Uredništvo na obisku: KS Grosuplje
KRAJ, KI POSTAJA MESTO
Številne komunalne težave - Kaj z avtobusno postajo? — Skrb za zelenice - Težave s smetisčem - Potrebujejo  prefesionalnega tajnika
Kakih 50 krajanov se je zforalo v Družbenem domu v Grosupljem 12. januarja na sestanku, ki ga je pod naslovom »Uredništvo na obisku« organizirala Naša skupnost. Delo krajevne skupnosti je predstavil njen predsednik skupščine Vinko Petrič.
Alojz Kuhan »Videl sem pionirčke, ki so pobirali smeti, starejši vrstniki pa so obračali koše. Kdo je za to odgovoren? Pri pokopališču bi nujno morali urediti čajno kuhinjo, ki je v mrzlih nočeh svojcem še kako pottebna.«
Prvi se je oglasil lador Pnc, ki je menil, da odgovo-rov na vprašanja zastavljena na mnogih sestankih ni.
Lojze Črtalič pa je menil, da bi hišni sveti morali bolj skrbeti za okolico. Del tega bi lahko storili tudi starši, ki bi morali podučiti svoje otroke. Hišniki pač ne morejo sami skrbeti za vse.
Vinko Bhtnik je na to odgovoril, da bi morali bolj zaživeti zbori stanovalcev. V okvim občinske konfe-rence SZDL pa se vodi v koordinacijskem odboru za stanovanjsko politiko akcija za ustanavljanje in akti-viranje HS, ki imajo vrsto obveznosti.
Milena Lunar je predlagala, da naj bi v prihodnje . načrtovali majhna igrišča za otroke, ki se sedaj pote-pajo po zelenicah in povzročajo škodo.
Marjan Ahbn, direktor Zavoda za prostorsko plani-ranje Grosuplje je pojasnil, da bodo v novi soseski Ob Grosupeljščici zaprta dvorišča, ki jih bodo lahko ure-dili v ta namen. Pri tej soseski so tudi v veliki meri upoštevali pripombe krajanov. V kratkem naj bi po-dobna igrišča uredili tudi na Mrzlih njivah. Stanovanj-ska skupnost pripravlja posebno objavo v kateri bodo pojasnili za kaj naj se uporabljajo sredstva HS in kakšno je stanje na računih konec leta. Sicer pa je tu še vrsta nalog. Pri klubu upokojencev bi radi balinišče in bodo morali najti skupen dogovor s stanovalci.
Franc Lajevic se zanima za balinišče. Želel je vede-ti, kako je z zemljiščem za Koščakovo hišo, kjerstoje paviljoni. Ali je dano v uporabo ali v trajno last? Morda bi prostor za balinišče našli ob bližnji škarpi.
SMETI, VODA...
Vinko Pečaver, je povedal, da mu ne odvažajo redno smeti. Tudi inkasanta za vodo in smeti ze ni bilo na obisk 4 mesece.
Anton Kraševec, direktor Komunalnega podjetja Grosupljc. je pojasnil, da do težav pri odvozu prihaja takrat, ko gre vozilo v remont. To pa je pogosto, saj je staro že 8 let. Ta problcm so že nekajkrat izpostavili. Novo vozilo stane okoli 250 starih milijonov. V KS Grosuplje so se odločili, da bodo priskočili na pomoč. Glede plačevanja pa je pojasnil, da imajo novega inka-santa, ki ne pozna terena in ima zato težave.
Jože Novak je dejal, da prihaja na področju ureja-nja prostora velikokrat do konfliklov. V centralnem delu naselja so težave z avtobusno postajo. Pri bali-nišču je tudi vrsta različnih interesov. Dokončne rcši-tve še ni, ker pripravljajo osnutek novega urbanistič-
nega načrta za naselje Grosuplje. Če hočemo dobre rešitve, bo postopek moral trajati eno do dve leti.
FrancZavodnik je rekel, da jeza paviljoni pri klubu upokojencev vse zasvinjano. Posipanje lukenj na Levstikovi je zaman. Morali bi se dogovoriti s tam-kajšnjimi stanovalci za trajnejše popravilo. Zaradi zamašenih kanalov okoli avtobusne postaje je tam ogromno luž. Pri mostu« je odlagališče starih avto-mobilov, ki ga nihče ne spravi v red.
NEUREJENE CESTE
Jože Kozlevčar: »Nedavno so pri Stranski poti 1, 2 ;n 3 polagali telefonsko napeljavo. V jarke čez cesto so nasuli le nekaj zemlje. Stanje je zato obupno. Kdo bo kontroliral izvajalca, da bo to popravil? Za ta del Grosuplja ni zanimanja; cestc niso urejene, razsvet-ljave ni. Krajani tega dcla zahtevamo, da se stanje prcmakne na boljše.«
Marinčičevo je zanimalo, kdaj bodo regulirali Ga-tinščico. Voda se namreč razliva po travnikih.
Boža Širca, kmetijsko zemljiška skupnost: »To čiš-čenje ima za letos v programu vodna skupnost. Očiš-čerio bo spomladi ali jeseni.
bridor Puc: »Brv čez Grosupeljščico pri nogoraet-nem igrišču je nevarna in razdrta. Kdo bo odgovoren če kdo pade v vodo? Tudi pri trgovinah bi morali po-večati število posod za smeti.«
PROFESIONALNI TAJNIK EV SREDSTVA
Lojze Kikelj: »V stranski vasi naj ustanovijo grad-bcni odbor, pa bo šlo lažje. Isto velja za ureditev Lev-stikove. To je trenutno edina možna pot glede na tre-nutno gospodarsko situacijo. Vedno bolj pereče je fi-nanciranje KS. Lani smo za funkcionalne izdatke iz proračuna dobili 165 tisoč din. KS ima okoli 30 staJ-nih organov brez društev in družbenopolitičnih orga-nizacij. Vsi bi potrebovali prostor za delo. Predlagali smo, da bi imeli profesionalnega tajnika, a nimamo rešeno vprašanje njegovega financiranja.«
Angelca Likovič: »V zadnjem obdobju je bil dose-žen velik napredek v KS in vsi lahko bolj optimistieno gledamo na delo KS. V zaostreni gospodarski situaciji je potrebna večja akcijska enotnost, sodelovanje v KS pa je vse večje in tesnejše. Caka pa nas še delo z delegacijami.«
Franc Gruden, predsednik izvršnega sveta je poja-snil, da so lani med 23 KS po kriterijih razdelili skupno 2,28 milijona din. Letos pa bo splošna poraba večja za 10,7%. Dovoljena poraba je tako velik pro-blem. Lani je ostalo v občini za 40 milijonov din pre-sežkov. Odtega jepripadlorepubliki 70%, 30%paob-čini za pospeševanje pridelave hrane. Povedal je, da so proti profesionalizaciji v KS, pa vendarle je Gro-
suplje nekaj posebnega, kjer se vse ne da rešiti na amaterski bazi. Veliko je komunalnih vprašanj, vsega pa Komunalno podjetje ne more samo rešiti. Pro-. gram KS je realen in bo ob njegovi realizaciji rešenih nekaj žarišč. Novi zakon o uporabi kmetijsih zemijišč bo omejeval, kje bomo v prihodnje načrtovali grad-njo. Grosuplje je večji del pozidano. Letos naj bi za-čeli z gradnjo soseske Ob Grosupeljščici za 200 stano-vanj. Urbanistični načrt, ki bo letos v razpravi, bo dal nove možnosti. Avtobusna postaja ni urejena, ker ni vira sredstev zanjo. Nekaj je bilo pogovorov z Inte-gralom, ki pa tudi nima sredstev. Gradnja blagovnice je v programu, pa tudi ni sredstev. Najbrž bo šla kmalu v gradnjo trgovina Tabora v Jerovi vasi. Oddaja parcel v obrtni coni bo možna, ko bo sprejet zazidalni načrt.
