)očlo 31. III. 1931 -4> Letnik XI. V Ljubljani, dne 1. aprila 1931. s 7. štev. ■/' ' : ...................:.v: --------, ..............r".""-« Kako posojamo Postnema domu? Ponosni klic po pomoči Z upom in strahom Saka zadruga Poštni dom vsakega dneva, odkar, je razposlala vsem poštnim nameščencem v dravski banovini proglase im prijave'za podpisovanje ob-yeznie 4% .nplraujega posojila za gradnjo postnega., doipa, koliko podpisanih prijav ji prinese pošta. Prvi rezultati so že znani. Gotovo je vsakomur na ustnih vprašanje: kakšen je uspeh, koliko jih je podpisalo, kolikšen znesek ste že nabrali, kako ste za-doVoljni ? Najprej bomo odgovorili na zadnje vprašanje. Kako je načelstvo Poštnega doma zadovoljno, je težko reči: eni so bolj skromni, z majhnim zadovoljni, počasnega pa gotovega korakanja k zastavljenemu smotru, drugi so bolj nestrpni, mnogo pričakujoči in zato morda ma,lce razočarani. Naš list bo po pravici povedal: prvi uspeh razpisanega notra, njega posojila ni ravno tako odličen, kakor bi lahko bil, pg zopet ne tako slab, kakor bi ravno, tako lahko bil. Ijolj nas preseneča razmerje med posameznimi skupinami p. t. t. nameščencev, ki, so doslej podpisali obvez-nicej Od uradništva smo namreč pričakovali, da se bo domalega polnoštevilno odzvalo pozivu Poštnega doma, medtem ko smo se bali, da bo iz vrst nižjih uslužbencev in pogodbenih poštarjev le malo podpisnikov. Spodnje številke ne potrjujejo našega kalkuli ranja. Po stanju od 24. marca, to je dneva, ko pišemo ta članek, je rezultat 'razpisanega posojila sledeči: Podpisalo je 144 poštnih Uslužbencev 191 obveznic 4% notranjega posojila zadruge Poštni dom, v skupnem znesku 94.500 Din. Od teh 144 p- t. t. nameščencev je 81 uradnikov, 41 zvaničnikov in služiteljev ter 22 pogodbenih poštarjev. Uradniki I. kategorije so — z gospodom direktorjem na čelu vsi podpisali, manj zadovoljivo je odrezalo doslej uradništvo II. kategorije pri nekaterih večjih poštah. Vobče pa se je pokazalo tudi pri tej akciji ono, kar se povsod in oh Vsaki priliki opaža: dobri, zavedni in požrtvovalni stanovski tovariši se pokažejo povšod iri ob vsaki jhilikl bot zanesljivi in najboljši. J , Mislimo, da ne zagrešimo nikake nekorektnosti ali indiskretnosti, če pokažemo {»osebno -na dva svetla vzgleda. Tov. Šuman Franjo, upravnik PQ&tb Sv- lunari v Sloven. goricah, je bil svoječasno podpisal 30 delc-ž*v za Poštni dpm (polovica slovenskih poštar jey še danes, nima niti enega!) in zdaj 5 obveznic notranjega posojila v znesku 250Q Din. Ta je doslej na j večji dobrotnik in podpornik zadruge Poštni dom. Čast in hvala mu! Kot d^ugi se mora navesti pošta Murska Sobota, ki se sveti s svojini odličnim upravnikom tov. Čušem vred — povsod v prvih vrstah. Podpisali so vsi nameščenci te pošte — od naj višjega do najnižjega — 22 obveznic v vrednosti 11.(MK) I>in, k čemur je gotovo največ pripomogla vrla poverjenica Poštnega doma pri pošti Murska Sobota — tovarišica Heda Kočevarjeva. Prosimo, naj nam prizadeti ne zamerijo, da smo, njih imena javno tukaj iznesli. ,če še grajajo slabe teči, zakgj se ue bi dobre javno pohvalile? Vse pa v dobrem namenu za naše posojilo, po znanem reku: besede mičejo, vzgledi vlečejo! Dal Bog, da hi jih mnogo zvlekli! Kdor primerja te številke, potem seveda ne more biti zadovoljen s celotnim doseu,. njim uspehom. Če je podpisalo osobje pošte Murska Sobota 22 obveznic, je dalo živega dokaza, da bi tako lahko storilo osobje v^a-ke pošte, da bi lahko posodil Poštnemu domu 500 dinarjev sleherni p. t. t. uslužbenec j v dravski banovini. Saj vemo, da tega ne bo, j da česa takega nikoli in nikjer ni bilo, ker j sto od sto je ideal, ta pa je človeško nedo- j segljiv, (sicer bi nam pa še obveznic zmanj- j kalo), hočemo le teoretično pokazati in do- j kazati, da je možno vse tam, kjer je prava j stanovska zavest, prava ljubezen do svoje ; stroke in kjer je ostalo vsaj še nekoliko idealizma. Kako bodo Ljubljana in ljubljanski poštarji kviUrali dejstvo, da sta stotine kilometrov od Ljubljane oddaljena kraja, iz katerih poštarji ne bodo morda nikdar