Dosedanja lokacijsko razdrobljena in neustrezna PTT skladišča je zdaj zamenjalo novo zgrajeno skladišče v komunalni coni na Primskovem. - Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 81 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 21. 10. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot-poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO RADOVLJICA BLED — V počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita bo osnovna organizacija ZSMS Bled skupaj z občinsko konferenco ZSMS Radovljica pripravila kviz na temo Tito, revolucija, mir v okviru medobčinskih tekmovanj Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Tekmovanje bo v festivalni dvorani na Bledu v nedeljo, 23. oktobra, sodelovalo pa bo pet ekip, ki bodo izbrane po predhodnem preizkusu znanja. V kulturnem programu, s katerim bodo povezovali tekmovalni del, bo med drugim sodeloval tudi mladi, vendar že uspešni pevec Andrej Šifrer iz Kranja. A. Kokot ŠKOFJA LOKA ŽIRI — Družbenopolitične organizacije Žirov, svet krajevne skupnosti Žiri in odbor borcev jurišnega bataljona XXXI. divizije bodo jutri ob 18. uri v dvorani delavsko prosvetnega društva »Svoboda« v Žireh pripravili slovesno proslavo v počastitev krajevnega praznika Žirov. Ob tej priložnosti bodo svojcem padlih in umrlih ter preživelim borcem jurišnega bataljona XXXI. divizije, predstavnikom domicilnih občin ter predstavnikom štaba XXXI. divizije podelili knjigo Toneta Svetine Ognjeni plaz. -jg j n to i t e j na m e i a niča Gorenjska v tednu požarne varnosti Gorenjska se je dobro pripravila na letošnji teden požarne varnosti, ki se bo začel v nedeljo, 23. oktobra, in končal v soboto, 29. oktobra. Občinske gasilske zveze so sprejele in posredovale gasilskim društvom program praznovanja in napotila, kako organizirati posamezne akcije. V kranjski občini je k delovnem praznovanju tedna požarne varnosti pozval tudi skupščinski oddelek za ljudsko obrambo in v praznovanje vključil razen gasilskih društev tudi štabe in enote za civilno zaščito. V njem še posebej opozarja delovne ljudi in občane na pomen učinkovitega varstva pred požari, ki terjajo materialno škodo in človeške žrtve, in na nujnost seznanjanja občanov s požarnovarnostnimi ukrepi. V teden se vključuje tudi Zavod za reševalno, požarno in tehnično službo Kranj, ki pripravlja razstavo tehničnih naprav, strokovno razlago in prikaze uporabe. Gorenjske občinske gasilske zveze so društvom priporočile, naj očistijo in uredijo gasilske domove ter izobesijo zastave, pripravijo gasilske vaje in se po-vežjo z osnovnimi šolami ter organizirajo obiske mladine pri gasilcih. Društva naj se vključujejo v propagandne akcije v tednu požarne varnosti in na primeren način občane seznanjajo s protipožarnimi ukrepi. Zveze prav tako priporočajo ogled ognju najbolj izpostavljenih objektov, protipožarnih bazenov, hidrantov in vodovodov. Sestane-jo naj se tudi upravni odbori društev, ocenijo preteklo delo, pohvalijo aktivne Člane in še posebej pionirje, ki so tekmovali na kvizu »Preprečujmo požare«. V Kranju pripravljajo v tednu požarne varnosti priložnostno izložbo v prodajalni tovarne Save pri Globusu, pomembna pa bo tudi velika gasilska prireditev v tovarni I HI, ki bo v soboto, 29. oktobra, ob devetih dopoldne. J. Košnjek Delitev dohodka po delu BLED - V ponedeljek, 17. oktobra, in v torek, 18. oktobra, je center za funkcionalno izobraževanje in svetovanje pri Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju pripravil posvetovanje o delitvi sredstev za osebne dohodke. Posvetovanje, ki je bilo zelo odzivno in koristno, je dalo odgovor na vprašanja ob sprejemanju novih meril pri oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov v skladu z zakonom o združenem delu. Udeleženci seminarja so hoteli odgovoriti na več pomembnih vprašanj o merilih za nagrajevanje in pri tem bili soglasni, da je še vedno prisotna precejšnja uravnilovska solidarnost, kot je dejal Roman Albreht, podpredsednik republiškega izvršnega sveta. Osebni dohodek mora v združenem delu postati spodbuda za ustvarjanje vsega dohodka, delavec mora biti tako materialno stimuliran, da se bo povečala delovna učinkovitost in da se bodo ustvarili boljši poslovni rezultati. V preveč delovnih organizacijah so še vedno, kljub zakonskemu roku, ki se neodložljivo in vztrajno hitro bliža, vse premalo odločni, kar hromi učinkovitost in napore za dosledno uresničevanje določil zakona o združenem delu. Meriti delo oziroma vložen delovni prispevek ni lahka naloga, zato bodo morali v praksi sprejeta merila vedno znova preverjati in jih usklajevati. Ob vrednotenju nalog in opravil bodo morali upoštevati tudi planiranje v organizacijah združenega dela, kjer pa dela ne bodo mogli meriti, naj bi sproti spremljali uresničevanje delovnih nalog. Lažje je postaviti merila za delovne rezultate in težje za delovna prizadevanja, ki so lahko zelo različna. Ob tem pa ne bi smeli le posamično ocenjevati in meriti, temveč se ozreti tudi na vso delovno uspešnost posameznih organizacij združenega dela. Vsekakor je blejski posvet nakazal in razrešil vrsto dilem pred izredno težavno nalogo v vseh organizacijah združenega dela, nalogo, ki jo zahteva kar najbolj temeljito in pravično obdelati zakon o združenem delu. Prihajalo bo do dilem, ki pa jih bo potrebno razumno obravnavati, o njih razpravljati in jih razčiščevati in tako kar najbolj uresničiti temeljne cilje zakona o združenem delu. Racionalnejše zaposlovanje v gorenjski regiji Sestava zaposlenih se še ne boljša Iz podatkov o gibanju zaposlenih na Gorenjskem se da sklepati, da za zdaj kakih posebnih težav tako pri iskanju novih delavcev kot pri iskalcih zaposlitve ni. S tem se bolj otepajo v drugih regijah in republikah. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bila rast zaposlovanja na Gorenjskem celo manjša, kot je predvideno s srednjeročnimi plani razvoja gorenjskih občin: medtem ko so bile za prejšnja leta značilne visoke stopnje zaposlovanja, ki so brez dvoma kazale na ekstenzivno usmeritev gorenjskega gospodarstva, letos kot tudi zadnji dve leti zaposlovanje prehaja v »mirnejše vode«. Iskanje drugih možnosti za dvig produktivnosti v danih pogojih gospodarjenja, torej ne z zaposlovanjem novih delavcev, pač pa z boljšo organizacijo dela, modernizacijo delovnih sredstev in z drugimi ukrepi, se je prav sedaj močneje odrazilo tudi v številkah o novo zaposlenih delavcih. V prvih šestih mesecih se je na Gorenjskem na novo zaposlilo 1600 delavcev, od tega kar 60 odstotkov iz drugih republik, saj je naravni priliv delavcev iz gorenjske regije že nekaj let premajhen za potrebe gorenjskega gospodarstva. Vendar pa nizka stopnja zaposlovanja — 2,2 odstotka v prvem polletju, čeprav kaže na določeno racionalizacijo, še ne pomeni odločilnega prehoda k intenzivnemu gospodarjenju, pač pa se morda za sedaj ta prehod le nakazuje. Sestava novo zaposlenih delavcev namreč tega ne more potrjevati. Gorenjske delovne organizacije so letos prijavile večji delež potreb po poklicih ozkega profila, znižali pa so se deleži vseh strokovnih kadrov, od poklicne do visoke šole. Obseg iskanih kadrov z visoko in višjo šolo ne dosega niti lanske ravni, kaj da bi bil še kaj večji. To pa ni značilno le za potrebe po delavcih za izpraznjena delovna mesta, pač pa tudi za novo odprta delovna mesta. Na tak način seveda ne bomo mogli kaj posebno spremeniti sestave zaposlenega kadra, s katero na Gorenjskem že dolgo časa nismo zadovoljni, niti to ne vodi k izpolnjevanju srednjeročnih razvojnih planov. Tolikšne potrebe in zaposlovanje kadrov ozkega profila, to je nepriučenih in priučenih, pa brez dvoma kaže, kaj še manjka gorenjskemu gospodarsvu: ustrezna šesta investicij in uvajanje modernejše tehnologije. j M Čeprav je križišče lokalnih cest Voklo—Šenčur z regionalno cesto pri Šenčurju dokaj pregledno, prihaja prav tu večkrat do hudih prometnih nesreč s smrtnim izidom. Takšna je bila tudi v torek, 18. oktobra v meglenem jutru, ko sta v razbitinah avtomobila, kije treščil v tovornjak, ta je ravno zavijal z neprednostne na prednostno cesto, umrla zakonca Ančimer. -Foto: Staroverski Bled — Včeraj se je na Bledu začel seminar za občinska vodstva zvez in društev prijateljev mladine, ki ga je pripravila zveza prijateljev mladine Slovenije. Na seminarju, trajal bo tri dni, obravnavajo aktualna vprašanja s področja delovanja zveze pionirjev, sodelovanja in usposabljanja staršev, predšolske vzgoje, letovanj otrok in mladine, organiziranosti in programiranju dejavnosti v društvu in občinski zvezi. O pomenu in vlogi družbenih organizacij in pripravah na XI. kongres ZK Jugoslavije in VIII. kongres ZK Slovenije je na včerajšnjem plenarnem zasedanju spregovoril Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije. (Ib) — Foto: F. Perdan Dogovor o energetiki V zveznem izvršnem svetu so v torek predstavniki republik in pokrajin podpisali dva važna dogovora o razvoju premogovnikov, elektroindustrije in novih izvorov energije ter o črni metalurgiji. Z dogovorom o razvoju premogovnikov, električne energije in novih izvorov energije so se obvezali, da bodo do leta 1980 v razvoj teh panog vložili 78 milijard dinarjev. Tako visoka naložba bo omogočila, da bomo koncem tega desetletja nakopali v Jugoslaviji 58 milijonov ton premoga in pridobili okoli 70 milijard kilovatov električne energije. Z dogovorom o razvoju črne metalurgije pa so se podpisniki obvezali, da bodo v razvoj te panoge vložili 20 milijard dinarjev. To bo omogočilo, da bomo lahko leta 1980 proizvedli 11 milijonov ton železne rude in 7,1 milijona ton najrazličnejših vrst jekel. Kmalu delavska večina Partijske organizacije niš-kega območja so v minulih devetih mesecih sprejele v svoje vrste 4300 novih članov, večina mladih delavcev, srednješolcev in študentov. V 15 občinah tega območja sedaj deluje 50.000 komunistov. Po analizi medobčinske konference ZK Niš je 42 odstotkov članov delavcev iz industrije in kmetijstva. Letos so iz svojih vrst izključili 225 članov in to zaradi nedelavnosti. Informiranje delavcev V sredo se je v Zagrebu sklenil 11. jugoslovanski simpozij, ki je bil posvečen informiranju delavcev v združenem delu. Na njem je sodelovalo okoli 300 znanstvenikov, strokovnjakov in predstavnikov delovnih organizacij iz vseh naših republik. Prebranih je bilo 13 referatov, v razpravi pa je sodelovalo nad 20 udeležencev seminarja. Vse manj kmečkih otrok Na višjih in visokih šolah je vedno manj kmečkih otrok. Leta 1975 je bilo na visoki agronomski šoli od 136 vpisanih le 49 študentov kmečkega porekla. Na fakultetah ljubljanske univerze pa je bilo v študijskem letu 1964/65 vpisanih 12,4 odstotka kmečih otrok, letos pa le še pet odstotkov. Zmanjšuje se tudi število diplomantov z manj razvitih področij. Navdušenje na koncertih Orkester Slovenske filharmonije je na turneji v ZDA. Povsod, kjer nastopajo, doživljajo izreden sprejem. Orkester , dirigira Anton Kolar, solistka pa je pianistka Dubrovka Tomšič -Srebotnjakova. Slovenski sindikalisti v BiH Delegacijo zveze sindikatov Slovenije, ki je na obisku v Bosni in Hercegovini, je sprejel tudi predsednik CK ZK BiH. Pogovarjali so se o uresničevanju zakona o združenem delu in aktualnih problemih samoupravljanja. Slovenska delegacija, ki jo vodi Janez Barborič, je obiskala tudi več organizacij združenega dela. Ob jubileju pionirjev Ob 35-letnici ustanovitve Zveze pionirjev Jugoslavije so v pionirskem mestu v Beogradu odprli razstavo z naslovom Pionirji v NOV in socialistični domovini. Razstava je posvečena tudi letošnjim Titovim in partijskim jubilejem. KRANJ V sredo, 26. oktobra, bo ob 12. uri seja občinskega sveta zveze sindikatov. Predsednik Viktor Eržen predlaga za dnevni red uresničevanje zakona o združenem delu in aktivnost 00S, priprave na volitve, novo organiziranost občinskega sveta ZSS in organizacijsko kadrovske priprave na občne zbore. lb ŠKOFJA LOKA Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka je pripravila tridnevno izobraževanje pripadnikov pohodne enote. Danes bodo pohodniki odšli na Visoko in bodo tam ostali do nedelje. Program izobraževanja pa obsega predavanja s praktičnimi vajami, predvajanje filmov z vojaško vsebino, streljanje z zračno puško in orientacijsko tekmovanje. TRŽIČ V petek, 14. oktobra, se je na občinski konferenci Zveze socialistične mladine Tržič sestala komisija za idejnopolitično delo, ki jo od zasedanja konference dalje vodi Vinko Golmajer. Komisija ima pred kongresom slovenske mladine pomembne naloge. V načrtu ima popolno uresničitev akcijskega programa, ki med drugim predvideva nove izobraževalne oblike in vključitev večjega števila mladih v idejnopolitično delo. V sredo, 19. oktobra, se je sestala komisija za mednarodne odnose predsedstva občinske konference ZSMS. Kljub pičlim finančnim sredstvom uspešno uresničuje program. V prihodnje tržiška mladina načrtuje tesnejše stike z mladimi koroškimi Slovenci predvsem na kulturnem, športnem in izobraževalnem področju. Bogata mladinska aktivnost tega tedna v tržiški občini je bila zaključena včeraj na 13. redni seji predsedstva občinske konference ZSMS, ki ima po novem 25 članov. Člani predsedstva so razpravljali o dejavnosti v preteklem mesecu, o delu posameznikov in organov, odgovornih za posamezna interesna področja, in o težkem finančnem položaju občinske konference. Le-ta je še naprej kritična, saj konferenco bremeni več nepredvidenih izdatkov. Škoda bi bila, če bi denar krojil dejavnost mladinske organizacije! Predsedstvo je včeraj prav tako ocenilo javno razpravo o družbenem dogovoru o štipendijski politiki in obravnavalo akcijo za širitev glasila Mladina med člani ZSMS. M. Valjavec Neprepričljiva obtožnica SALZBURG — V Salzburgu se je začel proces zoper glavnega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa Wara-scha, ki ga dolžijo, da je celovškega upokojenca Gtittlerja nagovarjal k razstrelitvi transformatorske postaje v bližini Celovca in mu tudi izročil razstreliv in da je imel neprijavljeno orožje. Obtožnica se je že na prvi obravnavi sesula, saj so se tako Guttler kot pripadnika celovške varnostne policije zapletli v kopico protislovij, ki jih niso znali razvozlati. Več kot očitno je, da gre za pravokacijo Slovencev, kar je na Koroškem že vsakdanjost. Filipa Warascha branita dr. Franci Zwitter in dr. Michael S tem. -j k Zbor nabornikov Javornik — Občinska konferenca ZSMS Jesenice je konec preteklega tedna v delavskem domu na Javor-niku pripravila svečan zbor nabornikov, ki bodo v jesenskih mesecih odšli v JLA. Za to novo akcijo se je odločila predvsem zato, da se mladi pred vstopom v JLA srečajo in pogovorijo o vojaškem življenju, ki jih čaka v različnih kasarnah oziroma na karavlah. Letošnji zbor je sodil v sklop praznovanja Titovih in partijskih jubilejev, odslej pa naj bi bil tradicionalno vsako leto. Govor na letošnjem zboru je imel predsednik OK ZSMS Jesenice Franjo Kragol-nik, v kulturnem programu pa je nastopil Akademski pevski zbor iz Kranja. Čeprav je OK ZSMS Jesenice razposlala številna vabila za svečan zbor, je bila udeležba zelo skromna. Očitno je večina nabornikov, predvsem srednješolcev, vzela vabilo neresno in v prihodnje se bo treba prav na jeseniških srednjih šolah lotiti obravnavanja neodgovornega odnosa vodstev šol in mladinskih organizacij do akcij občinske konference ZSMS. J.R. Evidentiranje sindikalnih delavcev Kranj — Prihodnje leto izteče mandatna doba dosedanjim članom občinskega sveta Zveze sindikatov. Da bi v evidentiranje kandidatov za nove člane občinskega sveta in predsednika sveta vključili kar najširši krog članstva, je kadrovska komisija pri ObSS pripravila program evidentiranja in priprav na volitve. V teh pripravah naj bi sodelovale vse osnovne organizacije in tako zagotovile, da bodo delegati za občinski svet res najbolj aktivni sindikalni delavci. Osnovne organizacije naj v zvezi z evidentiranjem pripravijo najprej ocene dela občinskih organov in ocene dela voljenih funkcionarjev. Hkrati pa naj evidentirajo kandidate za organe novega občinskega sveta ter predsednika občinskega sveta. Kadrovska komisija tudi predlaga, da bi ocene izdelali v osnovnih organizacijah v enem mesecu, evidentiranje možnih kandidatov pa naj bo končano do konca tega meseca. . L. B. Politični tečaj za aktiviste Republiški svet ZSS in ZSMS razpisujeta dvomesečni politični tečaj za usposabljanje vodilnih članov sindikalnih, mladinskih in samoupravnih organov organizacij združenega dela in za člane vodilnih organov drugih skupnosti. Politični tečaj se bo začel 12. decembra in bo trajal do 24. februarja. Potekal bo v strnjeni obliki, in sicer bodo predavanja vsak dan, razen nedelje. Osnovne organizacije sindikata in mladine ter samoupravni organi lahko prijavijo za tečaj tiste svoje člane, ki aktivno delajo v sindikatu, ZKS in ZSMS oziroma v samoupravnem organu ali samoupravni skupnosti. Kandidat mora imeti tudi voljo in interes za trajno družbenopolitično delo in praviloma naj ne bo starejši od 35 in ne mlajši od 21 let. Prednost imajo kandidati, ki izhajajo iz proizvodnje, vendar višja stopnja izobrazbe ni ovira za vpis. Tudi doslej so organizacije združenega dela pošiljale v politični tečaj visokoizobražene delavce. Tečaj bo v Dolenjskih Toplicah. L. B. Portugalska sprejela predsednika Tita LIZBONA — Po uspelem in pozornost svetovne javnosti vzbujajočem obisku v republiki Franciji je predsednik republike Jospi Broz-Tito prispel v ponedeljek, 17. oktobra, na uradni in prijateljski obisk na Portugalsko. V sredo se je še zadnjič seiel s svojima gostiteljema predsednikom Eanesom in premierom Mariom Suaresom, ki je v torek, po odstopu Ferreire, prisegel tudi kot zunanji minister, potem pa se je poslovil od prijateljske in gostoljubne dežele na obali Atlantika. * Tako kot Francija je tudi Portugalska gostom iz Jugoslavije odprla srca in jim pokazala vse, kar je zanimivega v tej deželi in na kar so njeni prebivalci ponosni. Gostje in gostitelji so se v Lizboni in v drugih krajih Portugalske pogosto srečevali in izmenjavali izkušnje o sodelovanju med Jugoslavijo in Portugalsko, ki se je pred leti otresla fašistične diktature, in obravnavali žgoča svetovna vprašanja. Posebno pomemben je sporazum o dolgoročnem gopodarskem, znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki sta ga podpisala nas zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič in portugalski prvi minister (in zunanji minister obenem) Mario Soares. Vrednost blagovne menjave med državama je lani dosegla le 2,2 milijona dolarjev, letos pa bo zanesljivo že dosežena vsota treh milijard. Portugalska ima na primer veliko plutovca, ki ga nafta država uvaža iz drugih dežel v skupni vrednosti 4 milijone dolarjev. Povedati velja tudi, da je Portugalska izrazila podporo in občudovanje naši samoupravni, neodvisni in neuvrščeni poti in da sta predsednika držav izmenjala visoki odlikovanji. Predsednik Tito je Eanesa odlikoval z redom velike jugoslovanske zvezde, predsednik Eanes pa našega predsednika z veliko ogrlico reda Santiago. Po zaključenem obisku na Portugalskem je predsednik republike Tito odpotoval na krajši obisk v Alžirijo, kjer se je s predsednikom Huarijem Bumedienom pogovarjal predvsem o gibanju neuvrščenih držav in o naporih neuvrščenih držav upreti se vmešavanjem od zunaj. Obisk je brez dvoma nov prispevek h krepitvi neuvrščenega gibanja, obenem pa je naš predsednik pred tem obiskal Sovjetsko zvezo, Korejo, Kitajsko, Francijo in Portugalsko, kar so tudi v Alžiriji spremljali z velikim zanimanjem. Beograd o »tretji košari« BEOGRAD — V kongresnem središču Sava v Beogradu se začenja tretji teden konference o evropski varnosti in sodelovanju. Ta teden se bo plenarna razprava najverjetneje končala, potem pa se bodo sestale delovne skupine, ki bodo podrobno razpravljale o treh delih sklepne deklaracije iz Helsinkov. Zadnje dni razpravljajo delegati predvsem o tako imenovani »tretji košari« helsinških sklepov, ki govorijo o človečanskih pravicah, in o varnosti ter sodelovanju v Evropi s posebnim poudarkom na Sredozemlju. O človečanskih pravicah je prišla do izraza blokovska opredelitev teh stališč, Jugoslavija pa je predlagala obravnavo tega vprašanja tudi s stališča varnosti in sodelovanja v Evropi. V razpravi o varnosti v Sredozemlju, v kateri so sodelovali tudi zastopniki držav, ki niso enakopravne udeleženke beograjskega sestanka, pa so izstopala nasprotja med Arabci in Izraelom. Kitajska se odpira PEKING — Kitajska je pripravljena liberalizirati svoje odnose s tujino in vzpostaviti širše znanstveno in tehnično sodelovanje. To kaže sklepati iz kitajskih čatnikov, predvsem iz pekinškega Kvan-Min-2i-Bao, ki poudarja, da »pomeni učiti se od drugih držav pospešiti lasten gospodarski razvoj«. Sedaj vzdržuje Kitajska stike s 160 državami in gospodarskimi grupacijami, letna vrednost menjave pa dosega 14 milijard dolarjev. Skromna menjava je odraz zaprtosti države, ki je prevladovala v preteklosti. Za zdaj se Kitajci temu vztrajno in tudi odločno odpovedujejo ter menijo, da je stališče kitajskih ekonomistov do tega vprašanja pozitivno in da se je tudi Rusija na ta način pod Leninovim vodstvom otepala gospodarske zaostalosti. Izraelci bodo vadili TEL AVIV, BEJRUT, KAIRO - Agencija Reuter je v torek sporočila, da napoveduje Izrael nove velike vojaške vaje v sodelovanju s pripadniki vojnega letalstva. Ob teh vesteh Palestinci opozarjajo na možnost nove izraelske agresije na jugu Libanona. Da so vesti o manevrih resnične, potrjuje tudi obvestilo Tel Aviva, da bo osrednje letališče »Ben Gurion« zaprto zaradi vaj pet ur. Izraelska odločitev ne vznemirja le Palestincev, temveč vse arabske države, obenem pa utegne otežiti mirovna pogajanja v Ženevi, ki jih je med drugim predlagal tudi Carter. Le-ta se odpravlja na pomembno turnejo, med katero bo obiskal Saudsko Arabijo, Nigerijo, Indijo, Venezuelo, Brazilijo, Iran, Francijo, Poljsko in Belgijo. Grki želijo v EGS LUXEMBURG — Svet zunanjih ministrov držav članic Evropske gospodarske skupnosti zaseda v Luzemburgu. Med drugim so se udeleženci seje tudi sešli z grškim pooblaščenim ministrom Papaligurasom, ki se je še posebno dolgo pogovarjal s predsednikom sveta deveterice Simonetom. V Luzemburgu ocenjujejo, da utegnejo biti zdajšnji pogovori zaključek pripravljalnega obdobja za vstop Grčije v Evropsko gospodarsko skupnost. Čeprav površni opazovalec dobi vtis, da so pogajanja odlično uspela, temu le ni tako. Grki ne skrivajo nezadovoljstva zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti pogajanj. Glede vstopa Grčije vse članice EGS niso enotne in opozarjajo na svojo zaostalost, kar še posebej velja za Irce, ki menijo, da kaže najprej pomagati njim. Zasedanje japonskih komunistov TOKIO, ATAMI — V Atamiju se je začel 14. redni kongres Komunistične partije Japonske, ki se ga udeležuje tudi delegacija ZKJ pod vodstvom Petra Stamboliča. Glavna naloga kongresa je določiti nova pota boja za socializem v japonskih pogojih. Obenem pa je naloga kongresa uveljaviti samostojnost in neodvisnost japonske partije v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju. Pomembno je, da na kongresu še posebej opozarjajo na pomen neuvrščenega gibanja in na zadnji zasedanji v Alžiru terColombu. Predsednika ubili zarotniki SANA — Vlada jemenske arabske republike je sporočila, da so predsednika republike Al Hamdija v torek ubili agenti protirežimskih sil v neki hiši v Sani. Skupaj s predsednikom so ubili tudi njegovega brata. Za zločin so zvedeli šele čez nekaj ur, ko so našli njuni trupli. Kairski listi pišejo, da je preiskava osredotočena predvsem na bližnje sodelavce pokojnega predsednika. Se posebej sumijo predsednikovega posebnega predstavnika Himrana, sekretarja za vojaške zadeve Samsija, poveljnika vojaške policije Huseina in ministra za družbena vprašanja Mokbela. Britanija obljublja LONDON — Na nedavnem kongresu britanskih laburistov je zunanji minister Owen napovedal, da se bodo pogajanja o prekinitvi sovražnosti v Rodeziji začela najkasneje v nekaj tednih. S tem naj bi začeli uresničevati ameriški in britanski načrt o mirnem prenosu oblasti na črnsko večino v Rodeziji. Owen meni, da je napoved uresničljiva, saj so načrt sprejeli predstavniki zagovornikov črncev v Afriki, varnostni svet Organizacije združenih narodov, ki ie določil za pogajanja posebnega predstavnika, in voditelji rodezijskega tčrnskega gibanja Muzoreva in Sitole. Menda z načrtom soglaša tudi lan Smifh. gibanja Muzoreva in Sitole. Menda Z načrtom soglaša tudi lan Smith. Proces v pragi PRAGA — Francoski tisk je v začetku tedna pisal, da so v Pragi začeli soditi štirim podpisnikom »Listine 77« dramaturgu Vaclavu Havelu, pisatelju in režiserju Františku Pavličku, gledališkemu ravnatelju Otu Ornestu in novinarju Ledererju. Češkoslovaške oblasti nekemu francoskemu poročevalcu, ki bi sledil sojenju, niso izdale vizumov! Tanjug je v torek sporočil, da je praško sodišče omenjene štiri obsodilo na kazni od 14 mesecev do treh let zapora. Najvišjo kazen je sodišče prisodilo gledališkemu ravnatelju Ornestu in sicer tri leta in pol zapora. Obtožnica jih je bremenila rovarjenja proti družbenemu in državnemu redu in tajno zvezo s sovražnimi agenti. J. Košnjek Občinska politična Šola V Tržiču center marksističnih krožkov Jesenice — Od ponedeljka, 10. oktobra, do sobote, 15. oktobra, sta komite občinske konference ZKS in Delavska univerza Jesenice pripravila B program prvega oddelka občinske politične partijske šole. A programa se je udeležilo 38 članov ZKS, B program pa je obiskovalo 31 članov Zveze komunistov, ki so uspešno končali A program občinske partijske šole. Drugi del programa šole je vseboval petnajst tem s področja družbenoekonomskih odnosov, položaja delavcev v združenem delu, svobodne menjave dela, družbenega planiranja, samoupravnega organiziranja združenega dela, opravljanja družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij, komuniciranja in informiranja, metod političnega dela, vloge kulture, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Pedagoško delo občinske politične partijske šole je potekalo z intenzivnimi celodnevnimi predavanji s petdesetimi urami in z drugimi oblikami sistemskega izobraževanja kot je študij v študijskih skupinah, razprave in individualni študij. Slušatelji so jse tudi samoupravno organizirali v skupnost slušateljev in v svet slušateljev partijske šole. Ob koncu šole so ugotovili, da so bili rezultati izobraževanja ugodni. Slušatelji so ob zaključku obiskali muzej NOB v Begunjah in na grobove talcev v Dragi položili venec. Zavzetost slušateljev občinske politične partijske šole tako v sistemu izobraževanja in usposabljanja kot tudi pri sprejemanju samoupravnega odločanja zagotavlja, da bo v vrstah komunistov jeseniške občine še ena generacija, ki bo teoretično in praktično usposobljena za prevzemanje in opravljanje najbolj zahtevnih nalog pri uresničevanju družbenopolitičnega in samoupravnega družbenega razvoja v občini. J. Z. Tržič — Med pomembnimi nalogami idejnopolitičnega usposabljanja mladih v tržiški občini je tudi oblikovanje marksističnih krožkov. Začetek je bil vzpodbuden: v začetku letošnjega leta je začel delovati marksistični krožek, ki združuje 13 mladih iz vse občine. Septembra sta začela delovati tudi krožka na karavli na Ljubelju in med mladimi v Lomu, kmalu pa se jima bosta pridružila še krožka v Peku in pri graničarjih v Jelendolu. Pogostejše pa so tudi pobude za ustanovitev marksističnih krožkov na osnovnih šolah. Širjenje marksističnih krožkov je terjalo ustanovitev centra marksističnih krožkov, ki ga vodi Zdenko Šulgaj. Center usklajuje delo krožkov, organizira predavateljsko mrežo in pomaga pri izboru obravnavanih tem. -mv Petek, 21. oktobra 1977 1 Glas - «?. strun Gorenjske SIS prispevale za stavbo slepih Pomoč življenju v temi Pred kratkim je medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih Kranj uspelo v gornjih prostorh stavbe na Cesti Staneta Žagarja v Kranju urediti bivalne prostore za tiste svoje člane, ki so trenutno brez stanovanja: tri spalnice z osmimi ležišči in s skupnim prostorom in čajno kuhinjo bodo odslej nadomeščale prehodni dom, ki ga je organizacija imela za svoje člane v Stražišču. Vendar pa tako oddaljena lokacija in tudi druge objektivne težave niso vseh zadnjih deset let nudile članom toliko, kot so si prizadevni organizatorji tudi želeli. Za ureditev sedanjih prostorov na Cesti Staneta Žagarja je del denarja prispevala medobčinska organizacija, večji del za razliko v doplačilu za vrednost ob zame- Pred volitvami brez odlašanja Tržič — V tržiški občini je občinska konferenca SZDL najodgovornejša za priprave na volitve, ki bodo leta 1978. Evidentiranje kandidatov poteka po programu, pri čemer so še posebej pozorni, da bodo novi organi oblikovani frontno. Krajevne konference SZDL so pomemben člen v pripravah na volitve. Od danes, 21. oktobra, dalje bodo predstavniki občinske konference SZDL obiskovali 13 krajevnih skupnosti v občini in se s predstavniki krajevnih konferenc SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij pogovarjali o pripravah na volitve, evidentiranju kandidatov in o oblikovanju potrošniških svetov, kar je bilo govora tudi na zadnjem posvetovanju predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc SZDL. Priprave na volitve so obenem tudi priložnost za analizo sedanjih slabosti v delegatskem siste- njavi lastništva omenjenih prostorov pa so prispevale samoupravne interesne skupnosti gorenjskih občin. »Z nakupom te stavbe, kjer so. že prej bili tudi upravni prostori organizacije slepih, pravzaprav tretjine te stavbe, smo napravili sele en korak za uresničitev zamisli, ki jo gojimo že nekaj let,« je povedal predsednik medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Kranj Ciril Drinovec. »Nadi člani, od 400 jih je približno 350 slepih, ostali so slabovidni, so potrebni prav posebne skrbi, da se znajdejo v življenju. Samske sobe so namenjene našim članom, ki se na primer zaposlijo, vendar pa nimajo svojega stanovanja. Sčasoma bi radi sedanje prostore dopolnili tudi z drugimi namenskimi: v kletnih prostorih bi bila na primer nekakšna delavnica za nafte nezaposlene člane, ne toliko proizvodna delavnica, ampak bolj za zaposlitveno terapijo. Nimamo namreč tako malo članov, ki so invalidsko upokojeni in so torej doma: ker pa so slepi, se manj ali sploh nič ne vključujejo v življenje, ne družijo se veliko z ljudmi, osamljeni so. Srečanja ob prijetnem in koristnem delu pa bi verjetno ugodno vplivala na njihovo psihofizično počutje. O tem, kakšno delo naj bi organizirali zanje, se bomo posvetovali s centrom za rehabilitacijo.« Razen tega imajo v načrtu, zanj pa seveda denarja še nimajo zagotovljenega, da bi primerno uredili tudi druge prostore, ki jih slepi zelo potrebujejo: za kulturno dejavnost svojih članov, za šah in pa za razne tečaje, ki so za slepe zelo važni: vsako leto namreč sprejmejo tudi po nekaj odraslih, ki jim je vid opešal Družbeni dom na Beli pod streho - Junija letos so na Beli vzidali temeljni kamen za nov dom družbenih organizacij, sedaj pa je dom že pod streho. To je izreden dosežek graditeljev in krajanov, ki vztrajno pomagajo pri gradnji prepotrebnega družbenega objekta. V domu bodo prostori za kulturno in družbenopolitično dejavnost, samopostrežna trgovina, skladišče in zbiralnica mleka. Dosedanja gradnja potrjuje, da bo dom, za katerega prispevajo denar krajani s samoprispevkom in nekatere organizacije združenega dela, odprt že za krajevni praznik leta 1978. (jk) - Foto: F. Perdan Pionirski dom — zbirališče pionirjev Zveza pionirjev Jugoslavije praznuje letos 35-letnico ustanovitve. Po osvoboditvi je zrasla v mogočno otroško organizacijo, ki povezuje vse jugoslovanske otroke v ljubezni do domovine in njenega voditelja, razvija in neguje bratstvo in enotnost ter vzgaja na tradicijah NOB, uspehih socialistične samoupravne graditve in jih prek svobodnih dejavnosti vključuje v samoupravljanje. Pionirska organizacija je od svojega nastanka do danes opravila pomembne družbene naloge. Skupaj z osnovno šolo je uresničevala vzgoj-noizobraževalni program. Pomembna naloga pionirske organizacije je bila vedno v tem, da je v svojem programu omogočila svojim članom — pionirjem koristno izrabo prostega Časa. Vključevala jih je v razne interesne dejavnosti, ki so sestavni del dela vsakega pionirskega odreda. V programu pionirske organizacije je ena od osnovnih nalog razvijanje in negovanje revolucionarnih tradicij, zlasti NOB in tradicij pionirskih let obnove naše porušene dežele. Poleg omenjenih idejnopolitičnih nalog pionirska organizacija zahteva od pionirjev, da se uče in si pridobivajo znanje, da bodo s svojim delom sposobni graditi boljše življenje in čuvati pridobitve svojih staršev. Da bi lahko uresničili vse te cilje in smotre pionirske organizacije in da bi zadostili potrebam pionirjev po najrazličnejših interesnih dejavnostih, mora pionirska organizacija vsako leto izdelati programe za več kot sto različnih dejavnosti in akcij. Za vodenje in strokovno pomoč pionirjem pa mora vključiti in pritegniti k delu nad 5(KX) odraslih: mentorjev, strokovnjakov in družbenopolitičnih delavcev. Kljub vsej tej množičnosti.pa pionirji nimajo doma, kjer bi se vsako leto sestajali in kjer bi pionirska organizacija pripravila tečaje za mentorje in voditelje interesnih de-javnosti»ter razne seminarje. Zamisel, da bi takšen dom zgradili, je stara že več kot deset let in vse kaže, da jo bo sedaj možno uresničiti. Zgradili naj bi ga v Dolenjskih Toplicah, na planoti, ki meji na Kočevski Rog, ki je že jeseni leta 1941 postal zbirališče ilegalcev in borcev. V akciji za izgradnjo doma naj bi sodelovali vsi pionirji Slovenije, društva prijateljev mladine, republiške institucije, ustanove, organizacije, samoupravne interesne skupnosti in drugi. Vsak pionir naj bi prispeval 10 dinarjev za gradnjo doma in zbral za 20 dinarjev odpadnega materiala in prodajal značke in nalepke. Drugi pa naj bi podpisali poseben samoupravni sporazum o zbiranju denarja, i L. Bogataj deloma ali popolnoma, iako da potrebujejo posebna znanja, če naj se znajdejo v zanje povsem novem in neznanem svetu teme. Ena od novih veščin, ki se jih morajo naučiti, je Braillova pisava za slepe. Moderna tehnika pa je iznašla že tudi način, da slepi lahko berejo tudi normalen črn tisk in ne kot do sedaj le knjig in časopisov v Braillovi pisavi: aparaturo so pred nedavnim predstavili ameriški stokovnjaki tudi v Ljubljani na Zvezi slepih: optakon, kot se naprava imenuje, dobesedno izenačuje slepega z normalno videčim — seveda le pri branju. Kranjska organizacija si močno želi za svoje člane v društvenih prostorih eno ali dve takšni aparaturi, vendar jih sami verjetno ne bodo mogli kupiti, saj aparat stane okoli sedem starih milijonov din. Novost za slepe so tudi posebni računalniki na zvočni signal, ki omogočajo hitro računanje tudi nevidečim. »Sploh so slepi, če se hočejo vključevati v življenje, če hočejo slišati, hoditi, živeti podobno kot videči, v dokaj nezavidljivem položaju, saj morajo razne tehnične predmete kaj drago plačevati. Za marsikoga je nakup magnetofona, s katerim si odpira svet knjig, glasbe, zve novice preko ustnega oziroma zvočnega časopisa, tak izdatek, da ga sam nikakor ne zmore,« pravi Ciril Drinovec. »Republiški pravilnik o regresiranju, ki smo ga letos sprejeli, omogoča sicer članom do 50-odstotni regres pri nakupu tehničnih predmetov, vendar pa posamezne organizacije sredstev za te regrese nimajo, tako da bomo verjetno morali spet trkati na vrata razumevanja naših skupnosti in delovnih organizacij.« L. Mencinger Še vedno premalo prostora 2iri — Šolsko leto, ki se že bliža prvemu četrtletju oziroma prvi re-dovalni konferenci, so na osnovni šoli Padlih prvoborcev v Zireh začeli s polno kadrovsko zasedbo. Pridobili so dva nova učitelja, in sicer za angleški jezik in srbskohrvatski jezik ter učitelja za organizacijo podaljšanega bivanja. Nekaj sprememb je tudi pri organizaciji pouka. En oddelek drugega in en oddelek tretjega razreda začenjata pouk ob 10.30, vsi višji oddelki pa imajo pouk dopoldne. Popoldne pa imata pouk dva nižja razreda. Za takšno organizacijo pouka so se morali odločiti zaradi prostorske stiske. Razpored učencev v popoldansko izmeno oziroma sredi dopoldneva je povzročil precej hude krvi pri starših, ker se je s tem pojavil problem varstva otrok. Letos je na žirovski šoli 647 učencev. V začetku meseca je začel delati oddelek podaljšanega bivanja, organizirano pa je tudi varstvo vozačev. Čeprav je večina staršev zaposlenih, na živovski šoli za varstvo ni velikega zanimanja. Od približno 200 otrok, ki obiskujejo nižje razrede, jih hodi v varstvo le toliko, da so lahko organizirali en oddelek. Kot že več let do sedaj so učenci tudi letos dobili učbenike v šoli. Plačali so le po 6 dinarjev jamstva za učbenik. Prav tako so učenci kupili v šoli delovne zvezke, ki pa so jih v celoti plačali. Šola je poleg nakupa delovnih zvezkov organizirala na šoli prodajo ostalih šolskih potrebščin. Prodajala jih je Mladinska knjiga. Malica bo letos veljala 60 dinarjev mesečno, kosilo pa za otroke do 4. razreda 15 in za višje razrede 17 dinarjev. Kosilo za otroke iz družin, ki imajo nižje dohodke na družinskega člana, je cenejše. Vendar pa kljub temu, da cene za kosilo niso pretirane in precej staršev ne more zaradi dela v izmeni redno zagotoviti primernega kosila otrokom, le malo učencev hodi v šolsko kuhinjo. Na šoli tudi letos deluje več krožkov: športni, kulturnoumetniški in tehnični krožki. Zlasti je aktivno šolsko športno društvo. Uspehi ži-rovskih šolarjev v športu velikokrat presegajo občinske in celo republiške meje. Kot smo že omenili se na šoli kljub dozidavam še niso znebili prostorske stiske in so morali nekaj razredov dati v drugo izmeno. Problem bi bil rešen, če bi lahko uresničili drugi del načrta gradnje prizidka k šoli, v katerem bo 10 novih učilnic, knjižnica in večnamenski prostor. Vendar je naložba previsoka, da bi jo krajevna skupnost mogla uresničiti do leta 1980. Po seminarju na Ljubelju Vzpodbudo kulturnemu delovanju Ljubelj — Brez pretiravanja bi lahko tako ocenili seminar, ki se je pretekli teden zaključil v Garni hotelu na Ljubelju, na katerem so sodelovali glasbeni in gledališki delavci iz kulturnih društev kranjske, škofjeloške in tržiške občine, tajniki Zvez kulturnih organizacij iz omenjenih občin in gostje iz Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Seminar, ki so ga vzorno pripravili glasbeniki in gledališki center iz kranjske občine in Zveza kulturnih organizacij Kranja, je bil razdeljen na tri dele. Prvi je bil namenjen gledališki dejavnosti, drugi glasbeni, tretji pa je bil posvet tajnkov Zvez kulturnih organizacij. Ljubeljsko srečanje bo brez dvoma prispevalo k dvigu amaterske kulturne dejavnosti v omenjenih občinah kakor tudi med Slovenci na Koroškem, obenem pa so se udeleženci seminarja dogovorili, kako najti boljše načine dela in organizirati privlačnejše manifestacije. Posebne vrednosti je dogovor o iskanju oblik dela in organiziranja, ki bodo vsaj v osnovi enotne v vseh omenjenih občinah. Udeleženci seminarja na Ljubelju so se natančneje dogovorili, kako sodelovati s Koroško in katere večje akcije jih Čakajo v prihajajoči glasbeni in gledališki sezoni. Razen tajnikov Zvez kulturnih organizacij in gorenjskih kulturnih delavcev so k uspešnemu delu seminarja veliko prispevali sami zavzeti udeleženci ter vodje dela po skupinah pevovodja in glasbeni pedagog Peter Lipar in režiser Jože Vozny. Gradivo in zaključki seminarja na Ljubelju bodo objavljeni v prihodnji številki Kulturnih novic, ki jih je začela izdajati Zveza kulturnih organizacij kranjske občine. V prvi številki, ki je že izšla pred seminarjem na Ljubelju, je temeljito obravnavana glasbena dejavnost v kranjski občini. Razen tega so del vsebine prve številke zapis o KUD Krvavec Spodnji Brnik, kratka kronika Akademskega komornega zbora iz Kranja, predstavitev razstave v Besnici in razpis kulturnega seminarja na Jezerskem. \ J. Košnjek Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ RAZPISUJE ŠTIPENDIJE za študij na srednjih, višjih in visokih šolah ter fakultetah, in sicer 3 štipendije na VIŠJI UPRAVNI ali VIŠJI PRAVNI ali VIŠJI EKONOMSKI ŠOLI 1 štipendijo na VIŠJI TEHNICNI-VARNOSTNI ