Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIX. — Izdan in razposlan dne 14. septembra 1871.
L«S
Dopustno pismo od 23. julija 1871,
délnicarskemu društva železne ceste, slovoče po cesarjeviči nastolnikn Rodolfo, v napravo in obrat lokomotivne železnice v stiki na železnico, slovočo po cesarjeviči nastolnikn Rudolfu,
s Hieflana na Eisenerz.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti It ožji cesar avstrijski ;
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški ; veliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je prosilo delničarsko društvo železne ceste, slovoče po cesarjeviči nastolnikn Rudolfu, da bi se mu dopustilo dalo v napravo in obrat lokomotivne železnice s Iliellaua na Eisenerz, zazdelo nam seje, z ozirom na tega podjetja občno korist, omenjenemu društvu to dopustilo po železnocestni dopustni postavi od 14. septembra 1854, Drž. za k. št. 238, in po postavi od 16. julija 1871, dati z naslednjimi uveti :
§ I-
Društvu železne ceste, slovoče po cesarjeviči nastolnikn Rudolfu, dajemo pravico v napravo in obrat lokomotivne železnice v stiki na železnico, slovočo po cesarjeviči nastol-niku Rudolfu, s Hieflana na Eisenerz po določilih in sposobih, ostalim njenim črtam veljajočih vsled dopustnega pisma od 11. novembra 1866”) in vsled postave od 17. junija 1868“”), s prihrambo tistih izmikov, kateri so v členu 6 tega dopustnega pisma.
•) Državni zakonik st. 142. **) Državni zakonik st. 65.
§• 2.
V ta namen se železnocestnemu kosu z Eisenerza na Hieflau s poroštvom zagotavlja 100.000 gld., rekše sto tisoč goldinarjev v srebru čistega dohodka, od dneva, katerega se po vsem kosu prične vožnja.
Kadar se ustanavlja čisti dohodek, o katerem je res poroštvo zagotovljeno v mejah imenovane vsote, držati se je razmerja mej resničnimi troški ob delanji in mej glavnico, štejočo 2,000.000 gld. v petodstotnih prédstvenih obligacijah.
Vložna glavnica železnocestne črte z Eisenerza na Hieflau, ki se ujema z res zagotovljenim čistim dohodkom, prišteje se k zagotovljeni vložni glavnici ostalih črt železne ceste, po cesarjeviči nastolniku Rudolfu slovoče, in obe vkupe sta celota.
§• 3.
Delanje železne ceste je s ponudnim razpisom oddati pod neposredstvenim prigledom trgovinskega ministerstva. Državni upravi se prihranja potrditev izdajatnega kurza ; vendar v tem nij seči pod razmerje, v katerem je število 87 za 100.
§ 4.
Zeleznocestni kos s Hieflaua na Eisenerz je napraviti in javni vožnji izročiti v letu dmj, štejoč od dneva, katerega se da dopustilo.
A poskrbeti je, da bode železnica že pred to dobo toliko vozna, da bi konci rudo in druge rudniške proizvode prevažala mej Eisenerzom in Hieflauom.
§. 5.
Po 16 kr. avstr. velj. v srebru bodi minimalni tarifni postavek od colnega centa na
miljo.
O vsacem blagu in naklado, ki je vsled zdanjih tarif železne ceste, slovoče po cesarjeviči Rudolfu, pod višjim nakladnim postavkom, veljajo tarife Rudolfove železnice.
Polajšila, da se tarifni postavki znižajo od stopinje do stopinje, ako se železnica rabi nad	10 milj dolžave, naj se začno	stoprv dalje od Hieflaua.
Tudi se izrekoma ustanavlja,	da se na kosu s Hieflaua na Eisenerz	nobenemu pošilja-
telju ali prevoznemu podjetelju ne pritegne niti znižana nakladama niti ne kako drugo polajšilo, nego da je s polna enako delati se vsemi, kateri pošiljajo naklade.
Resno opominjajo vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in podeljujoč društvu pravico, za izkazno kvaro pred našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to koncesijo ter nad vsem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz izdajcmo to pismo,	naudarjeno z Našim večjim	pečatom,	v	Našem	cesarstva
glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, tretjega in dvajsetega	dne meseca	julija,	v letu po
odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in prvem, Našega cesarjevanja tretjem in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r.
llolzgetlian s. r.
Schälfle s. r.
Dopustno pismo od 4. avgusta 1871,
društvu Buštegradske železnice v napravo in obrat zvezne železnice s Homotova v Brunnersdorf.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski ;
apostolski kralj ogerski, kralj eeški, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski ; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, stirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški ; veliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneženi grof
habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je prosilo društvo osobljivo pooblaščene Buštegradske železnice, da bi se mu dopustilo dalo v napravo in obrat zvezne železnice s Homotova v Brunnersdorf, zazdelo nam se je, z ozirom na tega podjetja občno korist, omenjenemu železnocestnemu društvu to dopustilo po postavi od 15. junija 1871 (Drž. zak. št. 56) dati tako :
§ 1.
Buštegradskemu železnocestnemu društvu dajemo pravico v napravo in obrat zvezne železnice s Homotova v Brunnersdorf.
§. 2.
To zvezno železnico je smatrati za celokupen del že dopuščenih črt tega železnocest-nega društva in je z njo tudi tako postopati, ter o njej, kar se tiče tarif in vseh drugih dopustnih uvetov, naj veljajo določila koncesije od 1. julija 1868 (Drž. zak. št. 138.)
§• 3.
Društvu je dolžnost, zvezno železnico s Homotova v Brunnersdorf javni vožnji izročiti najpozneje v letu dnij, štejoč od denašnjega dneva.
§. 4.
