m. Uta. V Ljubljani, v petek 22. (unija 1028. LI. leto. .Slovenski iNarcKl" velja po poitli za Avstro-Ogrsko; za Nemčijo; :elo leto skupaj naprej pol leta и n č v trt leta „ „ , na mesec _ - K 40— . 20 — . 10. 3-50 celo leto naprej .... K 45 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K SO1— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. SprsvnUtvo (spodaj, dvorišče levo). Snaflova nltsa $1. 3, telefon 4L 89. Izhaja vsak daa iveJar lzvzejajl aelelje la prasaike. Inserat! se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Slrok prostor:enkrat po 12 vtu., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poalano (enak prostor) 30 vin., parte In zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Novi oarodnikI saj pošijejo mroiniaj vedaj ДГ po aakaznial. Na samo pismene naročite brez poslatve deaarja se n: rairsiao nikakor ozirati. „ЛагоЛаа tiskar;»" 1в1з*зд it. Зз. celo leto tir. prej pot leta „ .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom aH 2e se hodt ponj t . . . . K 36-— t Četrt let« * 18 — I na mesec 9-3.- Posamazna Številka velja 20 vinarjev Dopist na] se Irankirajo. Roliopisl se ne vračajo. UreiaiStvo: Bnallova tzlloa «. 5 (v L nadstr. levo), telefon it 34 ■asm' i aass Pozdravljen!! Jutri se sestanejo v Ljubljani zastopniki naprednega slovenstva iz vseh naših pokrajin, da uetanovijo novo stranko. Od severne narodne meje prihitijo preizkušeni borilci za narodno stvar, od Sotle prihajajo rojaki, ki tam doli podajajo roko bratom hrvatsko-srbskega dela našega naroda, Korotan. Kjer danes besni vsa sila vsenemškega terorja, pošilja odlične može, z goriških razvalin so se napotili v Ljubljano najboljši voditelji težko preizkušenega našega ljudstva, cd jadranske obali pridejo zvesti stražarji naše narodne bodočnosti, na Kranjskem pa ga skoraj ni kraja, ki bi ne bil zastopan po preizkušenih zaupnikih naprednega dela našega naroda. Slovenska prestolica bela Ljubljana radostno pozdravlja predrage goste, ki se shajajo v njenih zidovih, da opravijo veliko in pomembno delo združenja naprednega slovenstva v enotno politično organizacijo. Jugoslovanska in demokratična misel tvorita temelj nove stranke. Borba za ujedinjenje in državnost našega naroda ter za zmago ljudske pravice v vsem našem političnem, gospodarskem, socijalnem in kulturnem življenju to naj bo njeno delo. Z ustanovitvijo iednotne Politične organizacije, ki na mah podira vse meje, ki so nas v preteklosti delile, dokazuje, da se napredno slovenstvo zaveda nalog, ki iih nalaga velika doba vsem vernim sinovom našega naroda in da z občudovanja vredno bisirostio izvaja posledice iz velikega preroienia duhov in misli, ki je nastalo v vojni. Ni manjkalo poskusov združiti napredne Slovence v enotno politično organizacijo že pred vojno. Vedno pa so malenkostne razmere, v katerih smo živeli, se pokazale močnejše, nego je bila dobra volja posameznikov. Trebalo ie velikega vojnega trnljenia, da ie najširše plasti naroda prešinilo spoznanje, da le v edinosti ie moč, in da je tudi napredno slovenstvo se zavedlo, da je Svatoplukova oporoka zapisana tudi zanj. Napredno slovenstvo razpolaga z najbogatejšimi duševnimi in moralični-ini zakladi našega naroda. Blagor mu, da se je pravočasno odločilo zbrati te zaklade, da bodo narodu nerazdeljeno na razpolago v veliki borbi za bodočnost! Naloge, ki se vsak dan kupičijo pred nami, postajajo vedno ogromnejše in te-žavnejše. 2e je vse ljudstvo prebujeno in poklicano na plan. že se bijemo s polno energijo za svojo svobodo. Toda zunanja svoboda sama na sebi bo prazen blesk, ako ne odvržemo istočasno tudi notranjih spon, ako se ne prerodimo duševno. ne osvobodimo gospodarsko in socijalno, ako ne dokažemo resno, da hočemo svobodo naroda, ker hočemo svobodo svojega ljudstva. Ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke ie dokaz, da se napredno slovenstvo zaveda te zgodovinske dolžnosti in da hoče smotreno delovati ne le za njo. temveč tudi za notranjo osvoboditev našega naroda. Na ustanovnem zboru Jugoslovanske demokratske stranke postavljamo še le temeljni kamen. Od naše vneme, od našega dela, od razumevanja dolžnosti, ki jih imamo napram narodu, bo odvisno, ali se bo na tem temeljnem kamnu dvignila tudi trdna stavba. Kakor smo program JDS. sestavili v zmislu načela: »Vse z ljudstvom za ljudstvo«, tako gradimo tudi notranjo organizaciio stranke po načelu popolne demokratičnosti. ki naj omogoči, da se v stranki uveljavijo vse dobre in poštene sile pod neprestano kontrolo najširših vrst naših somišljenikov. Program in organizacija JDS. od-pirnta vsakemu poštenemu naprednemu in demokratičnemu Slovencu široko polje za politično delovanje in mu omogočata, da izvršuje svoje politične dolžnosti, ki so danes najvažnejše narodne dolžnost!, od katerih ne more biti nikdo odvezan. Zaupniki naprednega slovenstva. ki se zbirajo k ustanovnemu zboru, izoričujejo trdno voljo smotreno nadaljevati započeto delo organizacije naroda v znameniu narodne in ljudske svobode. Naj bi njih preizkušenj beseda na ustanovnem zboru rodila plodonosne sklepe, njih trdna volja in delavnost pa pozneje med narodom bogate sadove. V to ime kličemo vsem somišljenikom - zaupnikom prisrčen dobrodošli! Živela svoboda! Živela Jugoslovanska demokratska stranka! Spoisc! HSlanounena tm JOS. Dne 29. junija ob 8. dopoldne otvoritev zborovanja in sestava odsekov, ki zborujejo istočasno od Vs9. do 12. dopoldne in od Vi 4. popold. do 7. zvečer. I. Politično organizacijski odsek. 1. Splošna demokratska načela J. D. S. —- 2. Državne svoboščine, enakopravnost žene, plebiscit. — 3. Načela v upravi, upravno sodstvo, uradništvo, . jezikovno vprašanje. — 4. Uprava v obj čini, politika v občinskem gospodar; stvu. — 5. Strankin tisk. — 6. Pojmovanje narodnosti. — 7. Krajevne, (okrajne, deželne) politične organizacije J. D. S. — S. Izvrševalni organi J. D. S. II. Prosvetni odsek. L Splošna načela izobrazbe in vzgoje. 2. Šolstvo: a) ljudska šoln, nadaljevalno in strokovno šolstvo; b) žensko šolstvo; c) srednje in visoko šolstvo. — o. Širjenje ljudske naobrazbe. — 4. Narodno obrambno delo. III. Gospodarsko - socijalni cdsek. 1. Gospodarska osamosvojitev Jugoslavije. — 2. Narodno gospodarstvo in promet. — Socializacija gospodarstva. — 4. Banke, zavarovalnice. — 5. Hranilnice. — 6, Zadružništvo. — 7. Strokovne organizacije. — 8. Obrtništvo, industrija, trgovina. — 9. Skrb za ljudsko zdravstvo. — 10. Sociialno varstvo. —- 11. Gospodarska podjetja in politične stranke. — 12. Kmetijstvo. — 13. Delavstvo. Zvečer o b 8. koncert »Glasbene Matice« v Unionu. USTANOVNA SKUPŠČINA. 30. junija: dopoldne ob 8.: 1. Poročilo o ustanovitvi stranke. — 2. Poročila odsekov: a) Organizacijsko delo pripravljalnega odbora in o sklepih odseka glede organizacijskega reda; b) zaključki zborovanja političnega odseka: c) o zborovanju prosvetnega odseka; d) o zborovanju gospodarsko - so-cijalnega odseka. — 3. Otvoritev orga-nizaciiskega reda in programa J. D. S. 4. Volitev začasnega izvrševalnega odbora, gospodarske revizijske komisiie, programatične nadzorstvene komisije in častnega razsodišča. — 5. O najbližji politiki in takt;ki stranke. — 6. Slučajnosti. Po skttošeini: Sestava izvrševalnega odbora: 1. Volitev načelstva J. D. 5. — 2. Volitev zastopnikov J. D. S. v »Narodni svet«. Zvečer ob S.: Prijateljski večer. — Sodeluje »Ljubljanski zvon« in »Gledališki orkester. V Ljubljani, dne 29. junija 1918. Za pripravljalni odbor J. D. S.: Dr. Ivan Tavčar. Nova doba. Po tisočletnem jarmu pokazala se je nam na daljnem obuebju zarja svobode. Samoodločba narodov je prekinila nit dosedanje zavisnosti. Narod, ki so bili dosedaj Ie predmet tujega vladovanja, zahtevajo zase pravico, da bodo smeli sami o sebi odločevati ter urejevati svoje življenje. S to idejo je prežet danes cel slovenski narod, v tem znamenju nastopa »Jugoslovanska demokratska stranka«. Še nikdar v naši zgodovini se ni porodila politična stranka pod tako velikimi avspicijami, stranka, ki bi bila izraz najglobokejšega čuta našega naroda ter nositeljica novega svetovnega nazi-ranja. Obenem pa ni še nobena stranka sprejela ob svojem rojstvu tako važne in težke naloge. Nov svet, novo življenje se odpira Sloveniji. Jugoslovanska demokratska stranka si je napisala na svoj prapor.da bo uresničila one velike ideje, ki izvirajo iz samoodločbe narodov. Ako pre-motrivamo objektivno svojo zgodovino, moramo priznati, da se nismo mogli do sedaj niti v političnem, niti v gospodarskem oziru imenovati narod. Manjkale so nam pravice in manjkala so nam sredstva, da bi mogli kot samostojen narod določevati svojo usodo. Vse to si moramo šele priboriti. Zunanja politika nam je bila dosedaj nepoznana. Ko postanemo politično samostojen narod, bodemo so-odločevali pri ureditvi razmer z drugimi narodi po načelu varovanja svojih življenskih interesov. Do sedaj se nas ni nikdar vprašalo, kake trgovske zveze bi bile za slovensko gospodarstvo najbolj ugodne; sklenile so se večinoma take, da so nas tlačile ter gospodarski izžemale. Vsakomur se mora vzbuditi dosedaj nepoznan ponos, ako bo vedel, da zastopa nanram drugo-rodcem cel narod ter da je od uspeha njegovega delovanja odvisna usoda Slovenije. J. D. S. bo zvesto zastopala interese našega naroda napram drugim narodom; zavedala se bo dalekosež-nosti svojih korakov ter moralne odgovornosti. S samoodločbo nas čakajo popolnoma nove notrq^je politične i n gospodarske razmere. Do- ■ sedanja politična zavisnost nas je tudi v gospodarskem oziru podjarmila. J. D. S. si je napisala v svoj program idejo osamosvojitve. Premoženje ter sploh vse dobrine, ki se nahajajo ua našem ozemlju, ne smejo služiti tujcu, ampak našim otrokom. Na slovenski zemlji moramo biti mi gospodarji. Vsled naše zsrodovinske zavisnosti je še precejšen del naše zemlje v tujih rokah. Ta zgodovinska predpravica mora nehati. Zemlja spada našemu kmetu, ki naj i z v a b i i z n j e kar ?! SSTF isfiV U Esan МШ vezgflisB ва ШШ. Za letošnje piruhe je hotel pokloniti Slovencem ljubljanski prof. Albert Sič: »Narodne vezenine na Kranjskem«. Delo se je zakasnelo. Sedaj pa ležijo pred nami prvi snopiči in reči smemo, da smo nanje lahko ponosni vsi. S samozavestjo lahko kažemo tujcem na svojo narodno vezno umetnost, ki so jo še do nedavnega časa gojili pridni prsti slovenskih žen in deklet. Čestitamo prof. Siču na uspelem delu in občudujemo njegovo vztrajnost in vnemo. Tuja industrija je izpodrinila domačo obrt in ž njo je izginila tudi skoro naša narodna umetnost. Danes pa so zopet razmere časa prisilile našega kmeta, da seje lan in kmalu se bodo zopet začeli sukati kolovrati in ropotati statve, ki so doslej zaprašeni in pozabljeni vzdihovali po podstrešjih po — dobrih starih časih___Prebujena in pomlajena narodna zavest nam nalaga dolžnost, da pre or jemo s tujim plevelom preraslo narodno njivo in jo otre-bimo škodljivega osata. Obnovimo narodno nošo, uporabljajmo svoje krasne narodne Ornamente! Sičevo delo je pri nas prvo svoje vrste, kajti dosedaj nismo imeli še nikakih predlog z narodnimi ornamenti. Precizne risbe bodo prav dobro služile za predloge. Naj bi ne bilo slovenske hiše, kjer bi ne imeli te lepe knjige: saj to so naši dvignjeni zakladi, ki :;o ieža-li globoko pozabljeni. Delo bode tudi izboren učni pripomoček učiteljstvu pri ženskih ročnih delih in pri risanju Metodične ureditve ni treba, ker so ornamenti že sami po sebi namenjeni za uporabo na raznih predmetih. Tako najdemo na pr. ozek okrasek na brisači ali kakor obrobek rokava in krila, majhni prtiči so ozko obrobljeni in imajo tudi v sredini okrasek. Dekorativno brisačo lahko izdelajo žene po načinu belokranjskih, ki bodo kras vsaki hiši. Z lahkoto bodemo potem pogrešali razne »Guten Morgen hantuhe«. Zbirka bi bila lahko tako urejena, da je izbira tem lažia. Nadaljno uporabo ornamentov lahko posnamemo po zbirki predmetov, ki jih ponuja v nakup zagrebška »Udruga za uščuvanje in promičanje hrvatske pućke umjetnosti«. Sledeče stvari so tam na prodaj: Narodne bluze, obleke za otroke i odrasle, športne vezene srajce, gledališke čepice, dušanke i otročje čepice, bele in šarene vezene posteljne garniture, pokrivala, zavese, blazine, torbice itd. Praktična učiteljica najde že pravo