videli poštnega doma v Ljubljani, razumela svojo idealno dolžnost: postaviti viden, trajen spomenik svojemu stanu? Danes je seveda še vsaka graja prezgodaj. Saj se je podpisovanje šele začelo in v nas je še toliko optimizma, da pričakujemo nadaljnjega priglašanja iz vseh vrst slovenskih p. t. t. uslužbencev. Brez dvoma je, da večino danes še ovira težko materialno stanje, ko nas tarejo skrbi za lastni obstanek in obstoj naših družin. Ti gotovo čakajo na. skorajšnje izboljšanje, da dob^ nove,, kolikor toliko čišje prejemke, in takrat bodo tudi oni podpisali obveznice, da postavimo drugo leto svoj lastni dom. Saj kdor bo prejemal po novem KM), 200 ali še več dinarjev mesečno več kakor doslej, ta bo rad dajal od tega poviška po 25 Din mesečno skozi 20 mesecev in tako posodil Poštnemu domu 500 dinarjev, katera vsota bo varno naložena, se mu bo obrestovala in v letih 1935—1945 vrnila. Zadruga Poštni dom ni računala na to, da hi podpisali sami poštarji vseh 1000 obveznic, čeprav, kakor že dokazano, to ne bi bilo nemogoče. Vendar moramo računati z dejstvi in biti zadovoljni, če se bo doslej podpisano število obveznic od strani samega osebja — potrojilo. Brezpogojno pa moramo spraviti v promet vseh 1000 obveznici Kako to doseči? Nič drugače, nego da se ustanove in organizacije p. t. t. uslužbencev zavedajo svoje dolžnosti vsaj v isti meri, kakor po-edini p. t. t. uslužbenci. V to svrho so poklicane predvsem one večje poštarske ustanove in organizacije, ki imajo premoženje in ki bi lahko odvečno glavnico naložile v obveznicah 4% notranjega posojila zadruge Poštni dom. Upamo, da se nam tudi tukaj ne bo zamerilo, če povemo odkrito, da imamo pri tem v mislih: 1. Obsmrtno podporno društvo »Dobrota«, 2. Gospodarsko zadrugo postnih uslužbencev in 3. Obl. organizacijo p. t. t. uslužbencev.- Zato nujno priporočamo imenovanim ustanovam, da na svojih občnih zborih odnosno odborovih sejah sklepajo o tej zadevi in sklenejo, čim najvišjo vsoto naložiti kot posojilo pri Poštnem domu. Mar ni škoda, mar ni greh, da imamo poštarji v raznih svojih ustanovah raztresenega denarja za cel milijon dinarjev, pa bi morali istočasno prositi in drago plačevati posojila po tujih bankah? Tega ne smemo dopustiti. Zato naj preveva vsakega poštarja trdna volja: poštarji zgradimo svoj dom s samim poštarskim denarjem) Savez p. t. t. uslužbencev v Beogradu je izročil gospodu ministru prometa dne 7. marca t. 1. vlogo sledeče vsebine: Uprava Saveza p. t. t. uslužbencev kra? Ijevine Jugoslavije je vedno jasno in javno Izražala svojo težnjo za zdravim preporo« dom stroke im osobja v strokovno=kultur« nem in sociailno»ekonomskem pogledu. Na* ša p, t. stroka ima kot najobčutljivejša ustanova v državnem in obče družabnem življenju polno pogojev za idealen in mo* ralen preporod. Strokovno osobje, čeprav se čuti nekaj časa nekako pozabljeno, se vendar stalno zaveda potrebe po zdravi, vsestransko po* zitivni reorganizaciji svoje stroke, ki je že več let brez novih sil, brez strokovno iz* vežbanih im resnično stroki udanih ljudi. Uprava Saveza, navdahnjena z resnično ljubavjo nasproti stroki, strokovnemu osob= ju m proti vsemu, kar je v naši domovini idealnega, po sveti organizacijski dolžno* sti, s pravico zahteva, da se po dani obiju* bi gospoda predsednika kraljevske vlade in odgovornih gg. ministrov stvorijo po* voljnejši materialni pogoji za življenje vse* ga deflovnega poštno*telegrafsko*tclefon* skega in tehnično*terenskega osobja, ki se z zadnjimi napori trudi, da vestno ustreže svojemu visokemu družabnemu in nacio* nalno*rodoljubnemu poklicu. Upravi Saveza je znano izkristalizirano mišljenje vseh odločilnih činiteljev v našj državi o vrednosti' in važnosti Idasiticirane* ga dela v p. t. t. stroki, kakor tudi, kolike? zaradi tega trpe p. t. t. uslužbenci, ki se tretirajo v prometnem življenju kot resen material nacionalne, gospodarske in, stro* kovne vrednosti. Znano ji je tudi to, da je g. minister prometa prišel s svojim pozna* vanjem važnih državnih potreb, s humani* mi nazori in stvarnim državniškim razume*, vanjem