44. številka.
V Trstu, v soboto 31. maja 1890
Tečaj XV.
„E D I N O S T"
>7.haj» dvakrat na teden, vsnko sredo in »ofcotfl oh 1. uri popotudne
„Edinost'* stane:
i h tbp leto jjl. H. — ; izven A vat. 9.— jjl. na polu leta , 3. —; „ „ 4.50 „ za Četrt lota „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Številke «e dobivajo t pro-dajninicah tobaka v Tratil po 5 nor.,
v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na n&ročbe brez priložene naročnine ae •ljiravništvo ne ozira.
EDINOST
Oglasi in oznanila nt' rafune po H nov. vr*«ica v petitu ; za naslovo r. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vr»tic.
Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ae rakune po pogodbi,
^ "i dopisi so pošiljajo uredništvu v \i i i. * t Carintia št. 25. Vsako pismo mora biti Irankovuno, ker nefrankovann ne ne »prejemajo. Rokopisi ho ne vračajo.
Naroeniuo, reklamacije in iimerate prejema upravništvo v ulici Carintia <?M Odp rte reklamacije ho proste poštnine
Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko.
•v fdii.isl jf
Kje so Tržaški Slovenci?
Tržaški italijanski listi, govoreči o narodnosti mesta Tržaškega in njega okolice — popolnoma prezirajo nas narod. K večem omenja v časih kdo o Slovencih edino le kot o kmetih, prebivajočih ob skrajnej okoličanskej meji. Kar je v mestu in predmestjih živečih ljudi, vsi so tem ljudem — Italijani! Pred večimi leti bil je pogreb nekega prvaka italijanske stranke. Tedaj so italijanski listi računali, da je bilo navzočih pri temu pogrebu čez 70.000 (?) ljudi. Vprašali so tedaj porogljivo : „Kje je 60.000 Tržaških Slovencev, če je bilo le pri jednem pogrebu v mestu do 80.000 Italijanov ?
Ti listi bo šteli turaj vse pri pogrebu navzoče ljudi za čiste Italijane; čo bi bilo to resnično, potem bi mornli res vprašati, kje da so Tržaški Slovenci! Ali stvar ni taka, kot si jo domišljujejo Tržaški lahon-čiči. Prvo je, da pri imenovanem pogrebu ni bilo nikakor tako velikega števila žalujočih (?), kajti ob tacih prilikah množe se po predalih italijanskih listov tisoči italijanskega prebivalstva, kakor gobe po obilem dežju.
Pogledati je pa treba, kako umetno znajo ob takih prilikah varati javnost glede narodnosti Tržaških prebivalcev. Za pogrebom imenovanega italijanskega prvaka šli so menda polnoštevilno — gojenci vsih Tržaških zavodov in mestne sirotišnice. Ne budemo računali koliko odstotkov Slovanov jo v raznih Tržaških zavodih, a glede sirotišnice se nam je izjaviti, da je tam gotovo d o 400/0 Slovencev. Razen zavodov so bila zastopana „in corpore« vsa Tržaška italijanska družtva. In pri teh Tržaških italijanskih družtvih je vpisanih — žali bog — na tisoče Slovencev, oziroma S I o v a n o v. Pomenljivo je pa, da je uprav pri rudečej „Oporaji", katorej predseduje R a š k o v i č, na stotine h 1 o v e n s k i h u d o v. Če pomislimo torej na vse to — in še, da je šlo za pogrebom mnogo našega občinstva iz gole radovednosti — smemo pa mi vprašati italijanske liste, kje je bilo tedaj 70—80.000 Tržaških Italijanov P |
Če se kje zbere veliko število občinstva. kakor 11. pr. pri pomorskih regatah, takoj kriče Tržaški italijanski listi o velikanskem številu Italijanov, prištevajoč celo navzočno množico, od prvega do zadnjega moža, izključljivo lo Italijanom! In uprav pri javnih slavnosti je prištevati gledajoče občinstvo tako italijanskemu, kakor slovenskemu narodu, deloma tudi tukajšnej nemškej koloniji, oziroma drugorodnim kolonijam! Lahonski listi se tedaj jako varajo, ako prištevajo ob enakih prilikah zbrano občinstvo edino le »vojej stranki! Morda je res, da je pri tacih, po italijan-skej stranki prirejenih veselicah večina občinstva italijanska, vprašati pa smemo: Kako pa jo ob patrijotiških, dinastiških slavnostili, recimo rojstnega dno cesarjevega, ko se zbere pred nameatništvom brezštevilna navdušena množica? Tedaj iščite in našli b o d e t e Tržaške Slovence. Motili bi se, ako bi trdili, da ste tedaj slepi ; o ne, vi veste dobro pri čem da smo, ali tedaj molčite, ker bi se govorjenje ne skladalo z vašimi nameni.
Ko je treba braniti čast Avstrije, celokupne naše domovine, tedaj so Tržaški Slovenci prvi, tedaj bi bilo treba malo šteti. Ali ob takih pri 1 i kali molče italijanski listi ; njim je po godu, da avet ne izve, da se zbira v „italijanskem Trstu" tudi na desettisoče Slovencev!
Poglejmo n. pr. ob nedeljah, ob ve-licih praznikih — in tudi vsaki dan — v vse Tržaško cerkve — videli bodemo tu tlačečo se maso našega naroda; tu iščite Slovencev, vsemogoča lahonska gospoda ! No sodim previsoko, ako trdim, da obiskuje le župno cerkev sv. Antona novega vsako nedeljo do blizo 10.000 Slovencev. Narod naš jo pobožen in lojalni — vse z našim ljudstvom prenapolnjeno Tržaške cerkve kažejo to istino. 1 Našemu duhovenstvu ni treba praviti, kje ( naj išče svoje zaslombe ; ako duhovščina podpira narodnost, podpira zajedno tudi j vero in državo, če tudi teiuu oporeka novodobni slovenski.......! Lahoni pa
I to predobro znajo. Zato napadajo našo duhovnike tu v Trstu in v sosodnoj Istri ; . zato skušajo si pridobiti med duhovniki j pristašev, kakor pri sv. Jakobu, v Skednju, j Trebčah in v sv. Križu.
Narod naš so drži svojega starega, podedovanega programa: „Vse za vero, dom in cesarja!" Dosedaj govorili smo v našem spisu ponajveč o veri, o cesarju in celokupuej našej domovini — Avstriji. Ali čeravno pozna narod naš v predragoj mu Avstriji celokupno svojo domovino, spominja se vedno tudi slovanskega svojega p o k o 1 e n j a ! Kakor so z veseljem imenujemo pravo Avstrijce, tako vedno navdušeno priznavamo, da smo sinovi slovanskega naroda! Ako prirede družtva naša v kakem gledališču narodno veselico, tedaj se tu zbere na tisočo Slovanov ; tu se pokaže koliko nas je v Trstu} tu nas iščite lahonska gospoda. „Delniško podporno družtvo" napravi vsako leto v predpustu svoj veliki ples, kateri prekosi v vsakem obziru, in posebno glede števila navzočih, vse druge, po italijanskih družtvih prirejene plesove. Ali tedaj skrbno molče lahonski listi, Bog no daj, da bi bratje v kraljestvu zvedeli o sijajnih veselicah Tržaških Slovencev. Potem bi morda vsaj malo odjenjali od svojega programa: „Združenja Trsta z obljubljeno deželo polente Iu
Ni še dolgo tega, ko je prebival mej nami slavni Slavjanskij. Po njem prirejeni koncerti v gledališču „Politeama RoBsetti" bili so mnogobrojno obiskovani po izključljivo le našem občinstvu. Sešlo se jo ob tej priliki do JiOOO ljudij na večer — in ti tisoči so bili T r ž a š k i Slov a n i. Od kodi so torej prišli oni tisoči, ako trdite, gospoda Lahoni, da nas v Trstu ni ? Pripoznali ste, da je bilo pri koncertih Slavjanski-ja mnogobrojnoga, večinoma slovanskega občinstva ! Dakle pri teh koncertih sto nas sami videli; ob tacih prilikah nas boste vsekdar našli, ako nas hočete iskati. In ako bi nesreču hotela — kar pa ne daj mili Bog — da bi sovražnik prekoračil 11 a s o 111 o j p, tedaj boste še I o zvedeli, k o 1 i k o n a s je
Ne trebalo bi poziva ud strani nate vlad« ; zbrali bi se vsi kot jeden mož, da branimo ognjišče svoje. Torej vsemogoča
Tržaška lahonska gospoda : Povedali smo Vam, kju in kedaj naa iščite, kje nas najdete!	.X*.
