ST. 20. V CELJU, S0B0TA 8. HIARCA I9f9 LETO I. tzhaja vsak torekp četrtek In •oboto. — Cena i Za celo let« 24 K, za pol leta 12 kroH, za četrt leta 6 K, M 1 »aespc 2 kroni. Posamezna fttevilka atane SO vlnarjev. Na pisraenc naročbe brez pošiljatve AeBarju sc bio moremo «zirati. Naročniki nag pošiljajo naročnin» I»« poštni nakaxnici. Reklamacije gl«de list« so poštnine proste. Ne- nrankirani depisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa sc ne oaira. Uredniätvo in upravnifttv« se nahaja y Zvezni tiskarni v Cefe, 5chill«rjeva cesta »t«v. 3. Oglaai se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok tcr 63 mm širok prostor za enkrat 18 v, za večkrat popust. Mali oglasl stanejo pri enkratni objavi S K. — Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti za odgovf dopisnico alt znamko. — Rokopiei se ne vračajo. — Telefon štev. 65. (ZDAJA IN TtSHA ZVEZNA TISKARNÄ V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER ¦r. V. Kukovec: Vprasanje avstrijske denarne veljave. (Dalje.) Gospodarski krogi istotako ugo- varjajo proti zakonitemu zmanjšanju denarne veljave. Kako ti pridejo dote- fa, davse svojepremakljivo premoienje zgubijo, katero jim je država nasilno odvzela za denar? Ne more se jim «irugače odgovoriti, nego oni vdovi. Tarn, kjer počivajo mrtve glave, tarn leže tudi uničeni njihovi konji, voli, janjci, žito, volna itd. Mrtvi ne vstajajo in zgubljeno se ne more povrniti. Ži- vimo danes sploh še v veliki zmoti, katero nam je v glavo vtepla Avstrija. čuje se, da je vse polno denarja, in 4a se je z vojsko vse obogatilo. To fa ni resnica. Danes je ves narod iivzemši majhno število ljudi gola rtvščina. Vse premakljivo premoženje se je spremenilo v papir, in ko pride f rvi plamen, ostal bode od tega bo- jastva samo dim in pepe). Baš v tern, 4a je denar zgubil svojo vrednost, leži splošno osiromaSenje, ki pada najtežje na pleča Širokih ljudskih slojev. Kot posebno tehten razlog proti zakonitemu zmanjšanju denarne veljave se postavlja trditev, da bi zakonito zmanjšanje denarne veljave pomenilo pogubo za vae denarne zavode. Skoro J€ nepotrebno o tem posebej govoriti; kajti kdor je prejšnja izvajanja pazno zasledoval. moral si je ustvariti že svojo sodbo o nepravilnosti te trditve. Splošno se greši, ak« se porablja pri današnjem denarju predvojno merilo, zlasti če se govori o vknjiženih terja- tvah, kjer se bankovci nekako zgubljajo izpred oči. V tem zmislu nastaja tudi krivo mnenje, da bi banke z zakonitim zmanjšanjem denarne veljave zgubile skoro gotovo celo svojo glavnico in s tem propadle. Toda vsi denarni zavodi kakor tadi celo gospodarstvo že deluje na podlagi tega zmanjšanja denarne veljave in vendar še nismo slišali, da bi bil zaradi tega likvidiral (se razpu- stil) katerikoli denarni zavod. Ako se splahnejo številke, ni splahnil bančni imetek, ki je ravno tako le nominalen (izražen s številkami) kakor bankovec. Pa ne bodo zginile samo Stevilke bank, ampak ves denarni zistem in vse go- spodarstvo. To bode popolnoma druga slika nego v sbdemdesetih letih prej- šnjega stoletja, koje nastala v Avstriji velika bančna katastrofa, v kateri so mnoge banke propale in mnoge morale svojo glavnico odpisati. Pri zakonitem znižanju denarne veljave ni niti govora o znižanju glavnice ali odpisu glavnice. Gotovo bodo nastale za banke težkoče in neprilike, pa te bodo bolj tehnične narave. Edina nevarnost za banke bi bila, če bi se izvršil naval na banke. Tega bi pa ne bilo krivo zakonito zmanjSanje denarne veljave, nego nepo- učenost ljudstva. Zato je naloga bančnih krogov, da svojim strankam pravočas- sno razjasnijo stanje cele zadeve ter odstranijo nezaupanje in predsodke. In ta namen ima tudi ta razprava. Zakonito zmanjšanje denarne veljave In terjatve, kJ so nastale pred vojsko. Pri zakonitem zmanjšanju denarne veljave nima pomena, delati razliko med terjatvami, ki so nastale pred vojsko, in onimi, ki so nastale med vojsko ali pozneje. To bi se tudi niti ne dalo pri teh neizmernih milijardah in pri razno- terosti denarstva dejanjsko izvesti. Po- mislimo le na terjatve, ki nastanejo v tekočern računu. Toda eno je resnično: da predvojni denar in predvojni pridelki niso bilj porabljeni niti za investicije niti za idealne svrhe v korist naže nove države ali našega troimenega na- roda; vse to je bilo uničeno v vojski, ki se je vodila proti nam. Na podlagi §§ 987-989 o. d z., ki so še sedaj v veljavi, bi se dalo raz- pravljati o razmerju novega denarja nasproti prejšnjemu denarju in o no- tranji vrednosti istega le v slučaju, če bi šlo za spremembo iz ene vrste ko- vanega denarja v drugo vrsto. Omenjene zakonite določbe so pa pri zakonitem zrnanjšanju papirnate denarne veljave neuporabljive. Upoštevati je pa čl. 86 pravil avstro-ogrske banke (zakon z dne 8. avgtista 1911), po katerem se mora sprejeinati papir y nominalni vred- nosti pri vseh terjatvah, ki se splošno glasijo na kronsko veljavo. Iz te do- ločbe v zvezi s § 986 o. d. z. sledi, da se na podlagi zakona ne da utemeljiti nasprotno naziranje, da bi se namreč v slučaju zakonitega zmanjšanja denar- ne veljave morale razlikovati terjatve pred vojsko in po vojski, in da bi se prve morale vračaii v popolni notranji vrednosti, katero so imele v trenutku nastanka, ampak samo v številni (no- minalni) vrednosti, katera bode baS zakonitim potem znižana. Samo ako bi bil dan n:> posodo kovan denar in bi bilo dogovorjeno, da se mora posojilo vrniti v kovanem novcu, mora se vrniti notranja kovinska vrednost. (Dalje prihodnjič.) Za kolonije. (Glas iz industrijskih kiogov. L. K.) V svetovno trgovino hočemo. Na- sa lega ob morju nam to narekuje in nas v to sili. Od nekdaj so igrale vse države, ki so imele potom morja prosto pot v- svet, v mednarodni trgovini važno viofro. Feničani, Grki, Rimljani in drugi so obvladovali svetovno trgovino, ker so znali izrabiti koristi prostega mor- skega pota. Tudi med sedanjimi dr- žavami igrajo prvo vlogo one, ki s svojimi trgovskimi ladijami preplavljajo morja in oceane. Pri njih je bogastvo in blagostanje. Ako hočemo z uspehom stopiti v svetovno trgovino, rabimo Sole. To šolo si pa najlažje in najprej pridobimo, ako imamo Iastne kolonije. Bili bi pri- morani, da si vstvarimo vse predpo- goje, ki so potrebni za svetovno prek- morsko trgovino. Ako ne bomo imeli lastnih kolonij, bi se znalo zgoditi, da bi ostale naše misli in moči preveč osredotočene pri domačih razmerah in bi pozabili na široki, veliki svet. Tedaj: solo rabimo! Razuntega rabimo zanesljiv temelj. sigurno bazo. Svetovni trg je že več ali manj razdeljen. Stopiti bomo mo- rali zato v tekmovanje z izkušenimi in dobrovpeljanimi konkurenti. Kakor je pri vsakem mladem trgovcu najopas- nejši položaj, ko stopi v tekmo s sta- rimi tvrdkami, tako je tudi pri državah. Če ima trgovec-začetnik le nekaj si- gurnih in dobrih odjemalcev, potem zdrži, če ne, navadno propade. Slično je pri državah. Če si bomo morali od prvega pričetka iskati trgov samo v tujih državah in od njih odvisnih ko- lonijah, je neglede na ovire, ki nasta- nejo vsled carine in drugih uvoznih zaprek, malo upanja, da bi vspeli. Ako pa imamo enkrat v lastnih kolonijah vsaj nekaj sigurnih trgov, potem si te s solidno in previdno trgovsko politiko lažje razširimo. Iz vsega tega izvira: Brez lastnih kolonij ne moremo vstopiti vspešno v svetovno trgovino, brez svetovne trgo- vine pa pravzaprav ne rabimo morja, vsaj ne razsežne obali od Soče do Skadra. Za uvoz potrebščin naše dr- žave bi nam zadostovala skromna luka. Ravnotako bi nam tudi ne bila potrebna velika luka za izvoz izdelkov, ako ne igramo v svetovni trgovini od- ličnejše vloge. Ako bi tedaj bila — in to mora biti — zgoraj označena obal od Soče do Skadra v naši posesti, a bi mi ne bili važen faktor in kompaciscent v svetovni trgovini, potem bi morali samo skrbeti, da potom naših luk in našega morja trgujejo in kupčujejo druge države, ker drugače bi bila naša obal izročena popolnoma gospodarskemu poginu. Na ta način bi bila naša država samo most, preko katerega bi bogateli drugi narodi, nam bi pa pripadla malo častna in tudi zelo revna naloga, da bi popravljali, železniške proge in čis- tili luke. Zato skrbimo pravočasno, da dobimo kolonije, ker potem bomo res svobodni in dobro stoječi gospodarji v neodvisni državi. Iz vseh teh razmotrivanj sledi tudi jasno, da sta vprasanje kolonij in po- sest adrijske obali od Soče do Skadra tesno združeni. Ako nam pripade adrij- ska obal v vsem obsegu, ki nam pri- tiče, in to je za nas conditio sine qua non, potem moramo biti važen činitelj v svetovni trgovini, da nam te pokra- jine ne propadejo in zamrejo, potem Uradni dan v Mačjem kotu . . . (Žaloigra v enem dejanju. čas: spomlad leta 1917; kraj: občinska pisarna.) OSEBE: Župan; občinski tajnik; dr. Siegfried Potreppnigg, c. kr. okr. glavar; župnik; Matevž Batina, vodja deputacije (12 mož in 34 žensk.) PRVO IN ZADNJE DEJANJE. (Občinska pisarna.j (Tajnik sedi pri zeleno pogrnjeni mizi in preklada veliko skladnico aktov) Lep kup jih je ... Če bi bila v vsakem zavita prekajena svinjska ali magari konjska klobasa, bil bi gospod, velik gospod ... Pa naj jih prekladam kakor hočern, reSili se sami ne bodo, jim že moram jaz pomagati. (Piše.) Naj vidijo gospod glavar, da me niso za- stonj oprostili vojaščine. (Pogleda na uro.) Kod ga pa hudič nosi, 9 je ura, pa ga še ni. Stranke pa čakajo v veži, kakor grešne duše pred peklom. (Iz veže se čuje glasno mrmranje.) Župan: (vstopi) Ali je vse pri- pravljeno? lmate seznam živine pri rokah ? Tajnik: Tukaj, prosim; oslov pa nisem vpisal, bi prostora zmanjkalo. Župan: (vzdihne, meri sobo) Ali jih slišite, kako so glasnil Radoveden sem ... Naj mu le povedo. Tajnik: Matevž Batina bo go- voril, da bo grmelo... Vsaj rekel je tako ... (Glasovi zunaj utihnejo.) Dr. Potreppnigg: (vstopi) To- per dan! (slači suknjo in jo obesi na klin. Župan in tajnik vpogneta hrbtišča in jih prav počasi