do logičnega zaključka, da se v že* lezniško*prometni službi ne plača potroše* na delovna moč in da ona ni zadostna za povprečno normalno življenje prometnih uslužbencev, ki predstavljajo kot sodolav* ci na polju splošnega državnega gospodar* stva neizmerno dragbccnošt. Zato . je g. prometni minister prikazal kraljevski vladi: težki materialni položaj prometnikov, značaj njihov^ odgovorne službe in živo pptrebo za poboljšanje nji* hovega materialnega stanja. Kr. vlada je odobrila zdrave nazore g. prometnega mi* nistra v prometni politiki in, podpisala spe* cialno uredbo — zakon — samo za promet* no osobje Železniške stroke. ■ J _ ■ ;OI• _c i. Uprava Saveza prosi syojega g. ministra prometa, da iz istih državnih pobud stori za p. t. t. strokp.-. in p- t, t. osobje toliko, kojikor je storil za železiuško*pronu'tno pa* nogo in njene organe. Uprava Saveza žago*, tavlja poti moralno častjo g. ministra pro* meta, da je p. t. t. osobje v mnogo hujšem materialnem položaju in v mnogo občutijj* vejšj službi ter da to osobje v resnici za* služi hitro in dvokratno pažnjo svojega go* spoda ministra in vse kr. vlade. Kot vodi* telja stroke Vas organizacija prosi, da bla* govolite zadovoljiti potrebe p. t. t. osobja in s tem stabilizirati temelje p. t. t. stroke. Predsednik: Toma Jovanovi*. ■j ..t Nova razdelitev pošt po inšpekcijskih okrajih. Pošte v področju dravske direkcije pošte in telegrafa so na novo podeljene na inspekcijske okraje. Vse področje je razdeljeno na štiri okraje, a prvi okraj se deli še na a) in h). Redno inspekcijsko službo vrše za I.a okraj g. svetnik 1/4 dr. Vagaja Anton, za I.b okraj g. svetnik 1/4 Matjašič Miroslav, za II. okraj g. inšpektor 1/5 dr. Kurbus Bogdan, za III. okraj g. svetnik 1/4 dr. Janžekovič Franc in za IV. okraj g. svetnik 1/4 dr. Lebar Jožko. V okraj g. svetnika dr. Vagaje spadajo pošte: Begunje pri Lescah, Bled 1 in 2, Blejska Dobrava, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Brezje, Cerklje pri Kranju, Dobrova, Golnik, Gorenja vas, Gorje, Javornik, Jese-nice-Fužine, Jesenice na Gorenjskem, Jezersko, Kamna gorica, Kokra, Kranj, Kranjska gora, Križe, Kropa, Lesce, Ljubljana 1, Medvode, Mojstrana, Naklo, Podbrezje, Podnart, Polhov gradeč, Poljane, Preddvor, Radovljica, Rateče na Gorenjskem, Selca, Smlednik, Sorica, Srednja vas v Bohinju, Stražišče, Sv. Janez ob Boh. jezeru, Šenčur, Šent Vid nad Ljubljano, Škofja Loka, Tržič, Vodice, Železniki, Žiri in Žirovnica. V okraj g. svetnika Matjašiča spadajo pošte: Begunje pri Cerknici, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dev. Marija v Polju, Dob, Dol pri Hrastniku, Dol pri Ljubljani, Dole, Dolenja Hrušica, Dolenji Logatec, Domžale, Gorenji Logatec, Grahovo, Horjul, Hotedršica, Hrastnik, Ježica, Jurklošter, Kamnik, Komenda, Kresnice, Laško, Litija, Ljubljana 2, 3, 4, 5, 6 in 7, Loka pri Zid. mostu, Lož, Lukovica, Medija-Izlake, Mengeš, Moravče, Moste, Motnik, Nova vas, Planina pri Rakeku, Preserje, Radeče pri Zid. mostu, Radomlje, Rakek, Rimske toplice, Rovte, Sava, Stari trg pri Rakeku, Sv. Jurij pod Kumom, Sv. Križ pri Litiji, Šmartno pri Litiji, Šmartno v Tuhinju, Trbovlje 1 in 2, Trojane, Trzin, Vače, Vič, Vrhnika, Zagorje in Zidani most.. V okraj g. inšpektorja dr. Kurbusa spadajo pošte: Artiče, Bela cerkev, Bizeljsko, Boštanj, Brežice, Brusnice, Bučka, Cerklje ob Krki, čabar, Črmošnjice, Dobova, Dobr-niče, Dolenja vas, Draga, Dvor, Fara, Ge-rovo, Gorenji Mozelj, Grosuplje, Hinje, Jesenice na Dolenjskem, Kočevje, Kočevska Reka, Koprivnik, Kostanjevica, Krka, Krmelj, Krška vas, Krško, Leskovec, Loški potok, Mirna, Mirna peč, Mokronog, Nemška Loka, Nova sela, Novo mesto, Ortnek, Osilnica, Pi-šece, Plešce, Prečna, Prezid, Raka, Ribnica, na Dolenjskem, Rob, Sodražica, Sromlje, Stara cerkev, Stari Log, Stična, Stopiče, Straža, Struge, Studenec pri Ljubljani, Sv. Križ pri Kostanjevici, Šent Janž na Dolenjskem, Šent Jernej, Šent Peter pri Novem mestu, Šent Rupert, Šent Vid pri Stični, Škocijan, Škofljica, Šmarje na Dolenjskem, Toplice, Trebelno, Trebnje, Tršće, Tržišče, Turjak, Velika