Hrvatska knjiga in zlasti „Matica Hrvatska" o Slovencih*
Pridemo li koilaj do tega. <la 110 bode iiiiobrii/.ertDmu Slovencu treba iskiiti dušne hrano v nemškej iu neslovnn-skej knjigi t
Nemink ui in k o *)
Bilo je meseca „fobruvarja" leta ISliT: v sredo popoludne po onoj nede'ji, katero so bili Goriški višjegimnazijalci pri Droču 'v Solkanu priredili „Besedo" Vodniku v čast. Solnčen dan, kakoršno uživajo samo Goričani meseca januvarj>i, izvabil je dokaj meščanov na piano. K čvetorici Šeta« jočih so dijakov „minkov* pridruži se po izrecnem njihovem dovoljenju še peti dijak — nemink. Med drugimi pogovori prišel je na dnevni red tudi pogovor o zadnjoj „Solkanskej Besedi", No ! Vi so toliko trudite — počne nemink čtetoiici — za slovensko stvar; povejto mi dakle: Pridemo li kedaj do tega, ,da ne bode na-obraženemu Slovencu treba iskati dušne hrane v nemškej in neslovanskej knjigi ? Ti znaš samo zabavljati — zavrne ga kolovodja „minkov" —in bojimo se, da so iz tebe izcimi zagrizen sovrag in ne iskren bojevnik našoj svetoj stvari. Ali so Nemci tako korakoma napredovali ? ! Kaj jo bila nemščina za Schilerja in kaj jo danes?! Ako ne pridemo v petdesetih letih do tega,
0	čemer ti govoriš, pridemo pa v sto letih. Sto let! — Od leta 1807 do daues je minolo jedva 23 let in naobražen Slovenec ima dovolj dušno hram* v sloven-
1	.	...	.
' skej knjigi. Kako li to? Vtnj kar nudi Slovencu slovenska knjiga, jo io malo : vse se nahodi v „Ljubljanskem Zvonu" in v „Matici Slovenskoj". Znanstvenih knjig, razveu „Zupančičevega pastirstva" in njega „Stavbenih slugov" itak neiuaiuo. No! Česar mi nemarno, imajo uaši bratje; in jo »Matici Slovenskoj", po „Ljubljanskem Zvonu4 in drugih listih smo uprav dospeli, da naobražen Slovenec umejo v hrvaščini izišlo proizvode. I teh imamo v hrvaščini dovolj ; znanstvenih, poučnih, zabavnih, svetskih i bogoslovskih. Bratu Hrvatu je še na drugi način poskrbljeno za dušno hrano. V Hrvatih je Matica, koja izdaje vsako leto svojim članom za gole golcato 8 gld. po devetero knjig. 1 kake knjige? Dosti, da navedem „Poviest hrvatsku" Smičikhisn. Ona hrabri i sokoli Slovenca kakor Hrvata, da duhom ne klonemo v boju za naš obstoj. Zgodovina je učiteljica življenja. Radi tega je „Matica" izdala svetno zgodovino, spisano po najboljših virih do razsula Rimskega carstva.
1	kdo ti so Kišpatičevo knjige : Slike iz rudstva ; Slike iz geologiju ; Slike iz bi-linskoga svieta iu Kukci ; knjiga „Novo-vjeki izumi u znanosti" i ,Slike iz občega zemljopisa* od Hoic-a ? Gospoda ljudski učitelji! Tu najdete mnogo zdravoga zrnja, katero utegnete na vašem polju posijati. I č i t e1 j s t v o Sežanskega okraja je malone polni številno vpisano v Matico;
*) O m i 11 k i liw je pred nekoliko leti „Nora" malo omenila. O njih Iu se dalo še knj izglednoga povedati.
on o Vam bodi v zgled ! — Kaj bi rekel o zabavi, kojo nahodimo v Matičnih knjigah? Ivo no bi „Matica" svojim članom nudila druzega, nego nepozabnega Senoo umotvorov, oddolžila bi se s vojej zadaci. A vrli rečenih umotvorov dala ju nam dii" sedaj : „Biedne pričo" ; „Siroto" iu „Teodoro" itd. — Da bi gimnazijalcem rimske lin grške klasike omilila, olajšala in oslaj-šala, izdala je prevode Odvssejo iu lliade, Salluatija „Knjigo o Catilininoj uroti", Cicerona M. T. : „Izabrani govori", „Ilero-dota" in Tacit Kornelija „Manja djela". S „knjižnico za hrvatske trgovcu" pomaga „Matica" v narodnem pogledu hrvatskim kakor slovenskim tergovcem. — Recimo par besedi o jeziku knjig „Matice Hrvatske"! Hrvaščina rečenih knjig je umevna vsakemu It! količkaj iiaobraženemu Slovencu. Temu v dokaz navedem nasledili dogodek. Dobra »roča zanesla meje nekdaj in uprav onega leta, ko je izdala „Matica" „Siroto", pud (Javen v selo Lokavec. Po dovršenem službenem poslu krenem jo na obed v bližnjo Ajdovščino. Ker mi ni bila zna.ia steza po travnikih, povprašam ravnokar mimogredočega, kje da se na travnike iu v Ajdovščino zavije. Gospod, mi odgovori, grem tudi jaz tja, greva lehko skupno. Pogovarjava so o poljskih pridelkih iu kor jo moj spremljevalec izborno slovenščino govoril, ga povprsšam, da li on mnogo Čita iu kaj da čita ? Gospod, čitati ne morom mnogo, ker mi čas no dopušča, ali čitaui knjige družbo sv. Mohora iu knjigo „Matico Hrvatske". Ostrmel seiu! „V nedeljo sem „Siroto" prebral". „Ste-li umeli vso knjigo?" „Joj mene! Saj je slovenski pi-pisana". I na to rečem mu jaz: „V kakih šolah sto bili ?" „Gospod, v LokavBkej onorazrednici; to so mojo študijo! Sedaj sem za corkvenika iu upisan sem tudi v „Matico Hrvatsko". Na „pošti" sva se poslovila. A jaz nusem imel miru. Ves čas za obodovanja kakor tudi vho pot iz Ajdovščine do Gorice mislil sem o svojem spremljevalcu ter ob enem premišljeval : glejte kako slovensko razumništvo velikokrat! zaostaja za priprostim narodom ! Ni-li mar ono narodno?! Ogrešil bi si dušo, kdor bi o tem sumil. Saj ni žrtve, koje bi ono no prineslo na žrtvenik domovine. Vsakega dno smo o tem — bijoči boj za naš obstoj — bolj uvorjeni. Ali nečesa ni pri našem razumništvu, in uprav to je, kar postavlja često našo razumništvo 'za priprosti narod: čista slovenščina, katero običajno pogrešamo v pogovorih se slovenskim razumništvom. Žalostno ; ali resnično! — Se-li hočeš uveriti o tein ? Polazi družtva in shajališča razumnikov; prisluškuj njihovim pogovorom : razjočo si ti srce ! Slovenski — istina ! — se v njih govori. Ali kaka slovenščina je to?! Mešanica ! Da ! 1 to najdeš tu pa taui culo moj svečeniki ; celo ti vpletajo kaj radi nemščino in italijanščino v svojo pogovore, dasi prisezajo na slovensko svojo narodnost iu bi se prav lehko rešili te grdo razvado. J to upliva jako škodljivo 11a priprosti narod, in posebno na drugorodnike. Od kod vse to ? Mnogo tega od tod, ker segajo raji po nemškej, kakor po slovenskoj ali hrvatskoj knjigi. Ravno narobe je pri prostem poljedelcu, kateri čita slovenske knjige „družbe sv. Mohora", „Slovensko
Matice" i strokovne liste. Čistota njega slovenščine te očara in tudi tujca. Pred nekoliko leti sešel sem se z laško obiteljo na ženitnini imovitega kmetovalca. Na uprašanje: je-li gospoda umeje slovenski? rai gospa odgovori: Signore! Le dico la veritk. Capisco slavo. Ma slavo puro, quale lo parlano questi rustici; questo e bello ed e una delizia d'ascoltarlo. Simile slavo non si ode neanche fra colti, che si ten-gono: chi siam noi! Gospoda! V tem smo za priprostim ljudstvom ! — Bi-li se dalo tej nepriličnosti odpomoči? Popolnoma ne, dokler nemamo narodnih srednjih šol! Deloma pa se da odpomoei in sicer s tim, da se bavimo najprej »e slovensko knjigo. Ako te nemamo, sezimo po hrvat-skej, vedoči, da hrvaščino umeje vsak na-obražen Slovenec. Najlaglje in najcenejše dospemo do hrvatske knjige, ako se vpišemo v .Matico Hrvatsko".
Politični pregled.
Notranje dežele.
Spravna komisija deželnega zbora Češkega nadaljevala je dne 27. t. m. debato o dež. šolskem svetu. Postava so je vzprejela. Dne 28. t. m. pričela se je splošna debata o vladnej predlogi, tičoči Be deželnega kulturnega sveta. Sklenili ao z veliko večino, da se preide v podrobno obravnavo. Referentom o tej predlogi bil je voljen knez Ferdinand Lob-kovic. Dne 29. t. m. so rešili prvi in drugi i;., potem pa je spravna komisija odložila svoja posvetovanja, ker se prične v skupnem zboru debata o deželnem šolskem svetu.
V Šleziji so že razpisane deželno-zborske volitve. Vršile se bodo dne 30. junija za kmečke občine, dne 2. julija za mesta in trge in posestvo.
Nam vsem je v živem v spominu, kako so svoječasno po Kranjskem umetno
priporočili v pomiloščenje. Kalubkova so obsodili na devet let, lajtnanta Rizova na fi let; častnike Tateva. Žavdarova, Molova in Kesimova vsacega na 3 leta ; Štefanova na 5 mesecev ječe. Druge zatožene so oprostili).
F r a n c o z k e republike predsednik Carnot vrnil se jo se svojega dolzega potovanja po Francozkem. Kamorkoli je došel, prirejali so mu ovacije in mogel se je uveriti, da se republika stalno jači. Značilno je, da so se mu prišli klanjat t— ko je bival v zgodovinsko imenitnem Belfortu in Besan^onu — tudi ljudje iz onih dveh dežel, katere ao Nemci Francuzom ugrabili. Neka dama mu je zagotovila, da prebivalci teh dveh dežel žive in umrejo za Francozko trobojnico in da stavijo vse svoje nade do predsednika Francozke republike; na kar ae jej predsednik prisrčno zahvalil zatrjujoč, da pozna mišljenje prebivalcev Elzacije in Lote-1 ringije. V Belfortu rekel je Carnot rektorju vseučilišča : Hvalo Tam, gosp. rektor, ponosen sem, ko smem konstatovati, kako globoko Begajo Čutstva nemega p a t r i j o t i z m a , o katerem ste ravnokar govorili. „Neue Fr. Presaea se hudo jezi radi teh izjav, imenujoč jih ur.passend. Nam pa so ti pojavi verna priča, da se francozka, po Nemcih jim vsekana rana, še ni zacelila.
Italijanska vlada hoče v za-sedenih deželah v Afriki uvesti mesto vojaške civilno upravo, ker vse poročila zatrjujejo, da je nastal popolen mir po kolonijah Italije. General Gandolfi dobil bode neki nalog, da uredi civilno upravo.
DOPISI.
Iz
dne 4. julija za vele- m ... J J	znanih
Gabrja na Vipavskem, 26, 1. [Inv. dop.J Dne 15. t. m. našo nam naš dušni pastir, da bodo premilostljivi knezonadškof sredi meseca junija pri nas delili zakrament sv. Birme.
, , ,.	„, . ,	, Ti dnevi so za otročiče posebno pomembni
delali nemške stran ko in nemške.	, ,». ,	v
■	... , ., . m zato smo prav hvaležni nasercu prec.
večine. Par zagrizenih uradnikov slo- .. . ,, .	«,,..,
.... . g. vikarju v incencu Stubelju, da
venskega rojstva in par naših domačih brezznačajnežev — in „nemška", ali kakor so jej tudi rekali, „ustavoverna stranka" je bila skupaj. Ker pa je dobivala taka klika silne podpore od strani vlade, postala je kmalu vsemogoč, gospodujoč fak-, . ...	, ,
■lr	. ...	, , ., duseniem, katero zahteva sveti niega po-
tor. Ker pa je bilo vse to slav e zidano . r ,	j o r
otroke tako vestno in skrbno pripravlja, da bodo rečeni bv. zakrament po vrednem prejeli. A gosp. vikar se ne trudi samo z otroci, ampak tudi a nami odraščenimi, oznanjajoč nam božjo besedo z onim nav-
klic, da se moremo v bran postavljati vsem skušnjavam v teh resnih in burnih časih. Bog živi gosp. vikarja še mnogo leta v našej sredi!
Toda tudi pri nas — kakor povsod — moremo opazovati poleg veselih tudi
le na pesek, se je moralo seveda zrušiti, kakor hitro je pritisk malo odnehal. Umakniti so se morali se sedežev, na katerih so sedeli po sainej krivici. Nemški listi so pa peli jeremijade o „Verdržingung des
Deutschthums", V resnici bo pa le nazai ... . .. a , ,. ,	...	., .... , ' neprijetne stranij. Ce prideš, dragi čitatelj,
dali, kar so si šiloma prilastili, nu da bi; . ....,	.	'
.. . , .	j-	oo velikih praznikih v naso cerkev, zavzel
imeli v to kateregasibodi pravnega na-i , , , .	.	,
,	,	j . v ,,	i se bodeš sicer na prelepem redu, koji tu
slova, laka se sedaj godi po Mora v-!. ... ,. . .. .r ■.,.„,,
,	m A- i. i■ n i. 5- • *. . : kraljuje, ah užali to, da čujes, kako ža-
skem. ludi tam sti 2 tretjim prebival-', / . , . . . . . . . j. .	. 1 leetno pojo naše orgije, kakor bi b» a kaka
stva slovanski in tudi tam so umetno i . . « .	\ ....
.	,. , .	¥, i osmrtnica. Naš gospod učiteli imaio v
ustvarjali nemške stranke in nemške ve-! . . ,	, ,..
.. . i j i i i	• A . 8Vojej shrambi razne preludije in komade,
eine, tako, da so bih malone vsi mestni ,.	. . ....	, , .
.... , .	s ah v cerkvi slišimo vedno kaka dva. In
zastopi v nemških rokah. Ah tudi tam se'	. , , . , ,
potem pa tisti „bariton-solo*, da človeku
je jela nemška slava počasi rušiti. Nedavno bo bile mestne volitve v O g e r-s k e m Brodu, kjer so obilo let gospodovali Nemci. Pri teh volitvah so
kar uho užali. Ni mi namen, koga žaliti, ali povedati sem vender-le hotel, kako nekateri „slavni" pri naB za red skrbe.
uuvan niMijci. i ri ien vomvan so pa ^, . . ,„.	,	.
zmagali Čehi. Dunajski listi bodo gotovo	""	»P^nje: Naj
jokali na izgubi jedne nemške pozicije. Nas pa te krokodilove solze ne ganejo, ker krivica se mora umakniti pravici. Vnanje države.
V pravdi proti Bolgarskemu majorju Panici in drugovom predlagal je državni pravdnik naslednje kazni: za Panico in Kaluhkova smrtno kazen; za Arnavdova za dve stopinji nižjo kazen ; za lajtnanta Rizova 15 let ječe; civilist Rizov, potem Nojarov, Abalansky, Sta-menov in Pantalej-KeNinov naj se oproste. Glede vseh družili zatoženih prepusti državni pravdnik razsodbo sodišču,
(Ko je bil že stavljen predstojeći pregled, došla nam je vest, da eo Panico obsodili na smrt po vstreljenju, zajedno ga pa
bo, kakor je, samo da gre za silo naprej
Gospod urednik! za danes dovelj. Ker se bode najbrže kaka „modra glavica" na ta moj dopis oglasila, dobro je, da za danes svojo torbico ne izpraznem, ampak jo lepo zaprem ter nekoliko prihranim za v bodoče.