zopet zravnata) Kospot šupan!. . . Z vami nesmo kon- tent .. . Tak dolg nos dobili! (pokaže z rokama) Ekscelenca huda name in kisel vi zaure gurken. Sakaj šupanstvo eno glavo premal oddala? Dobite fer- vajs, ne morem pomagat. Župan: (nagne glavo na desno in razprostre roke) Gospod glavar, ni mogoče, pa ni mogoče. Ob robu go- spodarskega propada stojimo! Glavar: Gre se samo za enga glava živine. Eno kravo boste že kje našu. Das ver nicht ibel! Župan: Tukaj je seznam živine po zadnjem štetju. Popisali smo vse domače živali do zadnje kure in do zadnjega petelina . .. Gospod župnik ima še eno kravo, ko bi to — Glavar: Tega pa ne! Auf kajnen sal, er ist ajn hekst lojaler man I Danes tobi od mene medaljo za štirideset let dinsta. Krave ne vzet. Auf kajnen sal! (Deputacija vstopi.) Matevž Batina: Gnadljivi go- spod glavarl Prišli smo — (deputacija govori vsevprek) po- nižno jih prosimo, moke nam dajte! Cukra nimamo, podplatov ni. (Visok ženski glas): Dajte nam dodatnih kart! zivino so nam vso pobrali. (Debel bas): Stangovca nam preskrbite! Listja ne maramo! (Jecljajoč glas): Vi go-go-go- spod glavar, med nami, smrdlji-lji-ljivca! (Hripav ženski glas): Usmilite se nas revežev! (Osoren moški glas); Prmoj- duš (pljune) s čim pa naj redim svinje, ko otrobov ni! (Visok ženski glas): Speha nima^mo! Glavar: (kima prijazno) Vse dobite, Ijubi moji, vse. Sam počakat je treba. Petsto vagonov so Že na rajž. Cukra dostl MatevžBatina: (sladko) Saj sem vedel, da ste dober, pravičen gospod ... Mleka nimamo, pustite nam krave. (Se usekne.) Glavar; (smehljaje) Hudo je, hudo, pa nikar scagat. Sedaj se pravi skozi držati. (Deputacija odide.) Glavar: Jutri morate fane iz- takniti. Francozi dobili od Hindenburga velike šlape. Streljamo že v Pariz. Hindenburg se bo kmal v Pariz notri potegnil. (Tajnik zakruli in pade v ome- dlevico.) Glavar: Kaj je gospodu sekre- tarju ? Župan: (preplašen) Nič hudega. Božjast ga včasih vrže. Glavar: Požast? PoSast je zanj vredna tavžent kron. Hergot, pošast ne prinese vojaka an die front. (Tajnik se počasi vzdiguje.) Vi sekretar ste en zontagskind. Enthebungsgezuh pršu nazaj, pošast pa vaš šucengel. Župnik: (vstopi): Dober dan, gospod glavar. Povabili ste me, kaj bo dobrega? Glavar: (smehljaje) Štejem po- sebno cast in veselico bronsene me- dajlo za štirteset let dinsta (razvija papir) vam brečastiti kospot šupnik — Župnik: Ne trudite se. (Odločno.) Je ne sprejmem. Sem velik nasprotnik odlikovanj. Ne potrebujem niti medalj, niti križev . .. Križev ste nam itak že preveč naložili. Glavar: (v zadregi) Kospot šnpnik, prosim, vzemite. Župnik: Bog ve, če jo niso na- pravili iz kakega — ukradenega zvona. Mvala lepa za taka odlikovanja za štiri- desetletno službovanje! Če bi bil pri požarni brambi, dobil bi jo lahko po 25 letih. Glavar: (hladno) Kakor mislite. Silit ne morem. (Spravi papir.) Ž u p n i k: Pa brez zamere, gospod glavar. ZbogomI (Odide.) Glavar: (si briše čelo) Na .. . zo vas! Und dize unferšemte anšpilungl (Si oblači suknjo.) Kospot šupan, tekom 24 ur mora biti šupnikova krava na štacjon. Zastopiti? •v OVA DCS Ac Stev. 20 — drugi zaključek — rnoramo imeti kolonije. Vsi pomisleki, ki jih nckateri na- vajajo proti zahtevi po kolonijah, na pr. da imamo z ureditvijo mlade države preveč poslov, da je zahteva po kolo- nijah imperijalistic'ia, da moramo naj- prej rešiti vprašanje državnih mej itd., morajo odpasti. Vprašanje kolonij je za procvit našega gospodarstva in trgo- vine življenske važnosti, to vprašanje je ravno sedaj aktuelno, ker se bo za za daljšo dobo vredilo in ne vsebuje nikakih imperialističnih teženj, ker stremi samo za tem, da se pritegnejo v gorki tok svetovnega življenja ,po- krajine, ki bi bile drugače obsojene v mrtvilo. Pomislimo samo, kaj je žrtvo- vala Italija za tripolitanski pesek, pa bo nam pomen kolonij takoj jasen. Konečno bodi omenjeno, da bi nam bile kolonije v nadomestilo za vojne škode, ki nam jih bržčas nihče ne bo plačal. Država bo morala ob- noviti unčene kraje; s tem si bo na- ložila težko breme za dolgo dobo let. Odskodnine, ki bi odgovarjale stroškom obnovitve, katera nikoli ne bo končana, kakor rečeno ne smemo pričakovati. Z malo drobtino se nikakor ne smemo zadovoljiti. Zato bi bile kolonije na- sproti dolgu močna aktivna postavka. Vsi razlogi govore tedaj zato, da ne smemo zamuditi ugodne prilike, ter moramo zastaviti vse sile, da si pridobimo primernih kolonii. POLITICNE VESTI. Prekmurski Slovene! so poslali 4. tm. k deželni vladi v Ljubljano po- sebno deputacijo, ki je izrekla odločno želio tamošnjega prebivalstvn po zdru- žitvi z Jugoslavijo. Iz demokratskega kluba Držav- nega Veča. Kakor smo poročali že zad- njič, so si poslanci JDS (Srbi, Hrvati in Slovenci) v Državnem Veču ustano- vili svoj klub pod imenom Demokrat- ski klub. V tem klubu so tudi naši slovenski poslanci, pristaši JDS, med njimi i-z Štajerske dr. V. Kukovec, dr. Alb. Kramer in Fr. Voglar. V izvršilni odbor kluba, ki