smer uporabe. Trsti pa, ki je stvar ne zanima, ne koristi najlepše in ne vem kako metodično moderno urejena zbirka predlog. Morebiti bi bilo pa le potrebno navodilo za podrobnosti in to glede na materijal ln barvo, da se doseže enotnost. Prepričan seni, da bode to najbolje zadela naša vrla učiteljica Poldka Bavdekova iz Vinice. Ta tovarišiea je možno največ dobrin, da bo plodil in množil naše premoženje. Krivično ie, ako gre sedaj velik del truda našega kmeta in delavca izven naših mei, namesto da bi ostal doma ter ustvarjal nove gospodarske dobrine. PremoŽenje se mora nacionalizirati, to je slovenska zemlja in vse, kar je na njej, mora biti na razpolago edino našim otrokom in njim v prid se morajo obrniti vse dobrine, ki nastanejo na njej. Krasna in velika za-dača čaka J. D. S. Politična svoboda bo ustvarila predpogoj, in z vztrajnim, smotrenim delom bo tudi ta zadača izvršena. V denarnem in industrijskem oziru smo bili do sedaj popolnoma zavisni. Narod, ki se hoče imenovati samostojen, se mora otresti tudi tega jarma. Na tem polju čaka J. D. S. najtežje delo. Tisočletna odvisnost nam je zabranila. da se nismo mogli razviti: komaj prve početke smo si ustvarili. Za industrijske produkte je nam bil dosedaj odkazan samo en trg, katerega smo se morali, hote ali nehote, posluževati. Blaga, ki smo ga dobivali od tam, je b:!o drago; ako bi si smeli sami poiskati dobavitelja, bi ga dobili bcliši kun in težke milijone bi si na ta način prihranili. Nešteto agentov in prekupčevalcev je pošiljal Dunaj v našo domovino, izrabil svoje politično prvenstvo, ter nam vsiljeval drasro blago. Svobodni si bodemo izbirali one trge, kjer bodemo dobivali blaga, v kolikor ga sami ne pridelamo, po najnižjih cenah. Žalosten strah nas obide, ako pre-motrivamo podjetništvo po našem ozemlju. Veliko zaklada je na slovenski zemü: rude, premog, prostrani gozdi ifd. Cegava so železna in druga kovinska podietja, papirnice, nremogo-krpi? Le malo jih je v naših rokah. Najtežavnejša bo osamosvojitev na tem polju, a mkakega dvoma ni, da bi se tr> v dog'ednem času ne uresničilo, ako se lotimo s orimernim? sredstvi tega obširnega dela. Naša država bo zagotovila slovenskemu podjetništvu vspelost. Ali je stala kaka politična stranka ob svojem rojstvu pred tako velikimi in svetimi nalogami kakor Jugoslovanska demokratska «tranka? Sedaj ne gre nič manj in r.ič več kakor za gospodarski porod naše ga naroda. Še le tedaj, ko si ustvarimo slovensko, jugoslovansko zunanjo trgovino, slovensko poljedelstvo, slovensko podjetništvo. slovensko denarništvo, vse to v taki obliki, da bodo prišle vse dobrine slovenske zemlje v prid — šele tedaj postanemo narod v gospodarskem oziru. Takrat, ko $e izvede gospodarska osamosvojitev, se bo razširilo blagostanje. Vsi sloji, od najnižjega do najvišjega, bodo deležni tega blagostanja. Dohodki delavca, kmeta, trgov- že pred leti poskušala zainteresirati ko-leginje za narodno vezenje, a žal ni imela uspehov. Ljubljanske učiteljice imajo lepo priliko, da zainteresirajo učenke in gojenke za narodno nošo in ročna dela v narodnem stilu. Imamo hvala Bogu bogat narodopisni oddelek v deželnem muzeju. Zbirke so pa 2ato, da jih ogledamo in se na njih učimo. Šolski izleti pa so tja zelo redki. Kdaj bodemo prišli tudi pri nas do tega, da se bodemo začeli zanimati tudi za svojo domačo kulturo? Zbirka nar. vezenin ima za šole tudi še drugi pomen. Uporabljali jo bodemo s pridom pri risanju. Prerisavanje ni najlažja stvar in ne navadna šablona kakor mislijo nekateri. Deklice lahko izdelajo zamišljeno delo najprej v celoti na papirju in ga preneso potem na platno. Ornament, ki ga je v zbirki samo četrtina, naj se izdela v celoti, majhni ornamenti naj se oa povečajo. Ogibati pa se je kompozicij in to zlasti od neveščih učiteljev in učencev, ker se s tem pokvari pristnost sloga. Tvrdka Bamberg je zbirko dovršeno izdelala in šla bode brez dvoma v denar. Prav pa ni, da je zmašila tekst na listič papirja, kakor da ne spada v zbirko. Zakaj to? Ureditev je dobra, le ža se je držal izdajatelj kronovinske