Loka, Velike Lašče, Videm-Dobrepolje, Videm pri Krškem, Višnja gora, Zagradec, Zdole in Žužemberk. V okraj g. svetnika dr. Janžekoviča spadajo pošte: Beltinci, Blanca, Bogojina, Braslovče, Buče, Celje, Črensovci, Črna, Dobrna, Dobrovnik, Dolnja Lendava, Dramlje, Dravograd, Gomilsko, Gornji grad, Griže, Grobelno, Guštanj, Konjice, Koprivnica, Kotlje, Kozje, Laporje, Libeliče, Ljubno, Loče, Loka pri Žusmu, Luče pri Ljubnem, Makole, Meža, Mežica, Mislinje, Mozirje, Oplotnica, Petrovče, Pilštanj, Pjanina pri Sevnici, Podčetrtek, Podplat, Podsreda, Poljčane, Polzela, Ponikva, Pragersko, Prevalje, Pristava, Prosenjakovci, Radmirje, Raj-henburg, Rečica v Sav. dolini, Rogaška Slatina, Rogatec, Sevnica, Slivnica pri Celju, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Solčava, Studenice pri Poljčanah, Sv. Jurij ob juž. železnici, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter pod Sv. gorami, Sv. Peter v Sav. dolini, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Teharje, Topolšica, Turnišče, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zgornja Polskava, Zreče, Žalec in Žetale. V okraj g. svetnika dr. Lebarja spadajo pošte: Apače, Bodonci, Brezno, Cankova, Cirkovce, Fala, Fram, Gornja Lendava, Gornja Radgona, Hoče, Hodoš, Ivanjci, Ivanjkovci, Jarenina, Juršinci, Križevci pri Ljutomeru, Križevci v Prekmurju, Limbuš, Ljutomer, Mačkovci, Majšperg, Mala Nedelja, Marenberg, Maribor 1, 2 in 3, Marija Snežna, Martijanci, Moškanjci, Murska Sobota, Muta, Ormož, Pesnica, Petrovci, Podlehnik, Ptuj, Ptujska gora, Puconci, Rače, Rankovci, Ribnica na Pohorju, Rogaševci, Ruše, Selnica ob Dravi, Slatina Radenci, Slivnica pri Mariboru, Središče ob Dravi, Studenci pri Mariboru, Sv. Ana v Sl. gor., Sv. Barbara pri Mariboru, Sv. Barbara v Halozah, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Marjeta pri Moškanjcih, Sv. Trojica v Sl. gor., Sv. Andraž v Halozah, Sv. Andraž v Slov. gor., Sv. Anton v Sl. gor., Sv. Benedikt v Sl. gor., Sv. Bolfenk pri Središču, Sv. Bol-fenk v Sl. gor., Sv. Jakob v Sl. gor., Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Jurij v Sl. gor., Sv. Lenart, Sv. Lovrenc na Drav. polju, Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Miklavž, Sv. Tomaž, Sv. Urban, Sv. Vid pri Ptuju, Šent lij, Šent Janž na Drav. polju, Velika Nedelja, Veliki Dolenci, Vuhred, Vurberg, Vuzenica, Zavr-če in Zgornja Sv. Kungota. Ne glede na to razdelitev lahko pregleda kako pošto tudi drugi inspekcijski uradnik, ki po tej razdelitvi ni pristojen za dotično pošto. Posebno se utegnejo goditi lake iz-premembe pri poštah, ki spadajo v Ib inspekcijski okraj. Tretje društvo v taboru OPO. Meseca junija lanskega leta ustanovljen no »Društvo poštnih, telegrafskih in tele« fonskih uradnikov v Ljubljani« je že na svojem prvem rednem letnem občnem zbo* ru dne 7. marca t. 1. sklenilo, da se njegovo članstvo vrne odnosno vstopi v Oblastno organizacijo p. t. t. uslužbencev. To je le* tos že tretje društvo slovenskih poštarjev, ki se je združilo z edinstveno organizacijo. Najprej so se odločili člani Društva pošt* nih konceptnih in tehničnih uradnikov in so se že s L februarjem t. 1. začlanili v OPO vsi uradniki I. kategorije pri poštni direkciji, z gospodom direktorjem na čelu. Njim je sledilo članstvo Društva promet* nih poštnih uradnikov, ki se je s 1. marcem t. 1. korporativno včlanilo v OPO, a zdaj so prišli za njimi še oni uradniki III. kate* gorije ter uradniški zvaničniki in služitelji, ki so se pred 9 meseci odcepili od svoje matice. Na ta način ste zdaj v Sloveniji samo še dve strokovni društvi, ki stojiti izven OPO, in sicer Osrednje društvo nižjih pošt* nih uslužbencev, v katerem je ona dobra polovica zvaničnikdv in služiteljev, ki niso včlanjeni v OPO, in Maturantsko društvo poštnih uradnikov, v katerem je včlanjeno uradništvo II. kategorije z maturo. Upaj* mo, da pride kmalu dan, ko bo tudi to članstvo izprevidelo, da bo le najbolj var* no in sigurno, če se vsi skupaj vzajemno borimo za boljši kruh. Najnovejše člane OPO iskreno pozdrav* ljamo in se veselimo