Izvedel »eni iz dobrega vira, da je slavno c. kr. ministemtvo dovolilo 5000 gld. podpore za urejenje ceste po Brani-škej dolini in zato mi je sveta dolžnost, da izrečem hvalo in slavo vsem oniui gospodom, kateri ho k temu pripomogli.
S 1 a v č e k.
Iz Pomjanščine, 27. maja. [Izv. dop.J Volitve za novo občinsko zastopstvo «o pred durmi. Izvestno bodo jako živahne
— na noge torej! Lahonstvu že propada, otepljo pač še nekoliko okolo sebe, ali vzdigne se ne več. Zastonj so vsi napori; zastonj denar, ki ga k nam pošiljajo iz lahonskega gnezda, da bi so žnjim podpihovalo. Zastopnik lahonstva — oni revček, kateri vse mogoče figure dela, da si služi borno polento, propade letos, kakor jo propadel nekdo drugi, ki je opravljal pri vseh volitvah delo Judeža T«karijota.
Da, naš zastopnik lahonstva propade takrat! In kaj menite, kako se on propada brani in kje revše to zavetja išče?! Pridružil se je nekaterim, ki so napravili nekak „Ricorso senza dattak, Na čelu je podpisan nek „karnjel", ki niti avstrijske domovinske pravice nema. Gori rečeni lahonČek zdi se nam kakor jež, ki je prišel do votline, v katerej jo lesica kosti obirala, ter jo lepo prosil, naj ga vzame pod streho, ker se ga vsi drugi branijo. Zato bi radi spisatelju „Ricorsa" na uho povedali, da ni posebno Bpodobno, imeti „afare" s takim lahončkom. Kje je osebna in narodna čast?! Ta lahonček je že lazil se svojimi neresničnimi tožbami okoli vseh oblastnij in vseh uradov, trkal na vsaka vrata, ki pa se mu neso nikjer odprla. Letal je ob vsakih volitvah kakor besen okolu, ter ljudi šuntal proti svojemu lastnemu narodu, proti duhovščini, veri in šoli. In tako hoče delati tudi sedaj ob občinskih volitvah. V ta namen dobil je iz Kopra diplom zvestobe in pa primerno s v o t o d e n a r j a. Ali denar ta, plačilo za izdajstvo, mu gotovo ni teknil, vsaj na bornej njegovoj družini tega ni videti. Pravijo, da je dobil 30 gld.; škoda da neso pridodali še 3, potem bi bila primerna .Tudeževa svota. Versko njegovo čutstvo je zamrlo, kajti ne spreobrne ga niti sv. misijon. Ni čuda torej, da je vsem mogočim napakam udan.
Lahončeku je sladka beseda „domovina" prišla čisto iz spomina, do te nema ljubezni, zato izdaja jezik svoj in narodnost svojo. In takega Človeka se rabi na „Ricorso" ! Našim Lahonom gre menda tako, kakor Nemec pravi : In der Noth friesst der Teufel Fliegen. V čem obstoje „disordini", „mancanza di guardia cam-pestre itd., to bode on sam najbolje vedel. Govoreč o „disordini" je pozabil navesti, kako se je naslonil na rameni občine, ter hodil tožarit duhovniku. Kuj pa s plačilom Čuvaja?! Tu bi bili morali najprvo storiti svojo dolžnost.
Mala žabica se je napenjala proti volu, dokler ni počila; tndi ta naša žabica bode počila. Ladija njegova zašla je mej skalovje, zanjo ni relitve več, razbila se bode prav gotovo. Valovje narodne zavesti jo bode preplulo, to naj si zapomni lehkomišljenec. Za mir, Bpravo in edinost se čemo boriti; toda ne za gnjili mir, ampak za pravi nebeški mir, kateri bo koristil morali in narodnosti. Na noge torej volilci-občinarji glavne županije Po-mjanske, zložni hočemo se podati v boj! Božji blagoslov bode z nami! Ne pozabite, da sto sinovi mile slovenske domovine! Ne dajte se nasprotnikom pod noge, pomislite, da so tlu, na katerih živite, Vaša tla — slovenska tla. Zakličite, da bode odmevalo na vse strani Koperske okolice: Dokler oko gleda, po žilah vre kri, slovenska beseda iz prs mi doni; sred groma in bliska poljubil Te bom, gorje mu, ki stiska in kuje moj dom. In mi bodemo vzkliknili iz dna svojega srca :
Bog podeli milemu našemu slovenskemu narodu edino pravo in stalno srečo! Bog poživi slovensko Pomjansko nad-žnpanijo !!
Domače vesti.
G Raecke Schroder znani predsednik diužfva vrteranov umrl je danes zjutraj nagloma v svojej pisarn', zadet od rnrtvo-uda. liil je sicer Nemec, ali vsem jako priljubljen. Osobito je bil nevstrašen protivnik irredentarjev. Za časa Tržaške razstave napravila so razna družtva bakljado Njegovej cesarske j Visokosti nadvojvodu Ludo vik u Viktorju. Na čelu veteranov je korakal pokojnik. Nebrojna množica se jo valila po ulicah. Na „Korsu" poči bomba, katera ubije jednega dečka in rani več osob. Vse je zbegano, vrli R a e c k e-S c h r o d e r pa kliče neustrašeno: Naprej veterani! Besede te so vse vzpodbudile, godba je pa jela svirati „o moja Avstrija* Cesar je pokojnika radi tega vrlega ponašanja odlikoval redom železno krone, A tudi druge države so pokojnika odlikovale. Mir mu bodi!
Za družbo sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma otroški vrt v Rojanu, nabralo se je v veselej družbi o priliki Ljubljanskih gostov gg. Fr. Hribar-ja in Fr. Marolt-a v hotelu „Europa" 4 gld. 21 kr.
Člane „Tržaškega Sokola" opozarjamo še enkrat, da je danes ob 9. uri zvečer v dvorani hotela „Europa" občni zbor tega družtva. Ker je na dnevnem redu prevažna točka: volitev 'novega odbora — pokla-datno vsem bratom Sokolom na srce, da se udeleže tega zbora. Novemu odboru bode izvestno v veliko vzpodbujo, ako bode videl zbrano veliko število članov in se osvedočil o občem zanimanju za družtvo.