AVTOBUSNA POSTAJA
Jnlijana EHte, načelnica oddelka za notranje zade-
ve: »Na avtobusni postaji vlada neurejen prometni režim. Pred dnevi so se pri meni oglasili šoferji avto-busov l opozorilom, da ne bodo več vozili, če zadev ne bomo uredili. Parkirišča so napolnjena z osebnimi av-tomobili, avtobusi pa morajo ustavljati na cesti. Tla so nemogoča, prometnih oznak ni. Nujna je vsaj zasilna ureditev postajališča. Ko bodo ugašala življenja, bo prepozno. KS naj bi ustanovila nek organ, ki bi se uk-varjal s tem.«
' Lojze Kikelj je pojasnil, da bi to že uredili, če bi imeli denar. Predlagal je tudi, da bi ob 23. uri odpeljal zadnjv avtobus iz Ljubljane, tako, da bi ljudje lahko odhajali tudi na oglede predstav v Ljubljano.
Joie Kodevčar je dejal, da povsod slišimo, kako je premalo denarja. Pa bi šlo.tudi brez tega. Tistega za Koščakovo hišo bi raorali prisiliti, da pospravi nesnago za sabo. Tudi na Stranski poti bi moral investitor po-spraviti za sabo. Še veliko tega bi lahko tako uredili.
Jože Centa se je strinjal. da se res vse vrti okoli de-narja. Problem \t morda v tem, ker je premalo indu-strije in obrti. Če bi bilo več podjetij z visoko akumu-lacijo, bi šlo morda lažje. Kaj pa je bilo narejeno, da bi privabili nove OZD, pa da bi se vrnili zdomci? Morda bi morali biti bolj elastični pri omogočanju novogradenj.
Alojz Kuhar. ,>Grosuplje je veliko. Veliko je razbi-tih stekel. Steklar pa je zaprl delavnico. S steklom pa ne morem iz Ljubljane ne z vlakom ne z avtobusom.«
Franc Gruden. »Steklar je zaradi neredne dobave stekla vrnil obrt. Ni pa predpisa, ki bi mu to prepreče-val. O razvoju malega gospodarstva iraamo načrte in želje. V zadnjih 15 letih se je na tem področju veliko naredilo. Glede na Ljubljano smo pri razreševanju dokumentacije precej hitreja. Žal je v Ljubljani za gradnjo pri nas malo interesa.«
Izidor Puc: »Zakaj nihče ne odkupuje v Grosup-ljem surovin? Bi roorda to prevzel kak zasebnik?«
Marjan Ahlin: »Telefonski kabel je polagal PAP in Tegrad. Del še niso dokončali, bomo pa urgirali, da bodo stanje spomladi popravili. Tudi za smeti ni eno-stavne rešitve. Končana je študija o lokaciji smetišča in o odvozu in zbiranju smeti. Nova lokacija v Ste-hanu bo zadostovala za 4 leta (3200 ton odpadkov letno). Za trajno rešitev pa je veliko težav z lastniki zemljišč. Novo smetišče naj bi odprli v aprilu. Le v Grosupljem se sredstva za mestno zemljišče v celoti dajejo komunalni skupnosti od tu pa gredo za popra-vila pločnikov in drugega v kraju. Dejstvo je, da pa krajani, ki se vozijo v Ljubljano na delo ne dajejo ni-česar za komunalno dejavnost. Njihova sredstva na-mreč ostajajo v Ljubljani.«
Franc Štibernik, predsednik sveta KS Grosuplje:
»Nakazanih je bilo precej rešitev. Morali bomo še bolj delovati skupaj in tudi s prostovoljnimi akcijami razreševati probleme brez večjih sredstev. Ob pro-metni ureditvi pa naj dodam, da je tudi vzdrževanje slabo. Kot zadnji primer naj navedem most pri Mo-tvozu.«
Toliko kiajanov, kot jih je bilo tokrat, že dolgo ni bilo zbrano v krajevni skupnosti. Zato lahko ugoto-vimo, da je tudi s tem narejen nov korak, saj ob dobri udeležbi lahko lažje najdemo probleme pa tudi reši-tve zanje.
Zapisal: lvo Brečič Foto: Bojan Ambrož