njihovega povratka, saj je znana ona svetopisemska pripoved* ka o 99 izgubljenih ovcah in o eni, ki se je vrnila. Nečemo rekriminacij in vse naj bo pozabljeno na obeh straneh. Saj ni mo* goče, da bi jih bilo privedlo lani do teua koraka zadržanje tedanjega vodstva OPO, ko pa je znano, da je danes, ko sc vračajo v OPO, na krmilu OPO prav isto vodstvo, kakor je bilo ob njihovi osamosvojitvi v lastnem društvu. Mi nasprotno priznamo in razumemo, da so hoteli z lansko odloči* tvijo samo pomagati in izboljšati težke raz* mere svojega članstva, žal, se je tudi ob tej priliki dokumentirala stara resnica, da če nečesa ne more sprovesti velika organi* zaoija, ne more tega tudi majhna. Dal Bog, da bi sedaj, ko smo zopet združeni, mogli z večjim uspehom delovati za dobrobit njih, nas — vseh p. t. t. usluž* bencev! Članom društva poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov. Po sklepu občnega zbora od 7. marca t. 1. jo prijavilo društvo vse svoje člane Oblastni organizaciji p. t. t. uslužbencev v Ljubljani s 1. aprilom 1931, da s tem podpre akcijo za združenje vseh poštnih organizacij v enotno organizacijo. S sprejemom v OPO postanejo naši člani enakopravni člani te organizacije ter se vodijo v lastnem društvu kot tihi člani še dalje do njegovega obstoja. Posebne pristopne izjave so bile dostavljene vsem našim članom in prosimo, da jih izpolnjene čimprej pošljejo OPO, ozir. vrnejo po isti poti kakor so jih prejeli. Težnje naših članov bodo zastopane v OPO po »Klubu uradnikov III. kategorije«, ki ga tvori do nadaljnjega ves odbor našega društva. Ta je bil konstituiran tako-le: Slabina Josip predsednik, Urbančič Alojzij podpredsednik, Vujčič Edo tajnik, Ferluga Jože tajnikov namestnik, Škerjanc Alojzij blagajnik, Kavčič Ivan blag. namestnik, Kavčič Pavla, Kokol Ivana in Kokol Meri odbornice. Delegat kluba za OPO je tajnik tov. Vujčič Edo. Važnejše stvari za člane našega kluba se bodo objavljale v »Poštnem Glasniku«. Glede na to pregrupacijo naj predlagajo člani odslej vse vloge na OPO, ki opravlja zdaj, po zaslišanju kluba, posle našega društva. Članarino za III. kategorijo mesečno 10 dinarjev, za zvaničnike in služitelje pa 8 dinarjev, pobira OPO na način, kakor določajo pravila, in je ta članarina sedaj tudi za nas obvezna. Strokovni list »Poštni Glasnik«, bodoče naše glasilo, je plačan s članarino. Da bodo naši člani pojmili korak svojega društva, naj še enkrat prečitajo objavo »Članom društva p. t. t. uradnikov v Ljubljani« v »Poštarju« štev. 3. od 15. marca t. 1. Prepričani smo, da bodo vsi z odobravanjem sledili našim korakom in razumeli, da dela društvo samo za dobrobit svojih članov. Odbor. Z občnega zbora fn os pod a rske zadruge. Letošnji redni občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani se je vršil dne 15. marca. Udeležba je bila bolj slaba. Navzoča sta bila tudi g. Firbas za gospodarsko zadrugo poštnih nameščencev v Mariboru in g. Čerček za železničarsko na-bavljalno zadrugo v Ljubljani. Zborovanje je vodil predsednik zadruge g. Čeh. Iz njegovega obširnega poročila je bilo razvidno delovanje in razmah zadruge tekom zadnjega leta, hkrati pa žalostna slika razdrapanih materialnih razmer p. t. t. uslužbencev v Sloveniji. Saj je izdala zadruga v zadnjem poslovnem letu za 1,770.000 Din posojil svojim članom, prošenj za posojila pa je bilo še mnogo več, a jih je morala zadruga odkloniti oziroma reducirati zaradi pomanjkanja kapitala. Pri 4. točki dnevnega reda — pritožbe in prizivi zoper poslovanje načelstva in nadzorstva — se je vnela živahna debata zaradi 2342 m2 obsežne parcele, ki jo je kupila Gospodarska zadruga za skladišče drv. Po obojestranskem objašnjevanju situacije je občni zbor sprejel z večino glasov naslednje predloge g. Šaleharja: 1. Glede gradnje hiš naj se členi 25, 32 in 34 zadružnih pravil tolmačijo tako, da je sklepanje o takih zadevah pridržano oljčnemu zboru in da mora biti ta točka na dnevnem redu. 2. Gospodarska zadruga naj opusti vsako misel na kako zidanje, pač pa naj z vso silo in razpoložljivimi sredstvi podpre akcijo zadruge »Poštni dom« za zgradbo doma. V ta namen naj Gosp. zadruga proda svojo j parcelo in preostali izkupiček naloži kot posojilo pri »Poštnem domu«, bodisi na ta način, da podpiše ustrezajoče število obveznic razpisanega notranjega posojila, bodisi v obliki hipotečnega posojila na drugo ali tretje mesto. 