Iz Škednja se nam piše: Binkoštno nedeljo imelo je pevsko družtvo „Velesila" svoj redni občni zbor. To družtvo deluje hvalevredno in plodonosno in zasluži, da se je podpira, kajti brez dvombe je najmočnejše pevsko družtvo v tržaškej okolici. Ker bo mnogi članovi tega družtva veterani v petju, je tudi najbolj izvežbano družtvo, naj se že o njem sodi tako ali drugače. Vladni zastopnik pri zborovanju je bil gosp. nadkouiisar Felš. Družtveni predsednik g. Valentin Pižon odprl je zborovanje z lepiui govorom, priporoćujoč slogo in zanimanje za družtvo in za petje sploh. Gosp. Godina Ivan Kudrič je tudi v smislu dnevnega reda razpravljul svoj tajniški posel, katero poročilo bo je enoglasno vzprejelo. Družtveni blagajnik g. Godina Ivan, p. d. Ban, razložil je družtvene račune, povdarjajoč, da je vklub velikim stroškom in pri vsem tem, da družtvo nema niti enega podpornega uda, ostala precejšnja svotica v blagajni. |Obžaluje izgubo pri veselici skupuih pevskih društev v gledališču „Fenice". Ker se ni nikdo oglasil proti temu poročilu, prišli so na dnevni red „posamezni prelogi". G. I. S. predlaga da bi so v družtvo vzprejemalo tudi podporne ude; prodlog je bil vzprejet. Ta gospod je omenjal tudi nekaterih drugih potreb in nasvetoval, da se pri družtvu nekatere stvari opuste in da se poprime druge taktike ; kar se je v obče potrdilo, Zatem Be je začela volitev novega odbora. Ker se je bivši predsednik tej Časti odpovedal, izvoljen je bil g. Jožef Sanci n Neuiec, predsednikom; g. Juri Saucin C in, podpredsednikom; Janez Godina B a n, blagajnikom ; Franjo Šuma n, Jožef S a n c i n Drjač stareji, Ivun Sancin Želez n i k, Ivan Godina Kudrič in Lovro O ras, odborniki; Bernard Godina, Valentin V o u k, namestniki. Novoizvoljeni predsednik se zahvaljuje na ska-zanej mu časti in zaupanju, ter prosi, da se ga v težavnem poslu podpira, posebno z ozirom na to, da je preobložen b posli kot predsednik druzega družtva. Novi g. predsednik je s prav primernimi besedami povdarjal potrebo iu korist družtva in je vzbudil med navzočimi navdušenost za družtvo. Zahvalil se je, da so se člani družtva zvesto iu vzgledno vdeležili zborovanja. Omenjal je tudi velikega truda
bivšega'predsednika in pevovodje in povabil, da vznak zahvale in spoštovanje vstanejo raz sedeže. Stari predsednik pozval je navzoče, da zakličejo trikrat „živ i o" na Njegovo Veličanstvo cesarja Frana Josipa L, kar se je zgodilo. Konečno se je zahvalil vsem članom za zanimanje za družtvo, ter zaključil zborovanje. Razšli smo se potem z obljubo, da se popoludne snidemo v novootvorjenej krčmi, kjer se je prepevalo pozno v noč v občno zabavo, odobravanje in pohvalo. Zatorej pevci : Ker ste krstili družtvo svoje z jako pomembnim imenom in ker ste si postavili nalogo, zvesto gojiti petje, Vam je sveta dolžnost, da neumorno nadaljujete svojo delovanje sebi in narodu v čast in korist — sovražnikom našim v grozo in srd!
Družtvo „Adrija" V Bark ovijah priredi jutri svojo veselico se že prijavljenim, jako lepim programom. Zanimiva nas ta veselica posebno, ker bomo prvikrat čuli tamošnji mešani zbor.
Tržaški mestni zbor ima nocoj javno sejo, na čije dnevnem redu se k sreči ničesar ne nahaja, kar bi dajalo prilike pou-liČnej sodrgi do ropotanja na galeriji in mestnim očetom do škandaloznih dogodkov. Vendar pa znani „črnci1* nameravajo neki tudi nocoj napraviti proti-demonsiracijo državnemu poslancu g. Nabergoju. Slišali smo te dni več tajnih pogovorov v tej zadevi. Zadnja zadeva v mestnem zboru je dala povod vsem tukajšnjim časnikom k daljšim razpravam, kritikam in napadom na slovensko narodnost in okoličanskega poslanca g. Nabergoja. Najbolj si je pete brusil smrad „11 Piccolo" ter podtikal omenjenemu poslancu lažnjivost; predvče-ranjem se je mučil dokazati svojo trditev in neosnovanost Nabergojovih besed v dr-žavnej zbornici, ter, naravno, prišel do posledice, — tla v Trstu ni treba slovenske šole. Rekel jo celo, da je Nabergoj s svojo resolucijo deloval v protiustavnem smislu, kajti „urediti šolstvo, dokler ni urejen šolski zakon — more le cesar sam"! Nesramno početje Lahonov v mestnem zboru — ki svojo prehistoriško omiko kažejo z nuđenjem pesti pod nos — imenujejo vsi tukajšnji časopisi „un' energica protesta coutro gli smacchi alla civil:a ita-liana". Da, uprav ta maloslavni organ renskih bab se celo čudi, da ni „Cores-pondenz-Bureaux" koj bizojavljal kak slovesen pojav v dunajske časnike, v tem ko je isti dan v Beč naznanila prihod ruske vojue ladije! Znauo je, da se kvakanju liberaluhov v Trstu navadno pridružijo dunajske sove ter pogrevajo isto snov. G. Nabergoj zadel je s svojo obrambo in govorom ob pravo struno; ako človeku stopiš na nogo, zabole ga „kurja očesa* ; enako je stopil vrli poslanec Lahouom na rep, in sedaj cvilijo in se zvijajo jezno preteč. Slovenski meščani in okoličani morali bi tudi zahajati poslušat razprave v mestnej zbornici ter odvračati divjemu ropotanju in ploskanju mestne pouličadi na galeriji.
Prošnja do naših rodoljubov. Vse naše občinstvu prosimo iskreno, da se spomni knjižnice ljudske šole pri sv. Jakobu ter jej podari primernih knjig. Mnogokateri ima gotovo takih knjig v svojej shrambi, katerih več ne rabi. Teh knjig no more lepše porabiti, nego da jih daruje rečenej kujižnici. Knjige je pošiljati načelništvu podružnice sv. Cirila iu Metoda, Via Cariutia št. 25.
Osamljen!! V ulici Ghegu stoji nad vrati slovenskega rodoljuba prodajalnice velik slovenski napis »Žganje i sladčice". Mestni magistrat Hi je že mnogo prizadel, da bi to „sramoto11 odpravil; omenjenemu rodoljubu jo pretil z kaznimi in globo, ali ta se ni ustrašil in obdržal je svoj napis, ki kljubuje iu v oči bode Lahone. Bito je misliti, da bodo tudi drugi prodajalničarji in gostilničarji posnemali vrlega g. P. v ulici Ghoga, posebno pa oni v predmestjih, ki imajo opravka samo s slovenskimi kup-čevalci. Ali dosedaj nikdo ni hotel posne-
mati lep vzgled in še vedno stoje nad vratmi slovenskih Stacunarjev zgolj laški napisi. Celo kavarne in gostilne, kamor zahajajo zgolj Slovani, nočejo si napraviti poleg laškega tudi slovenski napis, kar bi morali gostje tir jati. Kaj nam pač pomaga, ako trdimo in dokazujemo, da je tretjina tržaškega meščanstva slovanska, če v vsem mestu ne najdemo nobenega slovenskega napisa zazun rečenega v ulici Ghoga P Kdaj se bodo slovanski trgovci v Trstu jeli zavedati svoje narodnosti ?
Delalci tovarne za plin začeli so
štrajkati z predvčerajšnim dnem, ker neso ugoditi njih prošnji za osemurno delo pri istej plači. Direkcija je sicer hotela dovoliti 8 urno delo, ali znižati je hotela plnčilo za 40, oziroma 80 kr. na dan pri vsakem delalcu. Delnici trdijo, da je njihova zahteva S urnega dela povsem opravičena, kajti posel v tej tovarni je težav-nejši, kakor v katerej-koli drugej. Pripravljeni so takoj zopet začeti delo, ako se ugodi tej opravičenej njih zahtevi.
Nedeljski počitek. Polagoma se zapirajo ob nedeljah vse prodajalnice. Minolo nedeljo popoludne je bilo po mestu vse zatvorjeno razun tabakarnic, gostiln in prodajalnic kruha. Prodajalci je^tvin pa izjavljajo, da popoldanski počitek bode le ob nedeljah, v tem ko bodo i v prihodnje njih prodajalnice odprte ob praznikih popoludne.
Ruska vojna ladija „Aleksander Mo-nomah" je še zmirom zakvotjena v našej Inki. V sredo je Ruska praznovala obletnico kronanja Aleksandra III. in je ista ladija spustila 21 strelov. Isti dan smo videli uiožtvo in častnike te ladije sprehajati se po mestu. Vsakdo je občudoval njih krepko postavo.
„Wiener Zeitung" objavila je zakon glede dovolitve podpor iz državnega zaklada stradajočim občinam na Goriškem in Gradiščanskem in zakon, zadevajoč maksimalno tarifo za prevažanje oseb na železnicah.
Uljudno vprašanje do deželnega odbora Kranjskega. Došlo nain je „Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem za šolsko in gospodarsko leto 1888/89" v slovenskem in nemškem jeziku. Pregledali smo v naglici obe izdaji in se pri tem jako začudili, da je nem škej izdaji pridodana slika šole in načrt posestov, slovenskej pa ne. Prav radovedni smo, kako je to prišlo in bi prosili nekoliko pojasnila. Morda se smatra to le za malenkost, ali mi Tržačani smo jako čudni ljudje : b lig a m o se tudi za malenkosti.
