54 ■ Proteus 83/2, 3, 4, 5 • Oktober, november, december 2020, januar 2021 Pohorju v pozdrav
Slovenija je dežela gora, polna alpske iden-
titete, zato se Pohorje, če ga opazujemo 
iz zahodne Slovenije, morda ne zdi tako 
mogočno in divje. Povsem drugače pa je, 
če Pohorje opazujemo z vzhodne ali južne 
perspektive. Pohorje je skrajni vzhodni del 
Alp, v vsej mogočnosti viden daleč s Pa-
nonske nižine, vse od Blatnega jezera, in 
kot takšnega ga dojemamo. Ob tem pa je 
Pohorje tudi posebnost v mnogih pogledih 
– od ostalih alpskih gora ga ne loči le ob-
robna lega, ampak predvsem naravne značil-
nosti. Stare silikatne kamnine so oblikovane 
v položne vrhove in globoke doline, porasle 
s temnim plaščem gozda in golimi travna-
timi vrhovi. Pohorje je eno redkih pogorij 
v Sloveniji, ki ni apnenčasto, kraško – zato 
ga povsod prepreda obilica vode, ki napaja 
divje žuboreče potoke, barja z ruševjem in 
jezerci, vlažne barjanske gozdove in obširne 
mešane ali iglaste gozdove. Goli vrhovi Po-
horja, pohorske planje, dajejo videz visoko-
gorja, čeprav so pod naravno gozdno mejo. 
Ustvaril jih je človek s svojo tisočletno pri-
sotnostjo in spoštljivim odnosom do narave, 
ki mu danes pravimo trajnostna raba. Sa-
motne kmetije – celki – in le redka naselja 
ter odsotnost večje infrastrukture ohranjajo 
prostor za naravne procese in življenjske 
prostore. 
Zaradi prepoznanih posebnosti so priza-
devanja za ohranitev narave Pohorja stara 
že sto let in segajo v leto 1920, ko je bil v 
znameniti Spomenici za sredogorski ali goz-
dni varstveni park predlagan pragozd kneza 
Windischgraetza nad Oplotnico pri Luka-
nji. To so bili začetki naravovarstvenih pri-
zadevanj na Pohorju, kasneje so bila vanje 
vključena še druga posamezna območja in 
celotno Pohorje. Ideja in namera o zavaro-
vanju večjega dela Pohorja še nista uresniče-
ni. Od začetkov pred sto leti do danes nista 
nikoli povsem zamrli. Ljubitelji narave in 
Pohorja, društva, lokalne skupnosti in usta-
nove varstva narave smo naravo zmeraj bolj 
ali manj intenzivno negovali. Želja, ohrani-
ti naravo za nas in zanamce, predvsem pa 
ljudem, ki z njo živijo, je danes dozorela v 
pobudo šestih občin za zavarovanje Regij-
skega parka Pohorje. Tudi v varstvu narave 
je dozorelo spoznanje, da je za ohranitev 
naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti 
in krajinske pestrosti Pohorja nujno treba 
zagotoviti trajnostno rabo naravnih dobrin 
in vzdržni razvoj na različnih področjih ob 
hkratnem varovanju posebnih lastnosti ob-
močja. 
Pohorski gozdovi, planje, mokrišča, boga-
stvo naravne in kulturne dediščine – vse to 
in še več se skriva v poglavjih pričujoče te-
matske številke revije Proteus. Vabimo vas, 
da pozorno prisluhnete piscem in njihovim 
zgodbam, ki razgrinjajo znano in manj zna-
no o Pohorju, in spoznate še enega izmed 
biserov naše lepe domovine.
Simona Kaligarič, Jurij Gulič, 
Tanja Košar Starič
Pohorju v pozdrav