meje. Mnogo popolnejša bi bila zbirka, ako bi obsegala vse slovenske narodne vezenine. Tako se bodo žal izgubili vsi oni ornamenti, ki so bili še nred nedavnim časom v rabi na Štajersko - hrvatski meji ob Sotli. Slovenski Korotan je imel sigurno svoje stvari in enako solnčna Goriška, bo- ca, podjetnika in znanstvenika se bodo povečali. Misleci naroda bodo posvečali svoje duševne moči blagostanju: iskali bodo poti. da ga dvignejo. Takrat se bo lahko govorilo o organizaciji narodnega premoženja. Navdajala nas bo zavest, da vse to, kar ustvarimo, bode koristilo nam in našim otrokom. Ali ni trenutek, ki ga sedaj živimo, največji, ki ga je kedaj živel naš narod? In v tem znamenju se vzbuja Jugoslovanska demokratska stranka k življenju. Težke, trudapolne ure jo Čakajo, zato pa so sadovi, ki se ji obetajo, tem bogatejši! Položaj na Dunaju. Dunaj. 27. Junija. Grof Silva Taroucca je danes nadaljeval svoja pogajanja s političnimi strankami. Dopoldne ie konferiral z zastopniki Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba. O tej konferenci je bilo izdano {ole poročilo: Danes dopoldne je konfenral poljedelski minister grof Silva Taroucca istočasno z zastopnikoma Češkega Svaza poslancema Stanekom in Tusarjem ter z zastopnikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem, katerim je razjasnil namen svoje misije. Zastopniki teh dveh skupin so vzeli izvajanja poljedelskega ministra na znanje ter bodo poročali svojim klubom. Za prihodnje dni sklicana posvetovanja čeških parlamentarcev in parlamentarnih korporacij ter Jugoslovanov, ki bi se morala vršiti v Pragi, se bodo vr-< šila na Dunaju. Groi Silva Taroucca je imel konference tudi z Ukrajinci in nemškimi soci-jalnimi demokrati in bo jutri končal svoja posvetovanja s strankami. Vsled teh razgovorov se situacija prav nič ni spremenila. Nasprotno so se nasprotstva med Nemci in Poljaki še poostrila. V parlamentaričnih krogih kroži dosedaj še nepotrjena vrst* da se je obrnil grof Silva Taroucca do nemško-nacijo-nalnih strank z novim posredovalnim predlogom, ki ima namen nemško-naci-jonalnim strankam v osebi bodočega mi-nistsrkega predsednika dati jamstvo za to. da bo vlada vztrajala pri Seidlerje-vem kurzu, nemški nacijonalci pa nal opuste svojo zahtevo, da ostane Seidler ministrski predsednik ter tako omogočijo, da se položaj razjasni, in da se omogoči poletno zasedanje parlamenta. Krščansko - socijalna poslanca deželni glavar prelat Hauser in Fink sta včeraj zvečer zapustila Dunaj. Danes nopoldne ob 3. je sprejel cesar v avdijenci poslance Pantza, Pa-< herja in Steinwenderja. Zvečer razglašajo Nemci, da se je misija grofa Silve Taroucca ponesrečila in zatrjujejo, da ostane »vse pri starem«. Temu nasproti smemo trditi: Je toliko kakor izključeno, da bi Seidler ostal. Računati pa tudi ni .i--—-_-----------ч gata slovenska tržaška okolica in slovenski de Istre. Štajerci bodo odrivali zbirko, češ, mi imamo svoje in drugI deželani enako. Z izrazom slovenski bi pa združili sestre in brate vseh pokra-« jin, kjer biva naš narod. A tudi to še ni dovolj. Naša orna-mentika ima toliko skupnega z bratskimi narodi, da jo moramo tudi od te strani spoznati. Ornamentika je pri Jugoslovanih bistven dokaz narodnega edinstva. Širila se je med narodom, ne oziraje se na! politične meje, ker je starejša kot slednje. Ornament se je razvijal v narodu in z narodom samim brez drugih (n. pr, političnih) vplivov. Tega pa ne najdemo nikjer v tekstu. Poglejmo >Belo-kranjsko zbirko«! Obsega po večini premočrtne ali geometrijske Ornamente, ki so tipični za vse jugoslovanske pokrajine. Dočim se drugeyi (po Hrvatskem. Slavoniji, Bosni, Hfereetcovini in Srbiji) slični ornamenti edino le tko, so se v Beli Krajini vezli s takozvanim tkalnim (tkaničnim) vbodom. Nastane vprašanje, zakaj je tehnika različna, ornament pa eden in isti? Precej nejasnosti je še tudi v drugih stvareh in to zato, ker so vsa sklepanja in domnevanja lokaTnega pomena. Tako so na pr. omenjene jalbe, poc-Iji, glavni robci, ountki itd. le ostanki pokrival, kakor jih vidimo danes Še no Bosni, Hercegovini in v nekaterih predelih Srbije. Srbska seljanka pokriva Še danes glavo tako - le: Zvita kita se stlači v takozvano »kondžo«. To je tanek lesen obroček, ki je obšit s plal-nom, nagornjem robu pa. kjer se pre- Stran 2. * ,SLOVENSKI N% dne junija 1У18. 