Proračunski  prispevek  iz  osebnega  dohodka
Za delo ljudskegra odbora in njegovih or-ganov, za razvoj komune, za krepitev nje-ne samotipraTiiosH in razširitev njeuih funkcij je potrebna materiaJna podlaga, to je dovolj finančnih sredstev, ki jili je mo-goče zagotovki na več načinov. Predvseiu je mogoče to doseči z uvedbo določenih abveznih dajatev (davkov, doklad, taks, prispevkov itd.) ali z organiziranjem do-ločenih dejavnosti, ki bodo državljanom opravljale usluge in ki jiirn bodo ti nepo-sredno plačevali nadomestHo za te treiuge. V ta-ko vrsto dejavnosti spadajo na pri-mer mestni promet, vodovod, kanalizacija, vzdrževanje snagf, javna kopališča.
Tako v prveim kakor v drugem orauem morajo izvJTati ta sredstTa iz osebnih do-hodkov tako, da so v prvem primeru vsi državljani dolžni izločiti iz svojih osebnih dohodkov del za zadovoljitev potreb ko-mun, to je za zadovoljitev potreb splošne potrošnjc. Višina tega dela je odvisna na eni strand od višine osebnih dohortkov državljanov, od njihove zasebne tnoči, a na drugi strani od  potreb komun.
V prejšnjem razdobju pa to načelo ni bilo doslfdno uresničeno. Siiedstva za za-dovoIjHev komunalnih potreb aIi skupne potrošnje na nekaterih področjih niso bila odsev g-ospodarskih spo«obnosti teh pod-rr>čij, temveč so hila v številniii primerih razd^ljena bcrlj ali manj administrativno. Posledica tega jo bila manjša zai-nteresi-rauost za povečanje delovne stonilnosti, oblikovanjo orebnili clohodkov na nižji rav-n.i, pomnnjkanje finančne samostojnosti komuTi in slabitev iniciafive državljanov.
Osebni dohodki delavcev
Novi zakonski predpisi so sprejeli na-čela, ki so razložena v resoiuciji o perspek-tivnem razvoju osebne potrošnje, in posta-vili kot en<i izniprl temeljnih načel. da se komunailne potrebe ali potrebe splošne po-trošnje krijejo neposredno iz osebnih do-hodkov državljanov. V skladn s tem je 7.a-kon o prorarunskem prispevk-n iz osebnejra doh<xlka dclavcev postavil določene smo-tre. Po zak<>mi mora ta prispevek omogo-čiti neposrfdni.m proizvajalcem, da samo-stojno raapolagajo s svojim Helom doh<wlka in da služi ta kritjii skupnih potreb <]e-lovnih Ijiidi v poliiično teritorialnih enoiah ter tako te delovne Ijudi še bolj zaintere-sira  za sm<>trno uporabljamje teh sredslev.
Doiočujop osebni dohodck delavcev kot <{e] dt>hodka {ifospodarske orgainizacije, raz-deljen na posamezne delavce v sorazmerju z njiliovini prispevkom pri nstvarjanjn te-ga dohodka. je zakon ix>trdil. da je osebni dohodek delavcev rezultat njiiiovefra truda in zavesfne^a prizadevanja, da bi s pove-čanjetn delovne storilnosti povečali dohf>-dek ETospodarske orpanizacije. s torn pa in-di svoj dohodek. Doslcdno s tem so bili določeni tudi novi poffoji za razdelitev do-hodka pospodars'k.ih orpanizacij. Novi si-siem daje natnreč gospodappki orjraniza-ciji pra-vico. da samofitojno določi osebni dohodek delavcev iz skuipnepa dohodka. ki ji osiane po piačiki obveznosti do drnžbe-
ne skupnosti. S fem delom dohodka raz-polaga g&spodarska organi-zacija saunosfoj-no in ]e od nje odvjsno, koliko bo odve-deno za os^bne dt>h<xlke delavcev, a koli.ko za določeue sklade gospodarske organiza-cije. Sevcda ne smeiuo pozabiti, da so de-lovni kolektivi v teh prinierih clolžni up<>-štcvati ne samo indiviclualne j.nterese svo-jih posaoiieznih članov, temvcč tudi intc-rese družbene skupnosti kot celote, v ka-tere imenu  tudi opravljajo te  posle.