3. Novo načelstvo zadruge naj si zasi-gura v bodočem poštnem domu potrebne lokale za delavnice, pisarno in trgovske lokale. Stopi naj tudi v stik z železničarsko gospodarsko poslovalnico, kako bi bilo mogoče, da odpre Gospodarska zadruga slične pro-dajalnice kakor jih imajo železničarji. 4. Na prihodnjem občnem zboru naj se stavi na dnevni red točka o izpremembi pravil v tem smislu, da se omeje pravice načelstva in da se pridrži odločanje o važnih stvareh, kakor nakup, gradnja ali prodaja nepremičnin, sklepanju občnega zbora. Volitve so se izvršile gladko in soglasno ter so izpale sledeče: za člane načelstva so bili izvoljeni gg. Ban Martin, Čeh Karel, Ferjančič France, Ferluga Jožko, Penko Josip in Slamič Vinko; za člane nadzorstva gg. Bizovičar Jože, Hribar Gregor, Jereb Franjo, Markelj Leopold in Salehar Franjo; za njih namestnike gg. Rakovec Ivan, Smolnikar Jakob in Pokorn Tomo. Ob|ave Oo»podarwke zadruge. Konstituiranje načelstva in nadzorstva. Na prvi redni seji Gospodarske zadruge postnih nameščencev v Ljubljani se je na občnem zboru izvoljeno načelstva konstituiralo tako-le: soglasno so bili izvoljeni za predsednika g. Čeh Karel, za tajnika g. Ferjančič Franc, za blagajnika g. Ban Martin. Ker pa sta gg. Čeh in Ferjančič podala na svoja mesta ostavko, je načelstvo na svoji izredni seji dne 23. marca izvolilo soglasno za predsednika g. Slamiča Vinka, za tajnika pa g. Ferlugo Jožka. G- Čehu, ki je kot predsednik načelstva skozi tri leta požrtvovalno in spretno vodil posle zadruge, je izreklo načelstvo svojo iskreno zahvalo. Enako zahvalo je izreklo tudi g. Ferjančiču. G. čehu je poverilo načelstvo za letošnje leto posle gospodarja kuriva in vodptvo skladišča zadruge v Streliški ulici štev. 31-Letos zahteva ta posel zaradi sklepov občnega zbora posebno spretne in vešče roke. Vodstvo delavnic je obdržal tudi letos gosp. Martinšek. Dokler novi tajnik g. Ferluga popolnoma pe okreva (približno do srede aprila), bo vodil tajniške posle g. Ferjančič. Nadzorstvo se je sestavilo tako-le: za predsednika nadzorstva je bil soglasno izvoljen g. Markelj Leopold, za podpredsednika g. Hribar Gregor, za tajnika pa gosp. Jereb Franjo. Velikonočne gnjati. Kot običajno, bomo tudi letos izdajali nakazila za nabavo gnjati pri dveh tukajšnjih mesarjih. Podrobna navodila smo sporočili članom v posebni okrožnici. Strokovna posvetovalnica. Preklic vplačane položnice. Vprašanje (L. U.): Kako naj postopa sprejemna pošta, ako vplačnik čekovne položnice nazaj zahteva vplačani znesek, potem ko je bila položnica že vplačana in zaračunana v dnevniku čekovnih vplačil? Odgovor: Glede izpremembe naslova ali vrnitve vplačanih zneskov veljajo za čekovne položnice ista določila kakor za poštne nakaznice, torej pridejo tudi zanje v poštev odredbe čl. 39. pravilnika za notranjo službo I. del, oziroma čl. 35. pravilnika IV. del. Stranka, ki se po vplačilu čekovne položnice premisli in hoče razveljavili vplačilo in znesek nazaj dobiti, mora priti na pošto, na katero je predala položnico, povedati svojo željo, legitimirati se kot resnični vplačnik s priznanico od predmetne položnice, izpolniti popolnoma enak vzorec prvotne polož- nice ter napraviti na upravo pošte nekolko-vano vlogo, da prekliče dne tega in tega v tem in tem znesku za tega in tega računo-imetnika vplačani znesek ter prosi, da mu pošta ta znesek vrne, oziroma izpolni to prošnjo na obrazcu P 12. Ko se pošta uveri, da je vse v redu, to se pravi, da ima stranka res pravico, zahtevati vplačani znesek nazaj, prečrta vpis preklicanega vplačila v dnevniku čekovnih vplačil tako, da ostane prvotni vpis čitljiv, v opombi pa zapiše »Povlačeno«. Prav tako razveljavi samo položnico. Odrezek položnice, t. j. priznanico, mora stranka vrniti pošti, prej pa potrditi na zadnji strani priznanice, da je onostran-sko plačani znesek š... Din ... p v redu prejela nazaj, — datum in podpis. Nato izplača pošta stranki reklamirani znesek, priznanico pa prilepi k vpisu v dnevniku čekovnih vplačil. Ur. Oblastna organizacija poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Ltubiiani sklicuje po sklepu širše konference od 25. januarja in odborove seje od 13. marca t. 1. svojo XII. redno letno glavno skupščino ki se bo vršila na belo nedeljo, dne 12. aprila t. 1. ob 14.30 uri v dvorani Celjskega doma (hotel Union) v Celju. DNEVNI IREID: 1. Otvoritev in nagovor predsednika. 2. Poročilo uprave: a) o splošnem delu in poslovanju v poslovnem letu 1930/31; b) o gospodarskem poslovanju in financah organizacije; c) obračun in bilanca za proračunsko leto 1930/31. 3. iPoročilo in predlogi nadzorne komisije. 4. IPoročilo glavnih poverjeništev. 5. Reorganizacija Saveza in oblastnih organizacij. 6. Zedinjenje p. t. t. uslužbencev v enotni organizaciji. 7. Pogodbene pošte, pogodbeni poštarji in organizacija. 8. Delovni program organizacije za poslovno leto 1931/32. 9. Izprememba pravil. 10. Pravilnik o odsekih in fondih organizacije. 11. Proračun za proračunsko leto 1931/1932. 12. Volitve: a) uprave, b) članov glavnih poverjeništev. 13jGovori odposlancev in gostov. 14. Predlogi in vprašanja. lAko glavna skupščina v smislu pravil ob napovedani uri (14.30) ne bo sklepčna, se odgodi za pol ure kesneje (ob 15. uri). — Predloge je poslati 8 dni pred glavno Skupščino upravi organizacije. Vabljeni so člani, zlasti pa poverjeniki organizacije, kot gostje pa tudi nečlani in sploh vsi p. t. t. uslužbenci. V Ljubljani,dne 13. marca 1931. UPRAVA. S 14. odborove «e|e OPO od 13. III. 1031. Pošta in zakon o prometnem osobju. Ker preti nevarnost, da kljub priključitvi p. t. t. stroke k prometnemu ministrstvu ne bo veljal za p. t. t. psobje zakon o prometnem osobju, ampak splošni uradniški zakon, se pošlje po nalogu Saveza tozadevna brzojavka g. ministru za promet. Konferenca v Zagrebu. Predsednik poroča o konferenci zagrebške in ljubljanske obl. organizacije, prosvetne zajednice in maturantskega društva, ki se je vršila prve dlii marca v Zagrebu, povodom prihoda predsednika Saveza g. Tome Jovanoviča. Društvo p. t. t. uradnikov (III. kategorije) je prijavilo svoje člane v OPO na isti način, kakor je storilo društvo I. kategorije In društvo prometnih uradnikov, da namreč zadrži do nadaljnjega še svoje društvo. Obdavčevanje pogodbenih poštarjev. _ Organizacija je naprosila sprotnega finančnega strokovnjaka, da bo napravil na finančno ministrstvo priziv za revizijo odločbe o obdavčenju pog. poštarjev s pridob-nino in poslovnim davkom. 11. reli letni olini ir obemrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, se bo vršil dne 19. aprila 1931 dopoldne v »Beli dvorani« hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta 1. — Pričetek ob 8.30. Ako bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, se bo pričel pol ure kesneje t. j. ob. 9. in bo sklepčen ne glede na število navzočih članov. DNEVNI RED: 1. Poročilo odbora in pregledovalcev ter sklepanje o razrešnici. ,.i 2. Predlogi odbora in članov. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Predlogi članov se morajo najkesneje 8 dni pred občnim zborom pismeno prijaviti odboru, ker se drugače o njih na občnem zboru ne bo sklepalo. ODBOR. • . : fj ■’M.' p To in ono. Pojdimo na glavno skupščino OPOl Prvič, o'dkar obstoji naša organizacija, bo njena glavna šicupščina na ‘tradicionalno belo nedeljo v pri* jaz n eni Celju, kam or bo naše članstvo gotova piri hitelo v oblin etn številu od vseh strani. Savinja čanov, katerih vlak pride v Celje olb 14.44, in on >«'•»•»■ rs f11 v * •l:--* • * - ’ ^ ' * * Ti ■ ■ »S« -4" g? kj bodp dospeli v Celje že dopoldne. Dnevni red širše konference je: 1. Razprava o poročilih, pro« računu in predlogih oprave za glavno skupščino. 