šteje 10 članov, je iz- voljen tudi dr. V. Kukovec; istotako je clan klubovega agrarnega odseka. Srbski pozdrav slovenskim za- stopnikorn v Državnem VeČu Veliki srbski list »Epoha« v Belgradu je v svoji številki z dne 1. tm. v uvodnem člp.nku pozdravil v Beograd došle za- stopnike. Slovenskim poslancem je v Blovenskem jeziku zapisal sledeči po- zdrav: »Bratje Slovenci: Ko se nam bodo srečale oči in ko si bomo poda- jali roke v pozdrav, tudi Vam bomo — to vemo — tuji. Ljudje nam niso dovolili, da bi bili skupaj in da bi razumeli drug drugega. In tudi Vi boste morda dolgo časa iskali, da najdete v našem glasu zvok, ki nam je bil enkrat skupen. Toda Vi, ki držite sto- letja in stoletja stražo na našem po- nosnem severu, Vi, ki ste junaško in samozavestno gledali v sinje nebo lepše bodočnosti tudi tedaj, ko so črni nem- ški oblaki pokrivali vse naše obzorje, Vi, ki niste izgubili hrabrosti in vere niti takrat, ko so Vaše izredčene vrste ostale brez rezerv, Vi ne boste — to vemo in čutimo — izgubili srčnosti in (Tainik pade v omedlevico) Glavar: Že spet pošast (Odide.) Župan: (divje) Prokleti slepar, osel, krava, tepee, bikl Ne vganiajte neumnosti. sicer — sicer (odpira vrata). T a j n i k: Za boga, kaj nameravate ? Župan; Nagnal vas bom iz pi- same, kakor bomo nagnali kravo iz župnikovega hleva. (Odide.) Tajnik: (si otipava glavo) Vsaka reč ima svoj konec, klobasa dva, sve- der pa tri. Ne rnaram več prenašati peze tega strašnega življenja Odložil jo bom. Zbogom krušne in sladkorne karte, ne bom vas več razdeljeval . . Vrv ali pištola, viseti ali ležati, samo to je sedaj vprašanje. * (ZAGRINJALO PADE.) ne boste odnehali, tudi tedaj ne, če pri nas, ko nas boste bliže spoznali, ne najdete vsega onega, o čemur ste ke- daj sanjali; Vi se ne boste umaknili, če najdete pri nas še mnogo napak in nedostatkov; Vi boste znali spremeniti bol v ljubezen, ako Vas, nesmotreno in nehote, razžalimo ali razočaramo. In kakor ste tarn, tarn daleč na naši pred- straži, umeli prenašati žrtve dan na da;;, ne gledajoč na njihovo težo, tako boste tudi sedaj — in tem rajše — prinašali, če treba, žrtve za našo splošno blagi- njo, pa naj bo to tudi tribut našim po- greškom in nedostatkom. Nesebično, voljno, s prepričanjem, da se moramo predvsem drug drugega prenašati, da se bomo enkrat ljubili, boste Vi — ali ne? — vztraiali na poti našega pre- poroda, ker to jJahtevaio naši zanamci, za koje ste Vi neumorno, tekom vse Vaše zgodovine, delali. Sprejmite našo Toko, ki Vas bratsko pričakuje in bo- dite nam najiskreneje pozdravljeni!« Finančno poverjeništvo za Slo- venijo in Istro se glasom odredbe finančnega ministra začasno uredi v Ljubljani. Naše meje na mirovni konferenci. Vprašanje Črne Gore. „Slovencu" po- ročajo 5. tm. iz Beograda, da na mi- Jovni konferenci ni nobenega ugovora proti našim zahtevam glede mei dr- žave S11S proti Nemški Avstriji, Ogrski, •Bulgarski in Grški. — Tudi poročajo, da je vprašanje Črne gore rešeno in da se krali Nikola ne vrne več na prestol. Zveza narodov. Načrt za zvezo je objavljen. Zveza sama še ni gotova stvar, zakaj Wilson se ima v svoji lastni dr- žavi za oživotvorjenje tega svojega ide- ala boriti z velikimi težavami. Ameri- kanski senat je komaj s 6 glasovi ve- čine sprejel tozadevni predlog. Trije so glavni cilji zveze; da velesile ohranijo svojo samostojnost, da vzajemno jam- čijo druga drugi varnost, v prvi vrsti za bližujo bodočnost, torej danes proti Nemčiji, ter da si omogočijo znižanje vojnih stroškov. Danes je v zvezi 14 držav, vsaka pošlje v zvezo 3 odpo- slance. V zvezo bodo sprejeti samo oni narodi, ki morejo dati sigurno jamstvo za svoje »lojalne namene«, in če v vo- jaških vprašanjih sprejmejo odredbe zveze. Tako so Nemčija in njene hivše zaveznice obsojene, da ali ostanejo iz-. ven zveze, ali pa se odrečejo svojega militarizma in s tem možnosti mašče- vanju z orožjem. 0 splošnem razoro- ženju ni govora, reče se le, da je ob- oroževanje zmanjšati na »najmanišo mero«. Vse odredbe načrta, ki imajo namen preprečiti bodoče vojne, imajo danes le idealno vrednost. Za nas je posebno važna točka 25 načrta, ki pravi. da se države obvežejo, opustiti vsak dogovor, ki med njimi obstoji in je nezdružljiv s sedajnim dogovorom (o zvezi). Londonski dogovor je s tem nezdružljiv. Radovedni smo, če bodo velesile izvajale posledice. Vseruski kongres socijalistov se je sešel v Moskvi. IZ K0R0TANA. GuŠtanj. V nedeljo 9. tm. se vrši v naši Soli gledališka igra s petjem in srečolovom. — V kratkerp ustanoviino Narodno Čitalnico in Sokola. — V so- boto je tu vojaška oblast zaprla tovar- niškega uradnika W"^ na zaradi huj- skanja. Aretirani fr^j^kač je sin c e l j s k e * a k o I a y* I W u s s e r j a. MARIBORSKE NOVICE Z deklei je trgoval poslovodja Einhauer tvrdke pl. Lehmann v Mari- boru. Zvabljal je dekleta z vseh strani potom ženitnih ponudb. Pošta je sedaj inhibirala 40 pisem na razna dekleta. Policija ima zadevo v rukah. Veliko