145. 5tev. t možnostjo, da bi se sedaj mogla sestaviti deünitivna vlada morda z grofom Silvo Taroueco na čelu. Kakor vse kaže, bo imenovano birokratično mini-stistvo, ki bo sklicalo državni zbor. Parlament pa bo najbrže zasedal le par dni, odobril najnujnejše vladine predloge ter se na to zopet razšel. V počitnicah naj «e potem pričnejo »velika pogajanja«. Za Seidlerja so se sedaj izrekli tudi Ukrajinci, katerih največja modrost obstoja očividno v tem, da vedno storijo ravno nasprotno tega, kar delajo Poljaki. Ukrajinci so prišli nekoliko pozno, kajti medtem se je med nemškimi strankami večina Že sprijaznila z odstopom gospoda Seidlerja — pod pogojem seveda, da njegov naslednik Nemcem garantira, da bo ostal pri »preizkušenem kurzu«. Grof Silva Taroucca ie danes zvečer poročal cesarju o svojih pogajanjih. Popreje se je vršil pod predsedstvom viteza Seidlerja ministrski svet. Neka parlamentarna korespondenca poroča, da bo sklican državni zbor za 16. julij in da se bo vršilo vsega skupaj šest sej. Dunaj, 27. junija. (Koresp. ur.) Kakor poroča korespondenca »Austria«, so izjavili Ukrajinci v razgovoru s poljedelskim ministrom groiom Silva Taroucco, da bodo ukrajinski zastopniki v poslanski zbornici glasovali za proračunski provizorij in vojne kredite samo, če ostane sedanji ministrski predsednik na svojem mestu, ker da Ukrajinci ne morejo pripustiti, da bi šef kabineta padel vsled političnih diktatov. Dunaj, 27. junija. (Koresp. urad.) Korespondenca »Wilhelm« poroča: Kakor izvemo, so prišli danes vsi čtani kabineta k ministrskemu predsedniku dr. vitezu Seid-lerju, da se razgovore o poročilih glede sporov, ki so baje nastali v kabinetu. Ministsr dr. Cuiklinski. ki je kot najstarejši član ministrskega sveta govoril v imenu ministrov, je konštatiral, da je v ministrskem svetu dne 23. junija našlo naziranje ministrskega predsednika, da mora kabinet z ozi-rom na nemožnost zagotoviti si večino v poslanski zbornici, demlsijonirati, popolno pritrjevanje vsega ministrskega sveta, če so se tekom nato sledečega razgovora oo-kazala različna naziranja o nadaljnem razvoju razmer, ni moglo to prav nič vplivati na polno soglasje kabineta glede vprašanja, za katero je šlo. Izreči pa mora v lastnem imenu in v i!nenu svojih tovarišev živo obžalovanje. da so se vesti, ki so našle pot v javnost, izrabljale v to, vzbuditi dvome o srčnem sporazumu in brezpogojni lojalnosti. ki obstoja med ministrskim predsednikom in drugimi člani kabineta. Z vsem naglasom morajo • ministri protestirati proti omenjenim potvorbam. V stvari sami opozarjajo na izjavo, podano od vseh ministrov, da niso v zvezi s poročili posameznih listov o dogodkih v ministrskem svetu z dne 23. Junija. Končno je zaprosil ministrskega predsednika, da naj se te Izjave primerno poslužf. — (Seveda si ni nikdo na nejasnem, da so bili ministri prisiljeni iti v Canosso. V ostalem nagovor ministra Cvvik-linskega le potrjuje vesti o sporih v kabinetu. Op. ured.) mm. Vam vsem. ki prihajate na ustanovni zbor Jugoslovanske demokratske stranke, veljaj tudi pozdrav slovanskega kronista! Ljubljana ve bolj ko kdaj, da je le ena točka slovanskega sveta in da je nje usoda tesno zvezana z ostalim slovanskim svetom, s celo Jugoslavijo, z jedrovito Češko in veliko Poljsko. Zato smatra ljubljanski kronist za poti cbno. Vas izpre vesti malo po vseh teil slovanskih deželah. Začnimo na našem Jugu! Juriš na »Hrvatsko Riječ«. V nedeljo so izvršili oportunisti hrvatsko-srb-ske koalicije svoj skrbno pripravljen naskok na »Hrvatsko Riječ«. Kakor smo poročali, je ravnateljstvo z večino glasov (dr, Spanić, dr. Lorkovič, prof. Murium) za 23. t. m. napovedano skupščino delničarjev Dreložiio na 7. julij, ker se še ni posrečilo sestaviti pri neki svoje-časni hišni preiskavi od oblasti konfisci-ranega in potem izgubljenega seznama delničarjev, ki je danes skoraj edini dokaz njihovih pravic. Desnica koalicije pa ie zlorabila zadrego ravnateljstva, zasigurala si ie nekaj delničarjev, vztrajala pri tem, da se mora skupščina vršiti, kakor je bilo prvotno sklenjeno 23. t. m. In Je svojo nakano tudi z vso brezobzirnostjo izpeljala. V nedeljo so prišli gospodje v spremstvu detektivov in pol. komisarja pred redakcijo »Hrv. Ri-ječi«, ker pa je bila ta zaprta in od urednikov zastražena, so se podali v malo saborsko dvorano ter so tam pod predsedstvom d rja Lukinića izvolili »proti-ravnateljstvo« in sicer poslanca Wilder-ja in pl. Hreljanovića ter gg. Plavšiča, drja Korporića in drja Tomljenovića. Na tej skupščini so hudo zabavljali zlasti na drja Lorkoviea in prof. Surmina ter po-vdarjali, da se mora vendar enkrat napraviti red. Takoj drugI dan so se podali člani »protiravnateljstva« k predsedniku ravnateljstva drju Spanlću ter so zahtevali od njega, da jim izroči ključe in knjige. Dr. ^panić je to odklonil, povdarjajoč, da smatra nedeljsko skupščino za neveljavno in da torej novih ravnateljev ne more priznati. Razsodi naj sodišče. No, zagrebške sodnije imajo sicer puno posla, toda če gre za vladi-no gospodo... Že drugi dan je trgovsko sodišče potrdilo sklepe nedeljske skupščine in priznalo protiravnateljstvo. Zopet so prišli gospodje Wildner in tovariši nad Spaniea. a ta jih je v drugič odslovil, češ, spregovoriti tnora še višje sodišče. Skoraj nt nobenega dvoma več, da bo višje sodišče potrdilo, kar je izreklo trgovsko sodišče in »Hrvatska Rijee« prehaja tako v roke oportunl-stov, ki jo hod menda razširili in — F r e k r s t i 1 i. Saj bi res ne bilo lepo, da list, ki jc v težavnih razmerah hrabro zastopal narodno stvar, pod starim imenom služi politiki mehke hrbtenice. Kakšne posledice bo imela ta borba za »Hrvatsko Riječ« — kje so časi borbe za m a t e r i n s k u r i 1 e č ! — se bo še le pokazalo. Zdi se, da se bo izvršila v koaliciji sccesija. Pozdravili bi jo, ako bi pripomogla k očiščenju nezdrave zagrebške atmosfere. Najnovejše porodilo iz Zagreba pravi, da je bil ugovor starega ravnateljstva od višje sodnije odbit in da se je novo ravnateljstvo s policijsko asistenco polastilo uprave in uredništva lista. S tem je »H. R.« izročena oportunistični koaliciji. Mesečnik Društva hrvat. književnika v Zagrebu »S a v r c m e n i k« Je svojo letošnjo IV. številko posveti! Pre-radoviću. V članku o »Preradoviću in Matici Hrvatski« čitamo pismo, ki ga ;e poslal Bleiweis leta 1851. v Zagreb kot odziv na vabilo, naj bi se zastopniki vseh slovanskih kulturnih organizacij sestali v Varšavi ali Bclgradu na posvetovanje o slovanskih jezikovnih vprašanjih. Po Zadrti detektivi pozvedujejo, kdo kupuje *>GIas Siovenaca. Hrvata i Srba« in »Književni Jug«: s tem policija le množi število prijateljev teh listov. V bodoči sezoni se bo v Narodnem Divadlu v Pragi predstavljala panto-mina »Sence«, igra sanj; napisal jo je Ljuba Babić ml„ komponiral pa Branko Sirola. V njej so obdelani motivi jugoslovanskih narodnih pesmi. Junak je kraljevič M ar k o, dejanje pa njegova rešitev iz turškega suženjstva. Zloraba verstva proti Jngoslovan-stvu je namera nekih ljudi v Mostam, ustanoviti »Muslimansko Matico«, razdvojba Hrvatov in Srbov tam »gori« ne zadošča, treba jim raz-trojbe! »Češkadržavnopravnade-mok racija^, ki ji je na čelu dr. Kramar. je hptela baš tedni (29. in 30. junija) imeti velik shod svojih pristašev iz vseh čeških dežel, a shod je bil prepovedan. Narod je na to odgovoril s tem, cia mnogo takih ljudi, ki so doslej bili izven organizacije, zdaj pristopa v njo. Naročniki ustavljenih »Nar. Listov« plačujejo naročnino večinoma dalje. V češkem književnem listu »L u -miru« (str. 334) je prof. dr. Jos. Päta priobčil referat o najnovejši jugoslovanski literaturi, kolikor je v zvezi z našimi današnjimi občimi nacionalnimi tež-niami, posebe o »KnJ. Jugu«, o literaturi, tičoči se Preradoviča, slov. in češkega gledališča in o člankih, ki jih dr. Lah v slovenskih listih piše o češki književnosti. Pata pravi: »Svetovna vojna je prinesla avstrijskim Slovanom težke izkušnje; (zaplenjeno). Le da je bil rezultat nasproten: mesto poraza Slovanov (za- plenjeno) njih okrepitev, vzajemno spo-razumllenie iu iskrenejše zbližanje... Iu odraz vsega tega se kaže tudi v književnosti ... Iznova so se pojavila gesla ilirskega pokreta in takolmenovanega novoilirskega gibanja, ki je nastalo kaka tri leta pred vojno, samo da se ie od kulturne enote dandanes prešlo tudi k zahtevi politične enote. Profesor Päta spremlja jugoslovansko publicistiko z redko pazljivostjo. Madžari uče s 1 o v a S k o deco te-le pravljice, ki naj utemelji madžarski imperializem: »Ko so se Madžari koncem 9. stoletja bližali slovanski velikomorav-ski državi, je njih vodja Arpad kralju Svetopolku poslal konja z zlatim povodcem in je kot vzdarje poprosil za malo vode, zemlje in trave. Svetopolk, ki se, je veselil zlatega daru, je Arpadu poslal, Česar si je želel. Nato pa je Arpad odgovoril, da ie tudi dežela lastnina onega, čigar je voda, zemlja in trava, ter je Svetopolka izgnal. Pred petimi leti je češki pisatelj »Gamma« (Jaroš) prepotoval na kolesu Lužico. »Čuden komad zemlje je to zu onega, ki pride iz Češke! Potuješ že nekoliko dni sem in tja; sigurno veš iz knjig in man, da si v samem jedru srbskega naroda, in vendar se ti vedno zdi, da to ni res. Nikjer ne vidiš javnega narodnega znamenja; v vsei deželi najdeš morda samo pet srbskih napisov, največ na gostilnah, tvrdke imajo samo nemška imena (vsak Srb ima dvojno ime. za rodbino srbsko, za urade nemško!); kažipot, občinske tablice, uradni n&pisi govore le nemški, otroci te pozdravijo le z »Guten Tag!« će izprego-voriš z odraslim češki ali srbski, ti odgovore vedno nemški. Brez oklevanja ti povedo, da jim je nemščina ravno tako »prirojena«, kakor srbščina. Edini pek v vasi NjesvjaČldleh je na mojo Če-ščino radostno odgovarjal srbski: »VI se držite svoje besede, pa mi tudi!« Naposled se ti zdi, da je edino mesto, kje ta slovanski jezik javno živi — pokopališče. (Češka Strdž, št. 14.) Nam se zdi. da Lužici zmanjkuje slovanskega ljudstva; inteligence, literarne inteligence jc nekaj. O smrti urednika in pisatelia Jurija Delenka smo poročali zadnjič. Delenk te pred vojno iz češčine prevajal spis Ceha Chocho-louška »Kosovo polje«. Najmlajši luži-škosrbki pesnik pa jc Josip Nova k. Ta je spisal dramo »Poslednji kralj«: junak hoče Lužici najprej z mečem priboriti svobodo, a se uveri, da se Lužičani morejo osvoboditi z duševnim delom. Ta drama se je leta 1916. igrala o priliki dijaškega shoda, a v tisku ni izšla. Ne čudimo se, da je nemška cenzura dovoiila predstavo. Lužičkih Srbov se Nemci ne boje več ... Adolf C e r n f in profesor P u t a neumorno širita med Cehi zanimanje za lužiške Srbe; zdaj snujeta v Pragi lužiško razstavo, ki bi obsegala literaturo, slike pokrajin, obrt, nošo itd. Stoletnica varšavske univerze. Leta 1816. je ruski car Aleksander I. izdal reskript o ustanovitvi univerze (»glavne šole«) v Varšavi, obstoječe iz teh-le fakultet: teološke, pravne, medicinskc, matematično - fizične in umetniške. Profesorjem se je zagotovila vsa briga »kraljevska«; med ugodnostmi se imenuje tudi ta. da se »po zgledu kralja Zigmunda slavnega spomina« rednim profesorjem ki niso plemiči, da privilegij posebnega plemstva, ki se po desetletnem njih delovanju prenese tudi na njih potomstvo«. Slavnostna inanguracija pa se je vršila šele 14. maja 1878. Pruski minister je sodnik o slovanskih dialektih. Pri Kašubih ali Slovincih tam gori na Pomorianskem ob Vzhodnem morju se je dosle verouk poučeval poljski, toda Prusi so spoznali, da je »slovinski« dialekt tako različen od književne poljščine, da je treba poljščino pri verouku nadomestiti z — nemščino! Slično stališče je te dni minister Schmidt zavzel glede poljščine v Gornji Sleziji, češ, tam se govori pravzaprav »wasserpolakiškl« dialekt, ki ima mnogo »zastarelih« ali tujih besed ter dela za to pouku mnogo težav. Ali gospod Schmidt ne ve. da ima tudi njegov pruski nemški dialekt mnogo »zastarelih* besed, ki so tuje knjižni nemščini? ba