Prcizvajalec, podjetje in komuna
Interes delavcev kot neposrednih proiz-vajalcev je potemtakem tesno povezan z interesom gospodarske orgaiiizacjje kot ce-lote, ker je od njenega usipeha oflvisna tu-di višina njihovih osebnrh dohodkov. In-tcres delavcev pa se ne izcrpava samo v jsrospodarski orjranizaciji. temveč gre mno-jro bolj v šiirino. ZiidovoljHev nfihovih skupnih potreb je vezana na komuno, na kraj, t katerem žive in v katereni se raz-vija n/ihova gospodarska in dmžbena ak-^rvnost. Kfrt s^ku^pnost samih  proizvajalcev
je komuna zainteresirana na uspehu go-spodarskih organizacij na svojem področjn in n« ra^voju gospodarstva sploti. To zato, ker se sredstv aza kritje komunalnih po-irob, kakor smo naglasili, usivarjajo v proizvodnji. V ta namea ¦vodi kamuna do-ločeno gospodarsko politiko, ki je odvisna <xl razvitosti gospodarstva na njenem pod-ročju in od njenih maferialnih možnosti. S svojo gospodarsko politiko vpiiva ko-muna na ra^voj go.vpodarslva sploh, s tem samim pa vpliva posrcifno na uspeh go-spotlapske organizacije in višino osebnih dohod-kov delavccv. S svojo taTifno poli-t.iko (s prc^rlcflovanjem tarifnih pravilni-kov in daja.nj«"in ntorebitnih priipomb) tudi n^eiposredno vpliva na višino osebnih do-hodkov. Uspeh organizacijc je pivteantakem v znatni meri odvi.sen od gospodarskc po-litike komn.no, a ta jc spet odvisma <>d nje-nih materialnih možnosti. Od uspeha jro-spodarske organizacije so odvisni spet osebni dohod'ki delavcov, a od tch je od-visna višina proračunskih prispevkov. Za-to bodo zaiiiteresirani, da s svojim delom in upravljanjem proiizwdjije ustvarjajo večja sretlstva tn<li za svojo komunalao skupnost. To prav tako velja tudi za druge državljainc, ki živijo in delajo na področjn komune. To posebno zato, kcr je od ma-teria^pe možiiosti komune odvisna mož-nost zadovoljitve Hstih potreb. ki »padajo med spl*wno potr<wnjo. Splošna potrošnja ir, razvoj koraunc bosta zato v veliki meri odvisna od osebnih dohodkov. S tem dose-žemo tudi en^ga izmed smotrov. ki sa je določM zakon: večja zainteresiranost delor-nih ljudi za racionr.lnejšo nporabljanje sredstev v ie  namene.
Pooblastila ljudskega odbora
Proračunski prispevek tz osebnega do-hodka je doh<>dek proračuna oboine vn drugih politiono teritorialnih enot. na ka-teriJi področju je bil osebni dohodek rea-liziran. Odstotek deleža teh enot pii pro-računslteni prispevku iz osebnega dohodka se določi s posebnim zvezmiim zakonom. V želji, da bi za^ro+ovili kotnuni ustrezni de-lež pri tem prispevku, je zvezni družbeni plan za 1. 1958 določM, da prlpada prora-čunu komiine najmanj 10 odstotkov vpla-čane?a  prispevka  na njenem  področju.
Zakon o proračunskem prispevku iz osebnega dohodika delavcev je razeji icga dal komuni pravico, da lahko predpiše za posamezne veje (raspoda.ns-tva. sknpine go-spodarakiih podjetij ali posamezne ?ospo-darske organizacije na svoj«m področju dopoltiilni proračunski prispev^k iz oseb-neja dohodka v korist svojega proračuna, in to največ 10 odstotkov nad zneskom, ki se  plača   po zaJionskih  doJočibah.
Smoter te doloobe ni samo omogočiti ko-muni dopolnilne dohodke, temveč pred-vsem nuditi ji možnost večjegn vpliva na pogoje {rospodarskega razvoja na njenem področju. V načelu bi morali odrejaii do-polnilni prispevek za tiste gospodarske or-franizacije, katerim saimo tržišče ali dni?ri objektiTni popoji omoffoča'jo nstTarjanj«1 vefjiih dohodkov. aili pn ko sploh nstvarijo višje dohodike, brez dejanskega povečaflja delovne storiinosti, zmanjšaTija stroškov in napredka proirvodnje. Ta'ko lahko tiidi komuna po svoji strani priepeva k iz^na-Pitvi popojev za dosepro doihodka v ffospo-darskih organizacijah fn k preprefevanjii teženj po prekomemih zasluž-kih brez nstreznih učinkov v pronzrodinji in poslo-vanju.
V vrsti pooblastil, ki 90 dana komuni z
zakononn o proračunskem prispevku, je tadi poobiastilo, da lahko gwp<>daxske organa-zacije določenih dejavnosti deino ali po-polnoma oprosti plačila prispevka ali od-redi, da jospodarska organizacija obraču-nani znesck prispevka vnese v sroje sklade. Iz vsega razioženepa izhaja, da ima ko-muna možnosti, da mučneje vpliTa na po-goje poslovanja gospoda.rskiih orfranizacij in na višino dohodkov kakor tufli na vi-šino osebnih dohod'kor, ki se realiizrraio na njenem področju. To pa pomeni, da dobiva komnna možnost, da sama rešujo vprašamja clružbenega standarda, kar v sikrajvi po-=|pdici pomeni izpol.nitev ti«ti'h nal<^, ki spadajo  v   njeno   prisfojnost.
Uvedba proračunskih prispcvkov iz oseb-ne^a dohod'ka omogoča, da se sredstva za zadovoljitev potreb koraun aii za splošno potrošnjo razdelijo na vse državljane. ki ustvarjajo osebne dohodice. Uvajanje pro-gTPsije v plačeTanje te?a prispevka omo-goča, da bo njegova višpn^i v sorazmerju z osebnimi dohodki. tako da bo tfeti. ki bo ustvaril večji osebni dohodek. pla^al ludi večji znesek proračunskega prisp^vka. Te-nieljno pravilo je v tptn primerii. da s>knp-na potrošnja no sme naraš^ati hitreie. ka-kor se povečujejo osebni dohodki. Z dru-Šimi besedami povečanjo skupne potrošnje mora biti v sora^raepju s povečanjem oseb-nili dohodkov.
Kakor vidimo. pomeni proračuns.ki pri-spevek \r o«ebnega doliodka ne samo važno posiavko v proračunih kotmin. temveč tn-di važno prvino njnhove finanfne samo stojnosti in njihove krppitvc, s tem samim pa tndi u?odno *redstw za dvij o«<"bnefra in Hrnžbcnejra standarda dpiovnih IjuHi. Sava Milatović