Na ledu
|^jj%eg pokriva vse po redu:               Pasti res na skorji trdi
Polje, hrib in gaj;                                   Ni prijetno baš,
Mi pa drsarao po ledu,                            A nikari se ne srdi,
Da je kaj!                                                 Videk naš!
Dolij gori kakor veter,                             Prvič ne in zadnjic tudi
Videk, Blaž, Andrej,                                 Nisi nienda sel;
Jožek, Tonce, z Minko  Peter —            Siž na tleh se nain ne miidi,
Vsi — juhej!                                            Saj si e& l . . .
Ako res nesreča ho6e,                               Hiij, kako v ušesa reže,                                   
Da se kdo zvali:                                      Toda nam je všeč!
Srain ga bodi, kdor se joce                     Kogar zebe, pa naj leže
In križi . . .                                            Spat za pee. —
Doli, gori kakor veter,                                                                       
Videk, Blaž, Andrej,
Jožek, Tonče, z Minko Peter   —
Vsi — jubej! —
k.