Ako se na tanko izpolnijo obvezljivosti, društvu naložene v §. 2 in v §. 3, naj tudi na zvezno železnico, imenovano v §. 1 tega dopustnega pisma, raztegnene bodo osvoboditve od davka in pristojbin, ustanovljene v §. 17 dopustnega pisma od 1. julija 1868 (Drž. zak. št. 138.)
§• 5.
Ako bi se vrhu vsega poprejšnjega svarila vendar pripetilo, da bi se zopet in zopet prelamljale ali ne izpolnjevale obvezljivosti, naložene z dopustnim pismom ali s postavami, državni upravi se prihranja pravica, temu se ustaviti po zakonih, ter po okoljnostih že predno dopustna doba preide, izreči, da je koncesija minola.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in podeljujoč koncesionarjem pravico, za izkazno kvaro pred našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to koncesijo ter nad vsem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, četrtega dne avgusta meseca, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in prvem, Našega cesarje vanj a tretjem in dvajsetem.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r. llolzgethan s. r. Schaflle s. r.
104.
Ukaz ministcrstva za pravosodje od 19. avgusta 1871,
o pričetku uradne delavnosti okrajnega sodišča v Mattsee na Salcburškem.
Okrajno sodišče v Mattsee na Salcburškem, zopet ustanovljeno vsled ministerskega ukaza od 11. julija 1871, Drž. zak. št. 67, naj uradno delavnost prične 25. septembra 1871.
llabietinek s. r.
105.
llazpis ministcrstva za finance od 22. avgnsta 1871,
o razdaljšanji pravic vélike colnije II. razreda v Warnsdorfu in o napravi njene izpostave na ondukajšnjem mejnem kolodvoru.
Da se nekoliko izpolni člen XIV državne pogodbe od 29. septembra 1869 mej Avstrij-sko-Ogersko in mej Saško o stikanji železnih cest na češko-saski meji pri Viprtih, Georgs-waldu in Warnsdorfu (Drž. zak. 1871, št. 61, stran 111), zato se prenareja velika colnija II. razreda v Warnsdorfu v veliko čolni)o I. razreda zaradi pričetka vožnje po želežnocest-nem kosu mej Warnsdorfom in Velikim Senovom na Saškem, ter se tudi pooblašča v skrajšano (napovedno) colno postopanje po propisu od 18. septembra 1857 (Drž. zak. št. 175, stran 494.)
Te velike colnije izpostava se je z istimi pravicami bila. ustanovila in delati začela že 15. avgusta 1871 na Warnsdorfskem mejnem kolodvoru, na katerem je tudi kr. saska mala colnija I. razreda z neomejenimi pravicami, novce pobirati in blago dalje odpravljati, imenovana „Gross-Schönau-Warnsdorf“.
llolzgethan s. r.
Postava od 22. avgusta 1871,
o plačah in o stopinji uradnikov po vseučiiiških in učiliških knjižnicah ter po knjižnicah tehničnih zavodov, in o penzijah njihovih vdov.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1
Ustanovljene plače knjižničarjem po vseučiiiških knjižnicah se določa na Dunaji po 2.200 gld. na leto, a v ostalih krajih po 1.800 gld., in stražem, imejočim vodstvo učiliških knjižnic, ter tudi stražem vseučiiiških knjižnic po 1.400 gld. na leto ; plače pisarjem po vseučiiiških knjižnicah po 1.000 gld. na leto, plače pisarjem po učiliških knjižnicah po 800 gld. na leto ; naposled plače priročnikom po vseučiiiških knjižnicah po 600 gld. na leto.
§ 2-
K plači knjižničarjevi, straževi in pisarjevi po vseučiiiških in učiliških knjižnicah vsakih pet let, katera je on v zadovoljstvo dotično službo opravljal, bodi pred veljavnostjo ali po začeti veljavnosti tega zakona, do vštetega desetega leta te službe priraste po 150 gld.
§• 3.
Stanarine dunajske vseučiliške knjižnice uradnikom, kateri ne dobivajo stanovanja samega, ustanavlja se knjižničarju na leto po 400 gld., stražem na leto po 350 gld., pisarjem na leto po 300 gld., naposled priročnikom na leto po 150 gld.
§. 4.
Vseučiliški knjižničarji so v VI. dninskem razredu ter narckati jih se prihranja cesarju.
Straži po učiliških knjižnicah so v VIII., pisarji po vseučiiiških in učiliških knjižnicah v IX., a priročniki po vseučiiiških knjižnicah v X. dninskem razredu, ter nareka jih minister za uk.
§. 5.	.
Uradniki po knjižnicah dunajskih tehničnih zavodov so ravni uradnikom dunajske vseučiliške kjižnice, kar se tiče njih plače in tudi dninskih razredov.
Kolikor je posebnih uradnikov postavljenih po ostalih tehničnih zavodih, kateri stoje ob državne blagajnice troških, ravni so uradnikom učiliških knjižnic, kar se tiče stopinje in plače.
(Sloreiiich.)
§. 6.
Vdove vseučiliških knjižničarjev in vdova knjižničarjeva na dunajskem tehničnem zavodu dobivajo na leto po 500 gld. cestne penzije; vdove stražev po vseučiliških in uči-liških in po knjižnicah tehničnih zavodov po 400 gld.
§• 7.
Ta zakon obvelja 1. januarja 1872.
§. 8.
Ta zakon z vrši ti se naroča ministru za uk.
V Schönbrunn-u, dne 22. avgusta 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r.	Jirecek	s.	r.
Popravek.
V držav, zakonika od 28. julija 1871 v kosu XXX. natisnem postavi od 14. julija 1871, št. 70, čl. II, za številom 2, v vrsti 4 namesto : posebnega tro š nega preudarka, treba da je: preudarka o dohodku.