2. predlogi širše konference za glavno skupščino, 3, Sestava event. resolucije za glavno skupščino. Poročila, proračun in predloge uprave dpbe glav« na poverjeništva pravočasno In šc pred sojo, dd jih bodo mogli do konference in glavne skupščine plrpuičvli. Predsednik OPO tov. Čampa je potoval na brzojavni poziv Saveza dne 15. marca v Beograd, kjer se je mudil 3 dni. Deputacija predsednikov obl. organizacij, na čelu s predsednikom Saveza, j c bila sprejeta pri ministru prometa g. ing. Ra« divojeviču in pri pomočniku ministra g. ing. Ra« tajcu. O' tem sestanku funlkieioinarjev organizacije ni bil izdan nikak komunike. Odtegljaji za posojilo Poštnemu domu. Tova« rišicam in tovarišem, ki so podpisalii, obveznice 4% notranjega posojila zadruge »Poštni dom« na obroke, se bo zaradi tehničnih ovir odtegnil prvi obrok vsem onim, katerih izjave smo prejeli po 20. marcu, šele s 1. majem namesto s 1. aprilom. — Blagajnik P. d. — ------------------------------------------------k_ V blagajno OPO je darpval tov. Krivec .|<>sip, upravnik pošte Slovenska Bistrica, znesek 50 Din s' tem, da jc odklonil pripadajočo mu dnevnicp za potov nje na konferenco okrožnih poverjeni« kov v Celju. Iskrena hvala. — Blagajnik OPO. Darilo za Poštni dom. Tov. Mesec Ivan, pošt« ni zvaničnik v pokoju na Vrhniki, je daroval »Poštnemu domu« obveznico 7% investicijskega posojila v nominalni vrednosti 1(H) Din. Najlepša hvala. — Blagajnik »Poštnega doma«. Izprašana poštna vežbanka bi šla za ppmoč« mico Ik pogodbeni pošti. Prve mesece hi ne zahte« vala nikake nagrade, temveč samo prosto hrano in stanovanjc. Cenjene ponudbe poslati na Obl. organizacijo p. t. t. uslužbencev v Ljubljani. Velikonočne razglednice, cigarete, tobak, kol« ke, pisemski papir in sploh vse monopolske in pisarniške potrebščine se dobe v trafiji Poštnega doma ob Sv. Jakoba mostu. Zaveden poštar ku» prnje v poštarski trafiki. ZMo ni pra\% da hodijo nekateri iiz neposredne bližine naše trafike dru* gam kupovat. Svoji k svpjitn! ri-. ;.lir:«'. 1. V ■■ '< « Prekajevalnica 3unger £u8vik Celje, Prešernova ulica se priporoča za nakup finih in zelo ’ usnih šunk ter raznih vrst klobas, TCaa elno vsa velikonočne prašnike! A. Verbafs Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Tovarniška zaloga elektrotehničnega instalacijskega materijala za šibki in močni tok, strojev, vsakovrstnih aparatov, instrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, električnih zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetiljk) itd. Radio aparatov, detektorjev in vseh sestavnih delov. Prevzema v Izvršitev točno, ceno in strokovnjaško vsakovrstne instalacije, kompletne telefonske naprave ter sploh vsa v to stroko spadajoča popravila in montiranja. DAM TUDI NA OBROKE! -----------------------„--- Naj večjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin priporoča Franc Erjavec ” fjuStjaha, 'Štari' '(rg' šlTTl Nat« cene . ip naši plačilni pogoji omogočijo, da ** ' * n Slimore vsakdo nabaviti moderšmvadifaHi aparat ar I«!? K« i> I.L . ^ Ohrnlts se takoj na nas RABIO LJUBLJANA Alekaaadrova 44. 6. d)ent. š£eop. Smcitkotj prej voditelj ateljeja Zins Ljubljana VII Celovška cesta 32/11. Sprejema od 8.—1%. in od 14.—18. Telefon štev. 34—48 SEMENA vrtna in poljska priporoča Karol Loibner-.Oftlje „pri Zvoncu" ♦ HI a n n f a k t n r a. Trenchcoate. krzno kakor sploh vse oblačilne predmete nudi po f/, z ih e nu i h cenah tudi na odplačilo tvrdka S«« O rjft llaribor JULoroška c« sta 9 Vesele Velikonočne praznike *rq telimo vsem svojim C -(■ TT^r A^E^SM-BERNE , .mrnuANA Prva jugoslovanska tovarna desenikov* Josip Vidmar Ljubljana Pred 8k«6fij©s«t. 19 i; > j..v A vas vabi na ogled svoje gromne zaloge, da se prepričate o kvaliteti in skrajno nizkih cenah 'naŠir ržrfelkov: dežnikov hitro in ceno! IHetenine, nogavice, galanterijo nudi po najnižjih cenah Eksportna hiša „LUNA44 JU a r i 1» POŠTARJI - člani nabav* Ifalne zadruge dobe KARO* čevlje, Maribor, Koroška cesta 19, na mesečne obroke; /< cene znižane! (&C)X€)1*p dame m gospodje / VsakovrMtna oblačila za dame in («-ttpode iadelnjem po na)n«v«isi modi (Kf a j e c đean modno krofaštvo Pred Prulami St. 1 —** .* M o iid n e eene rr Otifeiniea degni&ov čh\n