^ - m.h. - »--- — ■ — * — _ ^ M ^^Aji^^J rwamm pniwn> T ivcorns Leto IX., št. 50 („jutbou xix., št. as? a> Ljubljana, ponedeljek lz. decembra I938 (Jpravnistvo ujuDijana, Knafljeva 5 - Telefon St 8122 8123, 8124, 8125. 3126 Inseratni ocldeiek: Ljubljana, Šelenburgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor- Grajski trg 1. Telefon St. 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru ftt. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hlffl dr. Baum-sra rtnerja Poneddjska izdaja »življenje in svet44 Cena Z Din Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St. 3122, 3123 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din €.-. po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi s« ne vračajo. — Oglasi po tarifu. AVE HOČEJO OSTATI V mednarodnem gospodarskem sistemu se mora ustvariti sistem' na podlagi enakopravnosti vseh narodov in držav Lima, 11. dec. br. Na vseameriški konferenci je Imel danes ameriški zunanji minister Hull velik programati-čen govor, v katerem je očrtal smernice in cilje, za katerimi mora stremeti Amerika. Prva njena skrb mora biti, da se prepreči razširjanje tujih, doslej v Ameriki neznanih in tudi nezaželenih ideologij. Amerika se mora oprijeti vseameriške ideje in jo zgraditi tako, da bo postala nova doktrina, sloneča na enakopravnosti in demokraciji. Spričo sedanjega mednarodnega položaja pa ni dovolj, da se Amerika samo otresa tujih ideologij, marveč mo" ra poskrbeti tudi za to, da se zavaruje pred sleherno nevarnostjo, zlasti pa pred vsakim oboroženim napadom. Zato morajo vse ameriške države posvetiti svoji oborožitvi največjo pozornost ln slediti zgledu Zedinjenih držav, ki bodo zastavile vse svoje moralne in materialne sile, da očuvajo Ameriko nezaželenih dogodkov. Peruanski zunanji minister je opozarjal v svojem govoru na vedno večji pomen, ki ga ima ameriški kontinent v mednarodnem življenju. Ameriška države vedno bolj aktivno posegajo v tok svetovnih dogodkov, kakor jim nalaga dolžnost da se resno oprimejo dela za obrambo demokratskih načel in za očuvanje demokracije pred nasi- I ljem. V mednarodnem gospodarskem življenju se mora ustvariti sistem, ki bo slonel na enakopravnosti vseh narodov in držav in ki bo stremel za tem, da se odstranijo vse ovire za mednarodno izmenjavo blaga. Argentinski zunanji minister te je izjavil proti predlagani ustanovitvi panameriškega razsodišča, ker mora biti tako razsodišče le rezultat razvoja pravnih in zgodovinskih tradicij. Sedaj smatra za mnogo bolj primerno, da se Amerika tesneje oklene mednarodne" ga razsodišča v Haagu, ki naj se kar najbolj izpopolni in kateremu naj se dodeli primerno število ameriških sodnikov. govor New York, 11. dec. r. S parnikom »Aqui-tania« je prispel v New York bivši angleški zunanji minister Eden. Takoj prvi večer je prisostvoval banketu ki ga je njemu na čast priredila newyorška zveza in-dustrijcev. V svojem govoru je izrazil zadovoljstvo, da je bila podpisana trgovinska pogodba med Veliko Britanijo in Ze-dinjenimi državami. S tem bo pospešena in povečana Izmenjava blaga med obema velesilama, a tudi splošna svetovna trgovina se bo poživela. Za cilj svojega potovanja je označil željo, da bi spoznal miš- SIK Tudi Ja^nc! se zanimalo za usodo Ukrajincev Praga, U. dec. a. List »A Zet« piše, da se Je borba za neodvisnost Velike Ukrajine že začela. To bo najhujša bitka po bitki nad Fochom in Ludendorfom, ki bo zapečatila usodo sovjetskega režima. Zdi se, da Je celotna češkoslovaška javnost mnenja tega praškega lista. Dogodki v Podkarp,atski Rusiji se namreč silno hitro razvijajo. Nihče ne more ovirati tega razvoja in njegove zveze z razvojem na Sredozemskem morju. Na vrhovih Karpatov se je sedaj pojavil tudi Tokio v osebi tajnik^ japonskega veleposlaništva v Moskvi, Katohoke. Ta diplomat je pri-6el na »znanstveno potovanje« v vzhodno češkoslovaško. Obiskal je predvsem predsednika Podkarpatske Rusije Vološina. Vološin je izjavil med drugim: Mi imamo sicer majhno državo, toda mnogo upanja, na drugi strani pa se je z znanstvenega potovanja po Nemčiji vrnil ukrajinski minister Revay, kier je proučeval nemška gospodarska vprašanja. Istočasno je prišel v Chust nemški vojaški opazovalec, dasi ta vest še ni uradno potrjena. Vlada v Chustu bo zgrabila začasno ra-diooddajno postajo, ki bo oddajala vesti za vso »Ukrajino in vsem Ukrajincem«. Politični in diplomatski krogi v Pragi sklepajo, da se je sedaj začela propaganda za ukrajinske zahteve in da bodo Ukrajinci še nadalje vodili svojo borbo z vso silo in ostrostjo. Nova davčna bremena v novih madžarskih krajih br. V pokrajinah, razsodbo priznane Budimpešta, 11 ki so bile z Madžarski bo v kratkem Izvršen popis prebivalstva. Obenem bodo popisali tudi vse imetje, vsa stanovanja m vso živino, na podia^i česar bodo nato izenačeni davki. Ker so ?e zdaj javne dajatve mnogo viihe kakor so bile v CSR in ker se boje, da bodo temu popisu sledila še nova davčna brrmena, vlada med prebivalstvom velik 3 nv7firi v ol-stvo. Japonski zastopnik v Podkarpatski Busiji Chust, 11. decembra, a. Včeraj se je tukaj mudil eden izmed tajnikov japonskega veleposlaništva v Moskvi. Pričakujejo, da bo te dni prišel v Chust še en svetnik japonskega veleposlaništva iz Moskve. Chust, 11 dec. br. Semkaj je prispel tajnik japonskega poslaništva v Moskvi Hačoka v spremstvu večjega števila nemških diplomatskih uradnikov. Prepotovali so vso Podkarpatsko Rusijo in se danes zgladili pri predsedniku podkarpatske vlade msnr. Vološinu. Ta obisk dokazuje da zasledujeta Nemčija in Japonska z veliko pozornostjo razvoj ukrajinskega problema in ne prikrivata svoje težnje, da vključita Ukrajince v svojo bcrbo proti Sovje-tom. Volitve v p'©<*karpatski deželni zbsr Chnst, 11. dec. a. Tukajšnji politični krogi Izjavljajo, da bodo čez dva me°eca volitve v karpatsko-ruski deželni zbor. Kakor menijo, bo podkarpatski deželni zbor štel kakih 30 poslancev. ! Nemci napovedujejo Klajpeda, 11. dec. br. Danes so bile v Klajpedi volitve v avtonomni pokrajinski parlament, ki šteje 29 poslancev. V dosedanjem parlamentu je bilo 24 Nemcev in 5 Litovcev. Za današnje volitve je bilo vloženih pet kandidatnih list, med temi 4 litovske in enotna nemška lista. Z nemške strani so pripisovali tem volitvam izreden pomen in so jim dajali značaj ljudskega glasovanja, ki naj odloča o priključitvi tega ozemlja k Nemčiji. Kakor znano, je bila Klajpeda šele leta 1918 z mirovnimi pogodbami dodeljena Litvi. Nemci so razvili silno žilavo propagando in so spravili na volišče svojega zadnjega moža. dočim Li-tovci tem volitvam niso pripisovali tolikega pomena in je bila propaganda z njihove strani dokaj šibka. Nemci računajo, da so dosegli absolutno zmago in napovedujejo, da bo novoizvoljeni parlament takoj po konstituiranju proglasil združitev Klajpede z Nemčijo. Zaradi kompliciranega volilnega sistema bodo točni rezultati znani šele v par dneh. Po nemških trditvah bodo imeli Litovci v novem parlamentu samo dva poslanca, tako da bodo lahko Nemci vla- iev Klajpede k Nemčiji 1 dali po mili volji. Vsi Židje so že pred volitvami pobegnili iz Klajpede. ker se boje. da bodo po volitvah tudi tam uveljavljeni nemški protižidovski zakoni. Eden pri Esoseveltu New yor«. 11. dec. br. Bivši angleški zunanji minister Eden. k' uživa v Ameriki veliko popularnost, je dopoldne obiskal newyorškega župana La Guardio, s katerim je imel nad eno uro dolg razgovor. »New York Times« je na čast angleškemu gostu priredil banket, na katerega je bilo povabljenih mnogo odličnih predstavnikov ameriške javnosti. Popol dne si je Eden ogledal razstavišče določeno za veliko svetovno razstavo, ki bo prihodnje leto v New Yorku zvečer pa je odpCnval v Washington Jutri popoldne ali v torek bo Eden sprejet pri predsedn ku Zedinjenih držav Rooseveltu. ^Ibansks? k*?alfcvsk^ dvojica 123 Jadranu Tirana, 11. dec. AA. (Havas). Kralj Zo-gu in kraljica Geraldina sta sedaj na kri-žarjenju po Jadranu na svoji kraljevski jahti. ' ljenja ameriških krogov o političnem in gospodarskem mednarodnem položaju. Prepričan je, da bo demokracija postopno odstranila jezove, ki ovirajo svobodni trgovinski promet. Uspela pa bo demokracija samo takrat, če bo pokazala velik primer lastne discipliniranosti. Bolj in bolj se vidi, kako se širi ono zdravo gledanje na razmere, ki bo utrlo pot napredku človeštva. Končno je Eden poudaril, da goji angleški narod že od nekdaj iskreno željo živeti v slogi in sodelovanju z Zedinjenimi državami, katerih silno moč Ln sposobnost v vseh panogah udejstvovanja Angleži visoko cenijo. OsSmev v ameriških listih New York, 11. dec. br. Ameriški listi se obširno bavijo z vseameriško konferenco, pri čemer podčrtavajo zlasti otvoritveni govor predsednika republike Peru, ki je naglasil suverenost južno-ameriških držav ki nikakor ne žele. da bi prišle pod nekako kontrolo in varuštvo Zedinjenih držav. Juž-no-ameriški l;sti po večini odklanjajo po Zedinjenih državah predlagano zvezo, češ da tiče za tem samo trgovski cilji, označuje jo pa tudi za nepotrebno, ker je Amerika že gmotno in duhovno dovolj združena. V ostalem naglašaio listi da bi morale Zediniene države priskočiti s finančnimi sredstvi na pomoč manjšim južno-ameri-škim državam, da bi si mogla zgraditi voino industrijo in tako zagotoviti zanesljivo in uspešno obrambo Amerike. PaMaj malih držav v dan&iisfi Evropi Stockholm, 11. decembra, švedski zunanji minister Sandler je imel v Gotenburgu govor o sedanjeru rncJr^aroducm položaju. Posebej je razpravljal o vlogi malih evropskih držav. Rekel je o tem med drugim: »Na vsem evropskem kontinentu so male države primorane s stalno pozornostjo spremljati politiko velesil. Potrebno bi bilo, da bi vse male države imele enaka stališča v pogledu vprašanj, ki se pojavljajo. Same se morajo brigati za probleme, ki jih interes:rajo, in ne smejo dovoljevati, da bi postale privesek te ali one velesile. Z zadoščenjem vidimo kako se države balkanskega sporazuma energično afirmirajo s svojo neodvisno politiko. Enako stremljenje opažamo pri baltišk;h državah, ki se-dai po zgledu severnih držav proglašajo politiko popolne nevtralnosti. Mi to politiko pozdravljamo z iskrenimi simpatijami. Male države morajo stremeti za tem. da so v čim boljših odnešajih z vsemi velesilami in posebej še z vsemi svoiiml sosedi.« Končno ie mmi°ter Sandler še sporočil, da je švedska vlada sklenila odposlati svojega diplomatskega agenta v Burgos k vladi generala Franca. Ta njen sklep znači s a to priznanje dejstva, da je general Franco gospodar večje polovice Španije. švef^kl škofie za SHcvske otroke Stoo«m«lm. 11. dec. br. švedski škofje so izdali skupno pas'irsko pismo, v katerem pozivajo vemike. naj čim bolj sodelujejo pri zbirki za otroke židovskih beguncev. Zbirko vodijo po večini duhovniki. Vojvoda Kentskl operiran na očeh London, 11. dec. br. Vojvoda. Kentski, ki je zastopal angleškega kralja na pogrebu norveške kra'jice Maud, se je včeraj vrnil v London. Moral se je takoj podvreči operaciji na očeh in bo moral nekaj časa nositi obvezo na očeh. Bolezen sama Razpust španske brigade Pariz, 11. dec. br. V Perpignan je prispelo danes več sto članov razpušiene mednarodne brigade v republikanski Španiji. Trideset teh beguncev so poslali nazaj v Španijo, ker so jih proglasili v Franciji kot znane anarhiste za nezaželene tujce. Aretacije dijakov, članov železne garde Bukarešta, 11. dec. r. V Cluju so aretirali 52 učencev višj h razredov srednjih šol, ker so osumljeni, da so člani prepovedane že"ezne garde. Tudi iz črnovic poročajo o aretaciji dijakov ter delno tudi njihovih učiteljev in staršev. Trije dijaki so obtoženi, da so sodelovali pri atentatu na polkovnika Cr stesca. Razprava proti njim bo v soboto. TajS&rn na Filipinih Lonilnn, 10. dec. br Tajfun, ki je včeraj divjal nad Manilo in na Filipinih, je po dosedanjih ugotovitvah zahteval nad 100 smrtnih žrtev. Večje število domačinov še pogrešajo__ Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme v vsej državi z delno razjasnitvijo v severni polovici. Košava v Podunavju bo postopno popustila. Lahen dež in ponekod morda tudi sneg. Temperatura brez velikih sprememb. ._ Prva poročila o volitvah Od službene Agencije A vale smo do 22.15 zvečer prejeli naslednje vesti o poteku skupščinskih volitev: Beograd, 11. dec. AA. Danes so v vsej državi volitve za narodne poslance. Izvoljenih bo 371 poslancev. Po vesteh iz vse države lepo vreme omogočuje veliko udeležbo volilcev. Na vseh voliščih vlada popoln red in mir. Glasovanje se Je začelo ob sedmih zjutraj. Po prvih volilnih izidih do 9.30 Je splošni vtis ta, da bo lista, katere nosilec je dr. Stojadinovič, dobila ogromno večino v Beogradu ter v dunavski, moravski, vrbaski, drinski, zetski, dravski in vardarski bano-vinL V primorski in savski banovini vrše pristaši dr. Mačka na volilce silen teror. Zato so glasovi, ki bodo v teh dveh banovinah oddani za dr. Mačka, ne morejo smatrati kot svobodno oddani glasovi. Beograd, 11. decembra. AA. Danes dopoldne so delili po Beogradu tale letak: »Srbi, preden daste svoj glas, pomislite še enkrat, kdo more biti večji vaš prijatelj, Vladko Maček ali dr. Milan Stojadinovič«. Poleg tega so volilcem in prijateljem, združene opozicije, JNS In Ljotiča poslali danes poziv, ki so ga tudi v obliki letaka delili po Beogradu in ki se glasi takole: »Vi, ki pripadate Jugoslovenski nacionalni stranki in Ljotiču, zdaj po prvih rezultatih volitev že vidite, da vaši kandidati ne bodo izvoljeni Zaradi tega gre vsak vaš glas ne v korist vašim kandidatom, pač pa v korisrt dr. Vladka Mačka, ki hoče razdeliti to našo lepo ln veliko kraljevino Jugoslavijo.« Kako se razdele mandati Glavne določbe volilnega zakona o dodelitvi mandatov državnim kandidatnim listam Za volitve nar. poslancev, ki so bile včeraj 11. dec.. je kasaciisko sod\ščev Beogradu potrdilo tn kandidatne liste: 1. dr. Milana Stojadinoviča, 2. Dimitrija Ljotiča in 3. dr. Vladimirja Mačka. Na vseh treh državnih kandidatnih listah je nad 2000 kandidatov. Izvolitev posameznih kandidatov je odvisna od števila glasov, ki so jih dobile državne kandidatne liste po vsej državi, in od števila glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati v srezih istega volilnega okrožja. V naslednjem navajamo o načinu glasovanja in o razdelitvi mandatov po končanih volitvah nekaj glavnih določb volilnega zakona. Volilni spisi Ves čas glasovanja se vodi zapisnik o vsem. kar se dogaja na volišču ali v sobi, kjer zaseda volilni odbor. Po končanem glasovanju ostanejo volilni spisi v zapečantem zavoju v sobi, kjer se je vršilo glasovanje.. Soba se mora zakleniti ta pred njo postaviti straža, ki ne sme nikogaT ta z nobenim izgovorom pustiti vanjo. Naslednjega dine ob 7. zjutraj se ponovno sestane volilni odbor pred vrati volišča, ki jih nato odpre ter vstopi vanj. Ko se prepriča, da je vse v redu, vzame predsednik volilnega odbora zavoj z voljnimi spisi, ki je naslovljen na glavni volilni odbor ter ga odnese k sreskemu sodišču, kjer ga izroči proti potrdilu. Predsedniki volilnih odborov izroče volilne spise osebno predstojniku »reškega sodišča, ki jih v istem in nepoškodovanem zavoju pošlje po kakem sodniku glavnemu volilnemu odboru v Beogradu. Glavni volilni odbor Glavni volilni odbor je ediini pristojen za razdelitev mandatov na posamezne državne kandidatne liste in posamezne kandidate na teh listah. V glavnem volilnem odboru so predsednik in podpredsednik državnega sveta teT predsedniki vrhovnih sodišč v Beogradu, v Zagrebu, v Sarajevu in v Podgorici. ali pa njihovi namestniki, katere odrede sami iz istega sodišča, ter končno po dva zastopnika vsake kandidatne liste. Predsednik glavnega volilnega odbora je predsednik državnega sveta ali po činu najstarejši član tega odbora. Ker so bile potrjene za sedanje volitve tri državne liste, ima glavni volilni odbor 12 članov in 12 namestnikov. Glavni volilna odbor se sestane dan po volitvah ob 9. dopoldne. V § 61. zakona o volitvah narodnih poslancev je določen način razdelitve mandatov. Predvsem ima glavni volilni odbor ugotoviti, koliko glasov jc dobila posamezna državna kandidatna lista, kakor tudi, katera lista je dobila relativno največje število glasov v vsej državi. Seštejejo se glasovi vseh kandidatov, ki so vezani na državno kandidatno listo. Nato proglasi glavni volilni odbor za poslance vse nosilce državnih kandidatnih list, ki so dobili nad 50.000 glasov v vsej državi. Liste, ki niso dobile 50.000 glasov, ne sodelujejo pri nadaljnji razdelitvi mandatov. Dodelitev mandatov najmočnejši listi Državni kandidatni listi, ki je dobila največ glasov, pripadejo tri petine skupnega števila mandatov v vsej državi in sicer v vsakem volilnem okrožju tri petine ne gle- de na to. aH Ima lista v dottčnem volilnem okrožju večino ali ne. V volilnem zakonu samem je za vsako volilno okrožje izračunano, koliko znašajo te tri petine. Ti mandati se dodelijo sreskim kandidatom na najmočnejši državni kandidatni listi in sicer najprej onim. ki so dobili v svojem srezu več glasov, kakor vsi ostali kandidati skupaj. Mandati se dodde po vrstnem redu števila glasov, ki so jih dobili ti kandidati z absolutno večino. Če se število treh petin v kakem volilnem okrožju ne izčrpa z razdelitvijo na podlagi absolutne večine, se ostanek mandatov dodeli po številu glasov najmočnejšim srezom na najmočnejši državni listi, v to števillo pa se štejejo glasovi vseh kandidatov s te državne liste v dotičnem srezu. V srezu, ki pride fcako na vrsto, se dodeli mandat označenem« kandidatu, če pa je bilo več kandidatov, pa onemu, ki je dobil izmed njih največje število glasov. Razdelitev preostalih dveh petin mandatov Končno se razdelita preostaJi dve petto* mandatov. Tudi ti dve petini sta ®a vsako volilno okrožje že izračunani ter v rakoma določeni, kakor so prve tri petine. Tako znašajo n. pr. za mariborsko volilno okrožje prve tri petine 9 in preostali dve petini 6 mandatov, za ljubljansko volilno okrožje pa 8 ta 6. Pri razdelitvi teh dveh petin mandatov sodeluje tudi najmočnejša liste, vendar samo v primeru, če je dobila v dotičnem volilnem okrožju več glasov kakor vse ostale liste skupaj. V nasprotnem pri meru se mandati razdelijo le med manjšinske liste. Kakor mandati prvih treh, se tudi masv dati preostalih dveh petin najprej dodele kandidatom, ki imajo v svojih srezih absolutno večino oddanih glasov, in sicer zopet po višini števila dobljenih glasov. Ti mandati se dodele kandidatom z absolutno večino ne glede na to. na kateri državni kandidatni listi so kandidirali. Če s to razdelitvijo še niso izčrpani v®i mandati dveh petin za dotično volilno okrožje, se ta poslednji ostanek razdeli po D'Ho-ntovem sčstemu na vse državne kandidatne liste v tem oikrožju, ki pri razdelitvi sodelujejo. Skupno število glasov vsake državne kandidatne liste v dotičnem volilnem okrožju se deli z 1. 2, 3 in končno s številom, enakim številu mandatov, preostalih v dotičnem okrožju za razdelitev. Če je n. pr. treba razdeliti še 2 mandata, se skupno število glasov vsake liste deli z 1 in 2. Če je n. pr. za razdelitev še 6 mandatov, se skupno število glasov vsake liste deli z 1, 2, 3, 4, 5 in 6. Izmed dobljenih količnikov se vzame toliko največjih, kolikor je na razpolago mandatov za razdelitev. Kolikor je teh največjih količnikov vzetih z vsake liste, toliko maadatov se prizna dot ion i listi. Mandati, ki se s to razdelitvijo priznajo vsaki listi, se dodele srezu. ki je najjačji po številu glasov na tej listi, a njegov mandat še ni bil dodeljen. Če je bilo v tem srezu več kandidatov na isti listi, se šteje število vseh njihovih glasov, a mandat se prizna onemu, ki je dobil izmed vseh kandidatov z iste liste v tem srezu največ glasov. To se ponavlja tako dolgo, dokler niso oddani mandati vseh srezov. Program za nacionalni preporod Rumunije Vlada napoveduje dalekosežne ukrepe za Izločitev tujcev iz rumunskega javnega življenja Bukarešta, 10. dec. r. Listi poroč.ajo, da je rumunska vlada z osebnim sodelovanjem svojega predsednika patriarha Miro-na izdela a podroben program za nacionalni preporod Rumunije. O programu je vlada razpravljala na več sejah. Njegove glavne točke so aaslednje: 1. Čimprej in čim bolj se mora dvigniti kulturna stopnja kmečkega stanu, da bo iz neizčrpnega kmečkega rezervoarja dobival narod zdrav inteligenčni naraščaj. Na ta način se bodo lahko sistematično iztisnili tuji elementi in odstranili tuji vplivi, ki so po vojni prodrli v razne intelektualne poklice. 2. Pospešeno se mora nacionalizirati zdravniški in lekarniški stan, kjer so se- daj tuji elementi razmeroma najbolj številni. 3. Položaji v trgovskih ln Industrijskih panogah rumunskega življenja, ki so jih bili zavzeli tujci, se morajo vrniti Rumu-nom. Zato bo vlada spremenila sedanji zakon o zaščiti nacije, ki določa, da morajo vsa podjetja v roku 10 let zaposliti med svojimi nameščenci in delavci najmanj 50 odstotkov Rumunov. Po novem zakonu se bo ta rok znatno skrajšal in bo omenjena določba razširjena tudi na upravne svete delniških družb. 4. 8 posebnim zakonom bo dobila vlada pravico, aa odkupi vsako posestvo, Ki bo ponudeno naprodaj, če bi bila nevarnost, da preide v. tuje roke. Počastitev spomina Ivana Cankarja ' LJubljana, 11. decembra Kmalu po enajsti uri so se zbrali pred grubnico Kette-Cankar-Murn na pokopališču pn Sv Križu odborniki Društva slovenskih književnikov m drugi pisatelji Prišli so gg Oton 2upančič, Fran Al-brecht. Juš Kozak, Milena Mohoričeva Bratko, Kreft. Mile Klopčič, J Pahor, VI Bartol B Borko Tej počastitvi Cankarjevega spomina so prisostvovali tudi nekateri drugi njegovi Častilci, med njimi v Imenu Igralske organizacije njen tajnik g. Jerman Dame so prinesle nageljev ln prižgale sveče. V Imenu Društva sloven- skih književnikov Je pisatelj ln režiser Bratko Kreft položil na Cankarjev grob krasen venec, nakar je spregovoril pesnik Oton 2upančič Z izbranimi, toplimi besedami se je poklonil spominu svojega mladostnega tovariša ln prijatelja Navzoči so posvetili velikemu slovenskemu pisatelju minuto zbranega molka in se na to s klicem »Slava mu!« poslovili od njegovega groba Pokopališče je bilo zavito v mokrotno meglo in z drevja so se utri-njale kapljice Tako je sama narava nudila otožen okvir tej tihi. a pietetni počastitvi Cankarjevega spomina. Malo iz zgodovine gorenjskega sadjarstva ! Bobovec izredno dobro rodi: na enem drevesu tisoč kilogramov Kakor se vedno bolj kaže, bo edino sad. jarstvo reševalo kmete v radovljiškem srezu. Kakor smo že večkrat čitali v »Jutru«, se 9ejanje žita na Gorenjskem ne obnese, posebno zaradi dragih delavsk h moči kl jih potrebujemo na našem gorenjskem polju, kjer je treba zemljo vse drugače obdelovati kakor v drugih delih naše države če pa primerjamo potem uspehe, vidimo, da smo v mnogih primer h udarili v vodo Najboljše naše letine pri močnem gnojenju in skrbni pletvi prinesejo šestkraten plod med tem ko so v Bački ln Banatu pri veliko lažjem delu zadovoljni šele s Hkratnim do 16kratnim donosom semena. Tako razmerje vse bolj uničuje naše kmetijstvo v planinskih kraj;h. Živinoreja ln mlekarstvo vsaj pri sedanjih razmerah, ko se krma prodaja sorazmerno drago, nič ne obeta. Z lesom si služijo kruh lesni trgovci ln lastniki žag. Ker je rast gozdnega drevja posebno Iglavcev, zelo počasna, traja 50 do 80 let. preden Je drevo godno. Ugodnejši donos obeta, kakor rečeno eadjarstvo, pri katerem pa smo žal že mnogo zamudili. Zelo resničen Je pregovor »Jablane hruške ln druge cepe cepi v mladosti za stare zobe«. Mnogi stari gospodarji se niso brigali za sadno drevje ln marskak gospodar, ki je prevzel posestvo od očeta šele v predozoreli življenjski dobi toži, da mu konservativni starši niso pustili, da bi bil zasadil sadno drevje v zgodnji mladosti in si tako zdaj reševal posestvo Zgodovino našega sadjarstva čltamo 12 naših kmečkih sadovnjakov V gorenjskih vrtovih, kl so po večini poleg hiš ne glede na to ali so lega ln tla ugodna za sadjar »tvo ali ne. stoje stare jablane tn hruške Nekaj debel je močnih ln že deloma razpadajo. Ce vprašaš najstarejše ljudi v vasi pa ti bodo povedali, da se na ta debla spominjajo že lz zgodnje mladosti ln da so vedno enaka, kar jih pomnijo Spremenila so se le v toliko, da se je posušilo tn odpadlo nekaj vej. Rode Se vedno enako: nekaj let nič ln potem spet bolj ali manj Največ takih jablan rodi sladek sad Sladka jabolka so naši predniki sušili v krhlje kl so Jih kuhali čez zimo. Presna jabolka so uživali le malo Okusen kiselkast sad Imajo med starimi jablanami: smodin ze-lenčna. ki jo danes Imenuiemo zeleni šče-tlnec. šplcelj, debevec. hlebčar čebular tako zvani mali tafelček ln še nekaj drugih domačih vrst. V hrbih med Selcami le že dolgo znana besenška voščenka ali marti-nvrhar ki ga tudi danes cenim r 'n poznamo pod Imenom gorenjska voščenka. Odkod je to sadje, ni mogoče ugotoviti Naši predniki s sadiem niso trgovali gojil; so ga pa največ za sušenje. Prav zaradi tega tudi nI bilo posebnega zanimanja za sadjarstvo. Med stare vrste gorenjskih hrušk spa dajo: laške tepke, krugelce vodenice, krvo-jence, salcburgarice ln gašperce Posebno zadnji dve vrsti, ki pa že propadata sta zelo okusni. Gašperca je posebno podvržena škrlupu in zaradi tega zelo degeneri ra. Nekatera debla so gotovo staro no dve sto ln še več let. Da so dosegla tako starost. je vzrok bržčas ta da so bila cepljena na divje podlage, na 1e?ničn'ke Le o mešančgarčku ie znano da so ga v naše kraje prinesli vinski trgovci, ki so hodili kupovat vino v Vipavo. Poleg omenjenih starih visokih debe! pa najdemo tu ln tam v naših sadovnjakih šibkejša, po večini precej razpadla debla, ki pa so za dve tretjini let mlajša kakor stari orjaki. Pripadajo najrazličnejšim vrstam. Za ta debla, kl so bila vsajena pred kakimi petdesetimi leti, se že ve, odkod Izvirajo Ob koncu osemdesetih let Je pričela oddajati Kmetijska družba svojim Članom vsake leto po štiri cepove Nekateri skrbni gospodarji so nekaj čepov tudi kupili. In prav s tem se pričenja nova doba našega sadjarstva. Začetek je tmel seveda še veliko napak Tako se nI nit gledalo ca to, katere vrste so primerne za te ali one kraje Tudi se nI posvečala posebna pozornost sajenju Sadjarstvo Je bilo takrat pač še v povojih Poučne knjige o sadjarstvu je izdajala Družba sv Mohorja, toda prak tičnih sadjarjev je bilo le malo Zelo dobro knjigo o sadjarstvu je bil napisal v tisti dobi ravnatelj na kmetijski šoli na Grmu g ftohrman Te kn"ee u r>* acen-d, ki so obiskovali omenjeno Solo, so mnogo pripomogli k razvoju nagega daujarstva [z tiste dobe so n™ os^ip na nnr*>niskem z'ate parmene in kanadke, kl Jim pa naše ostro podnebje ne ugaja pose ono. Nevenljivih zaslug za sadjarstvo, Id nam obeta dvigniti naše kmečko gospodarstvo, pa so si pridobili v naših krajih učitelji Sadjarstvo v blejski okolici, posebno v Gorjah, kl slove danes zaradi rodovitnih sadovnjakov je uvedel dolgoletni šolski upravitelj žirovnik Vreden drug. ki je učil sadjarstva stanovalce lipniške doline, Je bil učitelj Fran Rojina Na Dobravi pri Podnartu. kamor Je prišel za učitelja L 1891. Je uredil prvo drevesnico. Ro-jina je bil preučil lego ln klimatične razmere ter gojil sadje primemo za oače kraje lz Rojinove dobe najdemo v naših sadovnjakih gdanskega robača več vrst kosmačev ln zgodnjega Stritofa. kl mu pri nas pravijo cesar Ko je bil Rojina šel z Dobrave v Šmartno, kjer Je posvetil največjo pozornost besenški voščenki, je pričelo sadjarstvo na Dobravi nekoliko popuščati Prav takrat pa Je to važno gospodarsko panogo poživil v spodnjem delu lipniške doline Kn'«n * vAiSah Ker naši sadjarji niso bili posebno navdušenj za cepove tz drevesnic Kmetijske družbe, češ da so ta drevesca podvržena raznim boleznim ker so vzgojena v predobri zemlji, so pričeli kupovat cepove iz drevesnic pri Sv Tomažu v Selški iolini. kasneje pa sc se nekateri obračali celo v Gradec. Ugodno se Je razvijalo v tistih letin sadjarstve tudi v okolici Poljčan. Begunj Pod goro. kakor imenujejo Gorenjci vas* med Tržič "m in Begunjami Le tam so posebne ugodne šolnine lege poginoma zavarovane proti severu in odprte proti Jugu. V teh sadovnjakih uspevajo tudi fine jše. občuti livejše vrste jabolk Sadjarstvo se je ob koncu preteklega stoletja v okolici Radovliice tako uspeš no razvijalo, da smo imeli v začetku tekočega stoletja že prvo sadjarsko razstavo v Radovljici, na kateri je bilo razs-.av-Ijpno izredno iepo sadje. Na tisti raz3tavj so bile sKlenjene že tudi prve večje sadne kupčije, ki so naše sadja, je močno iz-podbudile h gojenju lepega sadia Vendar pa Je v letih pred vojno in med njo jeio spet polagoma nazadovati Tisti, ki so sadovnjake Imeli zasajene, so se obdržali novega sadjarskega napredka pa ni bile opaziti Povod temu je bil ta, da so manjkali voditelji, ki smo jih največkrat našli med učite'jstvom. Delni povod pa je bil tudi ta. da nismo imeli trga. kamor bi bili oddajali sadje. Po vojni pa se je začela najnovejša doba v nafem sadjarstvu po našem sadju so pri