tlhotapstvo s konji iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo so iz- sledile obmejne kontrolne oblasti. Maribor. Za sekundarija v tukaj- šnji bolnišnici je- imenovan dr. Vilko Marin. CELJSKE NOVICE. V naših uradih je napram našim nernškutarjem še vedno veliko preveč popustljivosti. Uradni jezik je sloven- ski. To velja ne le za protokole, am- pak tudi za občevanje v uradnih zade- vah. Kje pa je potem zapisano, da se mora v naših uradih z nemškutarji, ki žive od našega slovenskega denarja, nemško govoriti. posebno še, če se ve, da znajo slovenski?! Kje je zapisano, da se mora takega nemškutarskega mogptca že oddaleč pozdraviti s „habe die Lhre", dočim se včasi našemu slo- venskemu človeku na pozdrav komaj odzdravi ? ! Kje je zapisano, da morajo naši slovenski višji in nižji uradniki s tovariši, ki — dasi niso našega mišljenja ! — so začasno Še v službi naše države, v uradnih prostorih nem- ško govoriti?! Ali nam res ne more iz kosti stari dun našega hlapčevstva, da še vedno — na svojo in svojega naroda sramoto I —¦ delamo takšne konccsije?! Začeli bomo proti takšni mlačnosti brezobzircn boj, če bo tre- balo; tudi z imeni ! Naj si rnlačneži potem sami sebi pripišejo, če sodba javnosti o njih ne bo ugodna ! Naša bojevita internacijonala je napovedala vojsko ne samo »narod- njakarjem« (srečna naša ušesa, da nam po povratku g. Marna končno zopet ta tisočkrat prežvekana baseda doni vanje!), ampak tudi — otrokom. Nek fant je baje strgal železničarske lepake. Človek z normalriimi možgani bi za- devo naznanil starišem, ker otrok 'pač zasiuži šibo. Ne, — sodrugi so fanteku napovedali boj v — »Napreju«. Rdeče garde na političnem pohodu proti deci — prizor za Olimpl V genljivem objemu so si po dolgem času ločitve zopet naši »med- narodni« sodrugi celjske soc. dem. organizacije in nemsk'a »purgarija«. Vabila za socijalistične prireditve se tiskajo v nemški »Celeji« (otročji je izgovor na »odiranje« Zvezne tiskarne, ker končno nista na Slovenskem samo ti dve tiskarni, ampak imajo cenj. sodrugi tudi tiskarno, kjer se tiska njihovo glasilo »Naprej« I), odkoder je svo} čas iz ust lističa »Deutsche Wacht« steklo toliko gnojnice baš tudi na naše soc. demokrate. In nemška pur- garija tvori (v zahvalo za to, da so vabila vedno tudi nemška!) sedaj na soc. demokratičnih prireditvah važen del družbe. Naravnost genljivo je gle- dati, kako hodijo sodrugi na kaki taki prireditvi okoli Stigerja in drugih nem- Akih »narodnjakarjev« kakor okoli zUtega tpleta (pa ne, da bi bil g. Stiver »pljunil« 100 K vstopnine!) slov'enske »narodnjakarje« pa psujejo po »Napreju«. ,Naše iskrene čestitke — k takSnim pridobitvam ! Ljubljanska drama v Celju. Ne bo treba menda kritizirati na dolgo in ^iroko, dokaz, da so nas zadovoljili v polni meri, ie bil vsestranski aplavz, s katerim naSe občinstvo ni štedilo. Cankarjevo glohoko in težko dramo „Jukob Ruda" so nam podali z ume- vaniem, da smo u?.ivali Cankarja v vscj nje.novi veličini jezika, ideje in dejanja. Dasi so igralci prišli z vlaka na'-avnost na oder, se ie igralo zelo dobro ter so tako igralke kot igralci izvrsili v polni men svo'O dolŽnost napram igri in občinstvu. V nedeljo so nam da I i Nušieevo izborno komedijo „Svet", kier se je občmstvo prav od srea nasmejalo vsem mogočim intri- gam in spletkam, ki jih kuje ,.svet" hote in nehote, samo da pripravi miroljubno rodbino ob hiSni mir. Vsi igralci in igralke so bili na mestu, tempo je bil živahen, igranje prar dobro, aplavz viharen in občinstvo je igralce ob odprtem odru prav živahno aklamiralo. GlediŠče je bilo oba večera razprodano, mnogo jih ni dobilo vstop- nic — pa pravijo, da v Celju ni Slo- vencev — razpoloženje je bilo prav dobro in tako sta potekla oba večera kar najprijetneje ter nam gotovo še dolgo ostaneta v lepem spominu. Celjsko dram, društvo priredi v soboto in nedeljo 8. in 9. t. m. gleda- liško predstavo „V dolini/' Igrala se je ta igra menda pred 5 ali 6 leti v Nar. domu in je tako ugajala, da so jo morali večkrat ponavljati. Z ozirom na to je sklenilo Dram, društvo, da uprizori to igro pod novimi, tokrat ugodnejšimi pogoji. lmena: dr. Kala- nova, Gradišnik, Salrnič so nam porok, da bomo imeli izredno lep in umet- niški večer. Prizori, ki se odigravajo med Martö, Manelikom, Tomažem ali Sebastjanom ostanejo v neizbrisnem spominu. Občinstvo opozarjamo, naj prihaja k predstavam pravočasno, ker se bodo pričele absolutno točno ob pol 8. uri oz. 7. uri zvečer. Za gledalce in igralce je neprijetno, č> hodijo ljudje šele med predstavo na ' mesta, za prve, ker zamude' del igre, igralcem pa je skrajno mučno igrati ob takem šumu in nemiru, ki ga po- vzročajo zamudniki. Cenj. občinstvo z dežele opozarjamo, da ima vsestran- sko lepe zveze z vlaki. Koncert Celj pevskega društva se vrši v soboto 15. in v nedeljo 16. sušca v mestnem gledališču v Celju. Iz Celja se nam piše: Ali je sta- novanjska komisija že odoovedala sta- novanje odpušČenemu ravnatelju