Deutsche Grundlichkeit und Gelehr-samkeit. Državni poslanec Šuklje izjavil je v proraČunskej debati na Dunaju: Wir wollen mit unseren Forderungen nicht in die 11a u sa e g e h en. (Po naše bi se reklo, da nikakor nesmo pri volji, skrčiti tirjatev svojih). Koroško „Freie Stimmenu in Ba-uernbundaško glasilo sta pa pisala : die Slovenen \vollen nicht n a c h I! a u b e gehen. Ali ni to tista slavna deutsche Grundlichkeit und Gelehrsarnkeit !"
Iz Dunaja se nam piše : Akadotnično družtvo „Slovenija" priredilo je na bin-koštni ponedeljek izlet v Weidlingau-Pres8 baum-Reckawinkl. Udeležitev je zares prekosila vse nade. Mnogobrojno udeležili so se članovi tega izleta in tudi mnogo gostov in prijatelj ev „Slovenije". Zjutraj peljali so se z zapadno železnico v "VVeidlingau, odkod nekaterniki peš, nekaterniki z železnico šli so v Pressbaum, kjer je bilo kosilo. Koj je začela tukaj vladati živahna zabava: vrli Slovenijni pevci peli so jako dobro nekatere narodne pesni, tako da, kakor se je pozneje slišalo, občudovali so jih prav veliko tudi drugi gospodje, ki so bili slučajno tam navzoči ; so res vredni vso hvale, posobno pa njihov pevovodja g. A. Švigelj. Različni govorniki napivali so prospohu in razcvitanju družtva in vsem
gostom, ki se svojo navzočnostjo so nas počastili. Ti-le so bili: č. g. dr. Matija Murko, veliki prijatelj in bivši predsednik nase „Slovenije", č. g. Jereb, tajnik podpornega družtva z« slovenske visokosolee na Dunaji, č. g. prof. Stritof se svojo soprogo in njeno gospodičino sestro — iz domovine sta bila navzoča dva gospoda, g. Jenič in g. Zlatnar. Ob 5. peljali so se vsi v Reckavvinkl, kjer so si ogledali krasno okolico in na večer je bila zopet zabava v Pressbaum-u. Tukaj pa nas iznenadi veliko gostov, namreč bratje Cehi se tremi gospemi, in nekaj članov slovanskega pevskega družtva. Menjavali so se Slovenijni in Češki pevci, med tem ko je g. Foerster sviral na klavirju Ob 10. vrnila se je družba zopet na Dunaj. Gotovo si bo vedno vsak udeležene spominjal z veseljem tega krasnega dneva, katerega smo v tolikej zabavi preživeli : razvidilo se je, da vsakemu Slovenijanu sta veliko na srcu ležeči prospeh in razcvitanjc ; „Slovenije", za katero mi moremo tudi v bodoče skupno v slogi in edinosti delovati Bog daj, da bi to središče slovenskih vi-' sokošolcev na Dunaji, nada naroda našega, nikdar ne nazadnjevalo, ampak vedno bolje napredovalo, kar iz dna svojega srca mora želeti vsak slovenski rodoljub. Živela „Slovenija".
Za javno varnost? Bliža se mesec junij, v kateremu se praznuje praznik sv. Ivana. Starodavna slovenska navada je prižigati na predvečer tega praznika kresove. Tudi naši okoličani so se do prejšnjih let trdno držali te lepo navade in na predvečer sv. Ivana videti jo bilo po okoličanskih hribih in holmih goreti mnogoštevilnih kresov. Ali lahonski magistrat v Trstu je uvidel pomen teh običajev in pred štirimi leti izdal prepoved, kojo ponavlja vsako leto. Enako prepoved čitali smo te dni na mestnih voglih, napisano samo v blaženej laščini. Zabranjuje se /a-žiganje kresov, spuščanje raket in balonov, ter preti s kaznijo od 10 do 200 gld.
Imenovanje. Tu k. finančno ravnateljstvo | je imenovalo carinskima prijemnikoma praktikanta Herbiča in Toroša.
Natečaj. Začetkom prih. šolskega lota se sprejme več gojencev v kadetno šolo t za deželno hrambo na Dunaju. Prosilci j morajo dokazati, da so izpolnili lTletnoj dobo, ter da so dovršili šesti razred srednjih šol. Tečaj traje dve leti. (Jas natečaja ; je do konca julija t. 1.
Riunione adriatica di sicurta. To dru-j žtvo je imelo jminolo sredo svoj letošnji j občni zbor, iz čigar poročila posnemamo, da je vsestranski napredovalo.	j
Dasi je zavarovanje proti toči donosio nekoliko škode, so vender-le mogli razdeliti na vsako delnico za 2 gld. večjo premijo, nego v proŠlem letu t. j. d v a-inpetdeset goldinarjev na delnico ali 130/°" ^ 80 (pripomogli dohodki od kapitalov iu druzih zavarovalnih strok. Premije v oddelku za provažunjo znašale so dvakrat toliko, kakor pred-minolo leto. Čistega dohodka je bilo leta 1889 goldinarjev 274.200. Reser-vni zalog ostal je ne le netaknjen, ampak so se različne rezerve povekšale za lepo svoto gld. 1.091.316; vse reserve znašajo sedaj 13 milijonov goldinarjev.
Pri zavarovanju za življenje izplačalo jo družtvo škod v znesku gold. 1.27GG45 in pri strokah elementarnega zavarovanja pa gold. G.285'211.; Bkupno torej goldinarjev 7.600-000.
Poročilo vodstva Riunione je jako zanimivo in so posebno bavi se zavarovanjem proti toči. V tej stroki vpeljalo je družtvo v Avstriji in na Ogrskem važne reorganizacije.
Poročilo omenja tudi neke drugo zavarovalne stroke, se katero se ne bavi družtvo, namreč zavarovanja proti nezgodam. Ali osnovalo se jo pred malo tedni na Dunaju pod avspicijami Riunione posebna :
Mednarodna delniška družba za zavarovanje proti nezgodam.
Riunione je podprla to družbo tem načinom, da jej je dala na razpolaganje vso svojo organizacijo in da je podpisala primeren del delniškega kapitala. Upati je torej, da se bode ta novi zavod idtotako razcvel, kakor so je Riunione sama.
Izbrani so ravnateljem : gosp. baron II. p I. L u 11 e r o th ; preglednikom : gonp. grof E mil A l b e r d i de P o j a ; njega namestnikom : dr. Friderik P e r u g i a.
Krajcarska tarifa na državnih železnicah vpelje fte dne 15. prih. meseca. Te dni izide dotična postava.
Vreme in letina. Letina letos neki povsod dobro kaže; dobra letina je pa odvisna od ugodnega vremena. Iz Koroške in Štajerske poročajo, da je po nekod obiskala ubozega kmeta že toča ter mu odnesla pridelek. Minolo soboto padala jo na Kranjskem ter učinila veliko škode v Domžalah, Področji in bližnjih krajih. Tudi v Tržaškej okolici trta lepo kaže; strupena rosa se dosedaj ni pokazala; nekateri kmetje že pridno škropijo. Dolgo že nesmo imeli dežja do predsinoen jim. Temperatura stoji od 24—29° C.
KolČast solnčni mrak bode dne 17. junija. Začetek mraka ob 8. uri zjutraj; konec ob 2 uri popoludne. Mrak se bode začel pri ravniku v Sierra Leone. Pri nas bode viden nekoliko ur pozneje.
Tržno poročilo.
Cene m> ni/.umo, kakor ne prodajo na debelo blago za gotov denar).
Ceni« od for. Ho for.
Kava Moče a.......100 K.	13*2 — 131.—
Rio binor jako tlim . „	—.— —•—
.favn „ " „ , - .	12-1. - 137.-
Santos lina..... „	11*.— 115.—
„ srednja ... „	l<»7,— 108.-
Guatemala ...........11"».— 117.—
Portoricco..... „	133,— 13"».—
Hiui Jago de Cuba . „	l'J.G.— 137.--
Cejlon plant. Dna . . „	132.— l:j5.—
Java Malang. steleua . „	118.— 120.—
CampinflH..... n	—. -
ltio oprana .... „ ---—.—
„ lina .............11J.— 113.—
„ srednja .... *	10G.— 108.—
CasBia-lignea v zabojih . . „	29.50 30.—
Madsov cvet.......390.- 400.—
Inger Bengal..............11— 23.-
Papar Singapor....... *	OH,— 07 —
Petiang...... „	"»l.— 55,—
Batavia..............55.— 56.—
Piment Jainaika..... „	3i». - 40. —
Petrolej ruski v sodili . . I0<> K.	7.75 — .—
„ v /.ubojih . „	J).-- —.—
Ulje bombažno amerik. . . „	32.— 34.—
Leoce jedilno j. f.gar. ,	11.— 42 —
dalmnt. k oertilikat, . -	14. 45 —
.'i a mi km o M.S.A.j.f. gtir. „	i>. - 54.—
Aix Vierge .... .	M — 04». -
„ fino ...........On - H2.—
Rožici puljeiki ..... B	7.5d — .—
dalniat. h eert. . . „	— . —■ — Smokve puljaAke v Kodih . „
„ v vencih . *	1 1.50 —.—
Limoni MuHina......zaboj	1.50 G.—
Pomaranče Puljeake .... „	o,— 7.—
Mandlji Bari I.a.....I<«> K.	100— 10>-
dalm. I.a, h curt. „	—.— — .—
Pignolli......... „	0't.~ 71.-
R1 i i t ulij. najliiiuji | . . . „	10.- 19.25
„ nrednji: carinom *	17.50 18.—
Hangoon extra J . . . *	15.50 IG,—
I.a............U.7o 15.—
, I I.a ... . „	12.25 12.50
Sultacine dobre vrati . . „	38.— 40.—
Suho grozdje (opain) ... „	24.— 25.—
Ćitabe......... „	22.- 23.-
Slaniki Varmuuth .... noiI	—— .—
Polenovke medne volikoHti 10U K.	33. — —■ —
velike ..... ,	—.— —• — Sladkor centrifug, v vrei'ah „
certifirtk..........30.7"» 31.25
FaiolCokK................10 7;"> -.—
•Mandoloui..... n	8 —.—
Hvetlorudeći .... v	K.;>0 —•-
teninorude^i .... „	8.25 —.
bohinjaki...... „	b.75 —.—
kanarček ...... n	9.— — • —
boli, veliki..........0.50 -.—
zeleni, ilolgi .... *	7.— —.—
„ okrogli ... „	G.25 —.—
memitii, Htajernki . . „	<i.— —. -
Ulaslo ..... n	92.- 94. -
Seno konjnko....... „	2.- 3.10
„ volovako...... „	2.10 3. HI
Slama....................3.- 3 10
Javna zahvala.
Podpisano ho zahvaljuje veled enoglasnega odborovega hklepa z dno 29. t. m. v imenu „Delniškega podpornega družtva", vrlemu rodoljubu in družtvenemu dobrotniku, gospodu Ivanu S a b c u, za družtvu velikodtiHiio jiodarjeno Vodnikovo sliko, z /eljo, da fj;» Hog mtiogolet zdravega ohrani našemu društvu iu narodu.
Trat, 30. maja 1890. Predsjedništvo nDelaIskegu podp. družtva". M. Mandić,	Fr. Polić,
predsednik.	tajnik.
Prisrčno zahvalo
izrekava g. J. M i ko ti in g. Hartelj-nu ter nji ju 1 jubeznjivima soprogama ; nadalje gg. : „doktorju* M asu e c u, P o I i e u, K a 1 a n u, kakor tudi vsem drugim gospodom, kateri so s svojo, prav slovansko ffostoljubn""»tjo storili, da nam ostanejo ure, ki s m n jih preživeli v njih Bredi, ne-pozabl jive.
V Ljubljani 27. maja 1890.
Fr. Hribar, Fr. Marolt.
Slovenskim abiturijentom!
Kakor vsako leto, bode se i letos veliko število slovenskih dijakov, dovršivši avoje študije na srednjih šolah, podalo v prestolico avstrijsko, nadaljevat svoje nauke. Vendar so većini povsem neznane razmere Dunajskega življenja, mnogim celo neznani pogoji, merodajui za njih nadal j no izobrazbo. — Kakor lani, tako vabi tudi letos „Slovenija" g. abiturijente, da se zaupno obrnejo na našo družtvo, ako žele v kakem oziru pojasnila ali podučila; radovoljno postregel jim bode odbor po svoji najboljši moči in vednosti.
Odbor akad. družtva „Slovenije" na Dunaji,
97 maja 1890.
Josip Skočir,
tč. tajnikov namestnik.
Znaten postransk zaslužek,
ki se vedno vekša in ki dolgo let traja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi /.andarji imajo prednost), katere so v vednej dotiki z občinstvom. Vprašanja je počil juti Ji. S. 1 Si)U- O raz, posti ugernd.	7—25
dne 27 Kari Zakrajšček.
te. predsednik.
Suknene tvari
razašilje za gotovo ili pouzetjem za jako jeftine ciene i sumo dobre vrsti
3.10	111	za 1 odielo samo for	. 3 30
3.10		v n n y n	4.«0
;J.IO	n	"t" - n	ti. 80
3.10		j? « n lino	12.-
3.10	„	, k „ vrlo fino „	
a. io	n	n « n za kaput ti no „	R.—
2.10	„	n „ vrlo lino	9 —
1.00	„	darovao for 2.20	- 3.20
t».3U	n	katngarn za prati for	2-80
Tvornica i skladišče sukna
E. Flusser u Brnu
Dominikanski trg 8.
Miroililnica
Gr. B. Angeli
v Trstu Piazza rfella Lcpna Štev. 1, na debelo in drobno
združena z odlikovano izdeloval-nico ČopiČev (pinzeljnev)
in z veliko zalogo barv in olja lastnega izdelka Lakov z Angležke, Francozke, Nemčije itd ild.
kakor tudi z veliko zalogo
ni i n e r a 1 n i h v o d a
dobljenih neposredno ud izvirov in jamčone svežosti, in
romanskega ž v opija
za žvepljanje trt. pomešanngn z modro ga-lieo in namenjenega v zatiranje
petonospore,
in tudi v vodi raztopivega bakrenega 3olfata.
Zaloga v laatnoj, v L o,ni pod Uiemanjili ležočej hiši.	j _ |
Uzi
badava i 17-20—18
franko.
iRiccardo Dinelli1^
Ln Via S. Lazzaro št. 15, Trst.
m
LTiJ Zaloga alabastra vsake kvaliteto iiti
k m ta
e*
rd
in oblike.
Tovarna za gips H
lili m iiii Ilir) iiii
llln
m u
Ponudba.
Kateri izmed učiteljev bi hotel z menoj menjati službeno mesto? — Natančneje o tem pismeno hI i ustineno.
V Divači, 29. maja j 890.
Ivan Bano,
učitelj.
Podpisani imajo v svoji zalogi v Trstu ulica Zonta št. 5 vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo rabo. Posebno priporočajo sesalke (pompe) za vodnjake
in cevi, mlatilnice in čistilnice za žito, \irr\	y>;
mrvilnice za koruzo, stiskalnice (prese) in | '-^S^SjsSHspls mastilnico za grozdje itd.	j	—
Prodajajo izvrstno domače in vnanje blago po nizkih cenah ter je razpošiljajo carine prosto, tako da ni nase blago s carino vred prav nič dražje, kakor drugod.
Skrbeli bodo, da jim ne zmanjka škropilnic Candeo proti peronospori, katerim vsi poljedelci dajejo prednost pred [ drugimi, da bodo mogli vsem naročbam točno ustreči.
17—2	Scliivitz & Comp.
n!
m iiii •
različnih vrst na drobno in debelo. lili
Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih [=] lfil'1	cenah. 18—44 [jj*
Najboljša	18—40
Brnska sukna
razpo&ilja po originalnih tovarniških cenah
tovarna finega sukna
Sigel-Imhof
■v Brnu.
Za elegantno pomladno in poletno mo&ko oblek« zadosti je I odi'ozt'k v dolgosti 8*10 metra, to je 4 Dunajski vutli 1 odrezek iz pristno ovčje volne velja: 'JBF gld. I.ttO iz navadno gld. ».»5 iz line gld. IO.SO iz jako fino gld. 19. IO iz mijliuejše Nadalje so v največji izbori: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvicnno in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. Uradnike, blago i r. sukanca za moške in dečke, ki se sme prati, pristna piquč-gilet-biaga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopošiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko.
■■■■nnnnBi
Naravna mineralna yoda |
iz
Kraljevega vrelca
(Ivonigsbrunn).
Ima v sebi največ ogljenčeve kisline ne samo med vsemi Kogatskimi vrelci kislin, ampak tudi v vsej okolici in preseza v toni pogledu radi njenih penečih svoj s te v in radi njene nespremenljivosti večino vseli poznanih inozemskih vrelcev.
Mešana v. vinom ali so »m<liiim 1
*ii»o|»i nam da izborno pijačo zbog obilice v njej nahajajoče se ogleučeve kisline.
Vodstvo vrelcev v KoMtrviilcl
(Kostreinitz).
Glavna zaloga za Trst, Istro in Dalmacijo pri .1. A. C1H1FNA v Ti*m|u, i u Carinila stv. . 8— i u
NAZNANILO
Carlo Pirelli
mejnarodni agent in špediter
Trst. Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode delnlccm po nizkih cenali in na vse kraje.
mornarjem 111
1—8
Prva Krnska firma zu razpošiljanje nianitiikturnega blagu j
Bernhard Ticho — Brno
1 1 — 20
■* » 11 t 111 a I* k t st.	— razpošilja po postnem povzetju.
Viško parobrodarsko družtvo
Serafina Topića & dr.
Naznanja se slavnemu občinstvu, da se bodo v teku prve polovice prih. mesecu junija vpeljale z novim brzim avstrijskim parobrodom imenom
VILA
koji nosi 400 tonelat ter prehiti 12 milj na uro, perij o dične vožnje vsak teden moj Trstom! Poljem, K o ni i/.a. Visom, Lešina, t'ittav ecchia. feJSo, Hol. Spljit, Vallegrande, KurČola in
natrag prejemajoč blago in potnike. Dotični plovitbeni red se objavi s posebnim naznanilom. Na parniku se nahajajo prijetne kajute I. in II. reda in posebno gostilničarsku postrežba Za podrobnejše obvestnije obrniti seje v Trsta do agentu EVUENA M AULE (Via H Carlo Nr. 0) in v drugih lukali do dotičnih agentov.
Vodstvo.
RAJE CREPE
čista volna, dvojna sirokost 10 metrov gld. A.
HOUVEAUT&S
snovi] za ženske obleke: z
modnimi črtami in carreaux, dvojna Sirokost, 10 m. gl.*t
PISANO
praktična snov za hišne ibleke 10 metrov gld. I.
Oladkobarvenn moderna snov
v vseli novih barvah dvojna Sirokost lOmot.gld. A.—
CHEVRON
nove vrste, črtuna snov, dvojnosirokost lOm.gl.5'50
Trožica (Dreidraht)
dobre kakovosti lu in. g.*'80
CRNI TERNO
saksonski fabrikat, dvojna sirokost lil m. gld ( SO
DOMAČE PLATNO
1 komad HO vatlov gld. 15» 1 „ 30 „ „ »i4sso
KING-WEBE
bolje nogo platno 1 kom. širok,30 vatlov gld. 41. -
ŠIFON
1 kom.30vatlov I.vrsteg.5 ">0 najboljše kakovosti g. 41.SO
KANEVAS
I k. 80 vatlov lila gl. ft'80, 1 k. 80 vatlov rudeč gl. S-20 Kane vas iz niti i k :in vatlov iila in rudeč gld. O,—
RAJE-RIPS
v vseli barvali, lOm. gl. !l .r>0
OKSPORD
ki se more prati, dobre kakovo-vosti, 1 kom. HO vatlov gld1 t aO
Zefir za srajce
najboljše, kar se more priporočati, 1 kom 30 vatlov gl.O'SO
BOSTON
ki se more prati, najnovejši deseni, 10 metrov gld. !•' -
Jedna Rips garnitura
bstojoču od J pogrinjal za poste-Ijoiu 1 zamizo,se svilenimi IVaii* žaiui gld. I —
Tunis-portiere
za 1 okno,kompletne8 detaf.8'50
Jedna garnitura od jute
2 posteljna in 1 namizno pregrinjalo z franžani gld. SI.SO
Zastor od jute turški vzorec, kompletni zastor gld » SlO
llolandske dolge preproge (o-| Stanki) 10-12 met. dolge 1 o-sta nek gld :|-414»
Najnovejši francoski voili, kisel morejo prati, krasnih načrtov, ]0| metrov gld !l SO
Rjuhe brez šiva iz dobrega doma-I čega platna 3 kom. gld. 2l'wO|
1'latnoni Java-robci z zavozlani mifranžami(»kom, gld. 9 IO
Ženske srajce iz šifonainplatnal
s lino slikarijo;! kom.gld. %'Sol
Ženske srajce iz trpežnega plat. I obrobljene s čipkami li k. g. a 'J.Ol
Možkc srajce lastnega izdelkabo-l
to ali barvene 1 kom. [ vrste gld.| r*0 II. vrste gld. |-20
Srajce za delalce iz rumburSkegal oksforda, kompletno, veliko. kom. gld
Normalna srajca kompletna veli ka, 1 kom. g I .f>0Normalne hlačel
komp. velike, 1 kom gld I '»ol
i Polet no ogrinjalo"[4dotgo g. i .2(1
1 konjska plahta najboljšega iz-l letin, 190 om dolga. i:n> om ši-[ J roka, gl- i ril) Oartkorumenal jplahtaza fijakerje i kom g '45«|
Vzorci gratis in franko - llustrovan modni žurnal „Briinner Neuhelten" gratis in franko.
Dežnike in solnfinike
jednostavne do litijele^fintnejših iz solidnega blaga, ^kt hno izdelane v naj veo jej izberi in jio čudovito nizkih cenah priporoča
D mftj 9*
v LJubljani
Mestni trg ste v. 15
tovarna za izdelovanje dežnikov in solnčnikov. Preobleke in poprave se dobro in po ceni izvrše. Naročila po poŠti se hitro izvrše proti povzetju.
Prodajalcem Jia drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago.
ti —6
Proti boleznim v krvi
pomanjkanju krvi, občej onemoglosti priporočajo zdravniki	H g
„Železno-taniarimliii sok"
kemika in lekarničarja 1^1'aa n/,oii i. Ena steklenica stane 04k Iti«. Dobiva so le v lekarni Franzoni, Via M. Antonio 5.
KWIZDE
kornelmrsk zivinorodilni prašek
za konje, govejoživino in ovce.
Ako se daje živini redno živinorejo prašek, jo vHled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena
mali škatljiei ii5 kr., veliki 70 kr.
Kwizde krepcajoča krma za konje in govedo za brzo pomoč onemogle živino in pospeševanje reje. — V zabojih po G in ii gld. in omotih po 30 kr. Kwizde svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — | veliki omot gld. 1.20, mali 63 kr.
Pristno se dobi po vseli lekarnah in pro-dajalnicah niirodij avstr. og. monarhija.
Da a e varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, dti zahteva o kupovanji toli sredstev vedno K \v i z d e preparate in pa se pazi na gorenjo varnostno znamko.
Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju
Franz Joh. K\viz<la,
e. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniško preparate.
Vozni listi in tovorni listi v
ilmeriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod
»HEI) STKARN L1N1E" iz Antverpena
direktno v
New Jork & PMladelfijo
koneesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točil«' : k<>n-eosijonovani zastop 1H—42
Ludwig Wielich
na Dunaju, IV "VVevringergasao 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau filr die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
aatnik pol. družtvo „Edinost",
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič-
Tiskarna Dolenc v Trstu