Proftu, ki še vedno Igra vlogo poredovalca med deželnim šolskim svetorn^v Gradcu in tukajšiijimi nemškimi profesorji in učitelji?! — Več radovednežev. Izgubljene in najdene reči. Našla se je : 1 denarnica z zneskom 1 K 20 v, 1 denarnica z 22 K 20 v, 1 denarnica s 360 K 54 v. Shranjeno pri mestnem magistratu. Kako je pri nas In kako drugod? Piše se nam: Naše prehranjevalne raz- mere gotovo niso na višku, vlada stori, kar je v danih razmerah mogoče. Te dni pa sem imel priliko gbvoriti z mo- žem, ki živi na Dunaju. Mož je kar debelo gledal, ko si je lahko kupil ja- bo!k, ki jih na Dunaju že celo večnost ni videl. Čudil se je, da dobimo tu jajca, klobase, tudi še razmeroma precej me- sa itd. Na Dunaju že vsega tega mora dolgo časa stradati. In mi se še prito- žujemo čez naše razmere?! „Direktor" Eberhardt se v nem- škem lističu poslavlja ter polaga svojim naslednikom, slovenskim učiteljem na sree, naj bodo napram nemškim učen- cem meščanske sole tako pravični kakor so bili nemški učitelji dozdaj napram slovenskim učencem. Ali ne čuti ljubi Eberhardt sam, kako je resnico udaril po zobeh ? Naše časopisje skozi deset- letja je živa priča pravičnosti Nemcev napram slovenskim učencem na celjski meščanski šoli, saj ni minil skoro te- den, da bi ne imeli povoda pribiti kak kričeč slučaj nemške „pravičnosti" v javnosti. Eberhardt naj bo pomirjen: najmanj tako pravični kakor so bili nemški, bodo tudi slovenski učitelji. Ker pa smo Slovenci bili in ostanemo kulturen in plemenit narod, bo naša pravičnost paČ vse kaj drugega nego je bi la nemška. Dokler bodo postavni razlogi za obstoj nemških paralelk na meščanski šoli podani, ne bomo nem- Skim otrokom branili, jo obiskovati. Zahtevati pa moramo seveda, da se tudi ti otroci vzgaiajo v duhu lojalnost.i napram naši kraljevini in brezobzirno Stev. 20 >N ¦"' V /* t.i ¦ ? ^ ¦•• * SlsrrH ? bomo nastopali proti vsakomur, ki bi te naše zahteve ne hotel izpolnievati. »Hotel Mohr« še vedno izziva s svojim nemškim napisom prebivalstvo. Kako dolgo 5e ?! Gostilničarjl, pozor! Državna po- licija nam poroča: Dognalo se je, da nekateri gostilničarji, posebno kavar- narji, v skrivnih lokalih po policijski uri goste držijo. Opozarjajo se, naj bodo skrajno oprezni; če se jih pri tern za- sači, je njihova koncesija v nevarnosti. Dva lepa tička je ujela te dni državna policija v Celju: Nikolaja Jeli- čiča iz Banjaluke in Nkola Stekoviča iz Bos. Novi; vabila statukajšnjamlado- letna dekleta s seboj v Bosno ali pa v Gradec. Dozdaj je 12 deklet napra- vilo ovadbe. Tička sta pod kjučem in izročena državnemu pravdništvu. Vlom in tatvina na celjskem ko- lodvoru. V noči od 3. do 4. tm. je bilo na tuka«šnji postaji vlomljeno v vagon, napolnjen s pohištvom, ki je last gospe Matilde Mertl in na prevozu iz Šoštanja v Gradec. Ukradeno je mnogo srebrnine in zlatnine. za kakšen znesek, se Se ni moglo dognati. Osumljen tatvine je neki Fr. S. in oddan državnemu pravdništvu. Policija nadaljuje poizvedovanja. ONEVNE NOVICE. Za olajšanje bede naših rojakov v tujlni. Z razglasom z dne 22. febru- arja 1919 je odredila deželna vlada, da so pooblaščen^ vsa politična okrajna obastva, da smejo na podlagi pismenih priporočil »Zastopništva Jugoslovanov v Gradcu, Klosterwiesgasse 5/1.« izda- jati izvozna dovoljenja za živila tudi onim strankam, ki se ne morejo subsumirati pod točko t. u. odloka z dne 13. jan. 1919, štev. 587, in sicer v naslednji izmeri za eno osebo in dva meseca: mlinskih izdelkov največ 6 kg, krompirja do 15 kg, fižola do 2 kg, maščobe do 1 kg, mesa 2 kg, jajc 10 komadov, drugth živil (sadja, zelenjadi itd.) 10 kg. Mariborska podružnica državne posredovalnlce za delo v Ljubljani je ustanovljena za ves Južni Stajer in se je v vseh zadevah posredovanja skižb iz tega ozemlja nan jo obračati. „Narodno predstavništvo" — tako se naziva službeno naš jugoslo- vanski zaČasni državni zbor v Beogradu. 48 vagonov bele moke se je odpeljalo 3. tm. iz Banata v Ljubljano za slovenske pokrajine. Razpisi. Obratno nadzornišvo J. ž. v Ljubljani (Belgijska vojašnica) razpi- suje kolodvorsko restavracijo na Pra- gerskem § Laprilom in kolodvorsko okrepčevalnico v Celju s 1. majem. Po- nudbe je vložiti do 12. tm. pri navede- nem nadzorništvu. IZ JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE. V Sevnicl se vrši 9. tm. ob 2. uri pop. javni shod JDS pri Simončiču. Govori dr. Ravnihar. V Gotovljah sL vrši v nedeljo dne 9. tm. ob 3. uri pop. javni shod JDS. V Rajhenburgu priredi JDS v ne- deljo 16. tm javen ljudski shod. Sokoistva. „Sokol" Pod tern naslovom prične Slovenska Sokolska Zveza izdajati svoje glasilo. Stal bo letno 12 K. NARODNO-SOCIJALNA ZVEZA. Narodno Socijalna Zveza v Liu- bljani ima 15. in 16 t. m. občni zbor in sicer 15. t m zbor delegatov, 16 tm. pa iilavno skupščino. Oboje v društveni dvorani v Narodnem Domu v Ljubljani. za slovenskega delavca je napočil čas vstajenja in svobode, ko bo dobival na slovenski zemlji dovolj kruha, da mu ne bo treba iti s trebuhom za kruhom po svetu. Minil je čas, ko se je pasel na naših tleh tujec ter nam odjedal vsa boljša mesta, Slovencu-domačinu pa puščal najtežje posle za najslabše pla- čilo. Da N. S. Z. poglobi svoja načela, razširi svojo organizacijo in zastavi naj- odločnejšo zahtevo za odpravo vseh krivic socijalnega reda, sklicuje po 5 letih zopet občni zbor. Zenski vestnk. Žena. »Slovenski Jug«, glasilo radikalno- demokratskih naprednjakov v Sara- jevu piše : Danes, ko gradimo novo družbo, gotovo ne smemo pustiti z>vidikažen- ske polovice človeštva. Vsakomur, ki želi napredek in srečo svojega na- roda, mora biti jasno, da je eden izmed važnih pogojev za to ustvarjanje bolj- šega tipa žensk. Žensko vprašanje ni satno žen- sko. Nasprotno: ženskega vprasanja danes sploh ni več. Kdo še naj danes razpravlja, koliko so žengki možgani manjši od moških, je-li žena sposobna za ta ali oni poklic, ni-li preobčutna za zdravniški poklic? Vojska je ženo rabila, iri od takrat smo pozabili na vse prejšnje razprave o vstopu žene v javno življenje. Razmere so spravile ženo tudi tja, kjer ie bila prej telesno slaba in kjer prej po svoji razumnosti ni mogla biti odgovorna za svoj poklic. Vojne je konec, ugovori glede sposobnosti žen pa se vkljub temu ne pojavljajo. Ali je temu vzrok, da družba ženo še danes rabi in da so ti ugovori ovrženi, odkar je zaposlena povsod in se ji poverjajo tudi samostojna mesta, pokaže bodočnost. Gotovo je, da treba z ženo danes povsem drugače računati. Splošno se čuje, da rabimo novih ljudi, ki bodo znali doblieno svobodo ohraniti, ki bodo popravili vse, kar je tujec uničil. Mlad narod, kakor je naš, stavi nade na bodoče generacije. Toda — more-li biti uspešno delo mož, če se vsaka žena ne zaveda sebe, t. j. da je tudi ona človek? Le če se žena nazvije kot po- polna individualnost (osebnost),, bodo mogli bodoči zarodi dati mnogo ljudi. Takšen razvoj pa ni odvisen le od žene, ampak mnogo tudi od moških samih. Zamislimo se nekoliko v vzgo- jevanje dobnh ljudi Težko nam bo, če se spomnimo, da so v našem na- rodu še Žene, ki si morajo zakrivati lice, ali ki mo'raio na cesti starejšim možem poljubljati roke. Ali naj jim to daje vero v sebe, jim daje prepričanje, da so Ijudje? Eno nas lahko tolaži: vojna je premenila vse nravne vrednote. Go- tovo bo to delovalo tudi na ženo, in tudi ona bo začela občutiti željo za boljšim, več vrednim zivljenjem. V tej želji jo treba vzgojiti in vzdržati, voditi jo treba po poti, da postane zaveden in dober člnvek. Jugoslovansko ?enstvo proti La- hom. V Zagrebu se je 2 tm vršil ve- lik protestni shod jugoslovanskih žen vseh stiank Nastopile so tudi Slovenke Veličasten shod slovenskega žen-;tva vseh strank se je vršil isti dan v Lju- bljani. Predsedovala je gospa Franja dr. Tavčarjeva. - Enako se ie vršila krasna ženska manifestacija v Beogradu. Na vseh zborovanjih se je naSe jugo- slovansko ženstvo z vso odloČnostjo zavzelo za naše pravice, protestiralo proti nasilni lafiki okupaciji nnšega ozemlja ter poslalo Wilsonii snomenico, v kateri izjavlja, da stoji laSko nasilje v izrazitem n^sprotju z njegovimi na- čeli. DOPISI. V Vojniku še vedno deluje šul- ferajnski otroški vrtec. Ali ni v kraju poklicanega človeka, ki bi žaprl vrata t^ zastrupljevalnice!? Slov. Bistrica. Glavno zalogo tobaka v Slov. Bistrici je debil požrt- vovalni narodni delavec g. Danijel Omerzu. Te narodne pridobitve se prav iz srca veselimo, in le želimo, da bi imela finančna ravnateljstva pri vseh oddajah tobačnih zalog tako srečno roko. Kokarje. V Potoku je umrl posest- nik in trgovec Jože Tratnik, oče sli- karja Frana Tratnika. ^ Zadnja po^očila Češko vprašanje na mirovni kon- ferenci. — Zadnjj napori Nemcev. LDU. Bratislava, 7. sušca. „Slo- vensky Denik" poroča: Te dni se v Parizu odloči o mejah naše države in o pripadnosti nemšk^ih delov Češke, Moravske in Šlezije k čehoslovaški državi. Nemci uprizarjajo gonjo in ho- čejo obrniti pozornost nase. Napadajo naše vojaštvo, pošiljajo vohune in pri- pravljajo nemško vojaško eksf)edicijo proti nam, ki ima namen, vdieti v severno Češko in južno Moravsko. S tem zadostno dokazujejo nasilnega duha, ki v njih še vedno prevladuje. Vsak poskus, delati preglavice in nas po- kazati svetu kot tlačit lje, je brez- uspešen. Mi smo pripravljeni na vse. Živila za čehoslovaško državo v Trbtu. LDU. Praga, 7. sušca. Po ravno- kar dospeli brzojavki iz Trsta je tarn za čehoslovaško državo pripravljenih 27000 kg moke in 27 vagonov masti. Ko bo prornet prost, dospo živila na Češko. Živila je dala Amerika na raz- polago za vso dižavo. Amerikanska komlsija za proučenje razmer v Istri in Dalmaciji. LDU. Zagreb, 7. sušca. Semkaj je dospela posebna ameriška komisija. ki imä nalogo, da na licu mesta prouči etnografske razmere v Istri in Dalmaciji. Komisija odpotuje jutri preko Reke v Istro. Ži&osanje bankovcev v poljski državi. LDU. Dunaj, 7. sušca. Poljska vla- da je odredila žigosanje avstro-ogrskih bankovcev Prepovedan je uvoz ban- kovcev v državo. Kdor gre črez mejo, sme vzeti s seboj bankovcev le za 600 K. Avstro-ogrska banka likvidira. LDU. Dunaj, 7. sušca. (ČTU). Ge- neraini svet avstro-ogrske banke j,e v svoji včerajšnji seji sklenil izvesti likvi- dacijo batike. Guverner je poobla.^čen, da stopi v zvezo z narodnimi državami in jih povab', naj v odsek za likvida- cijo pošljejo zastopnike. Položaj v Nemčlji. LDU. Berlin, 7. su§ča. VčerajSni poulični boji so končali z zmago vladnih čet. Posrečilo se je, zasesti notranje mesto in policijsko predsedništvo, ki so ga začasno izpraztiili. Zasedle so tudi mornariško poslopie in konjušnico. Spartakovci so se umakiiili proti sever- nemu delu mesta V ulicah, kjer so bili boji, je večina poslop j zelo poško- dovanih, ponekod poru^enih LDS. Berlin, 7. susča. (ČTU) Špar- takovci napovedujejo za nocoj nov napad na notramo mesto. Angleški genaral Barker v Berlinu. LDU. Berlin, 7. suSca. ZastopViik »Neue Freie Piesse« je izvedel, da vlada upa. da niene čete obdiže nadvlado. Angleški geneiai Baiker je dospel v Berlin in iziavil, da naredi reJ v Berlinu. Vladna kriza v Nem ureditev zavlekla. Pa z odločnim na»- stopom Zadružne zveze v Celju se j- doseglo to, da dobe sedaj naši kmeto- valci sigurno svoj denar, kateri bi b ! sicer morebiti izgubljen, ako bi se bil t Zadružna zveza prenaglila in zalog pri graSki poslovalnici takoj plačaH V slednjem slučaju bi graška poslova nica kmeiom najbrž ne izpl;;"ala in 1 . morali naši kmetovalci terjatve prijavi: pri ükvidacijski komisiji nekdanje a\ strijske države. Upamo, da bodo pc gajanja ta teden to je 10 marca dovršen: , na kar se začne s plačevanjem terjatt kmetovalcem po seznamkih grašk; poslova I nice. Kmetovalci naj loraj i.e nekaj časa potrpe. Statt 4. »NOVA DOBAi Štev. 20 , Maročila na semenski krompim gprejjema Za- družna Zveza v Celju. Ker jje biaqa malo^ so takojšnja naročila na mestu. Žigosanje bankovcev se je dne 3. tm. pričelo v češkoslovaški državi. Trajalo bo teden dni. Pri Žigosanju se pobira 50 %-no prisilno posojilo, tako da dobi le polovico žigosanih bankovcev nazaj. V Nemšld Avstrljl žigosajo te dni bankovce, zato je ustavljen plsemski promet iz inozemstva tjakaj. »Obrtnl Vestnlk.« Pod tern na- slovom prične Slov. obrtno društvo v Ljubjani izdajati strokovni obrtniški časopis. Devizna centrala za kraljevlno SHS se ustanovi pihodnje dni v Bel- jradu. RAZNE VESTI. Strašen umor je bil izvrSen v noči Ž8. sveč. v Brunku (obč. Radeče). Pri posestniku lvanu Strnadu potrka nekdo na okno ter kliče: „Oče, konja vjeda!" Skrbni gospodar takoj poiSče zdravila in druge prlprave. Ko pa odpre vežna vrata, ga zgrabi zločinec za roko in mu zasadi nož v srce. Mož je še samo mogel zaklicati: „Pomagajte, roparji so tu!", nato pa se je mrtev zgrudil. Na krik dekel so roparji izginili. Sledušeni. 4 pmri čevljev, nekoliko obrabljenih, se proda. Izve se v uredništvu. Išče se meblovana soba za eno osebo. Ponudbe na upravništvo lista. 344 3—1 Za svojega želi oddati uboga vdova 1 mesec starega fanta. Izve se v upravi. 351 1 Klslo zelje in repa se proda po pol kadi skupaj, ali tudi na drobno in kupi se dober jabolčnik. Naslov: Celje, Gaberje St. 21. 340 1 Karbidne svetilke s klobukom ali brez klobuka, najboljše vrste, kakor tudi karbid, priporoča tvrdka Konrad Potzner, kleparstvo, Celje, vrtna ul. 16. Obvestilo. Prodata se 2 voza, eden pokrit, drugi mesarski voz in nekaj desk. Poizve »e pri gostilničarju v Narodnem domu. Sadjeveo, vino in klslo vodo razpo- Silja A. Oset, p. Ouštanj. 336 10-2 liče se meblovana soba če mogoče s hrano. Naslov v upravništvu. 330 2-2 Prodajo se ženski uhani s pi a vim opalom in safirom ter nekaj drugih stvari. Naslov LeskovSek v nisi Postmihel v Za- vodni. 334 3-2 Mlad mot zmožen slovenskega in nem- Skega jezika z meščansko Solo iSče pri- merne službe. Dopisi pod »Mladi mo2« na upravništvo lista. 333 —2 löLe so» prazna soba oziroma soba s ku- hinjo, ako mogoče z električno razsvetljavo. Ponudbe na upravništvo. 332 2—2 Obsežno poses i-vo •bstoječe iz mlina, žage, 70 oralov gozda, 16 oralov polja in vinograda. Bremen prosto in pošta v hiši, 8 minut oddaljeno od ko- lodvora. Pojasnila daje pisarna dr. Koderman v Mariboru, Tegetthoffova cesta 30. 320 3-3 Steklenice za vkuhanje sadja (500—600 po 5 litrov) se prodajo zelo ugodno pri družbi za promet s petro- 204 lejem v Celju, Krožna c. 4. 10-7 1Uf L&•L podgane, sfe- 1T1.1S1« nice in ščurki ter ves mrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poljske miši 5 K, za podgane in miši 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice 2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, uničevalec moljev 2 K, piašek proti mrče- som 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za uši pri živini 2 K, prašek za uši v obleki in perilu 2 K, tinktura za bolhe pri pseh K 150, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksporl M. Junker, 85 -9 Zagreb 97,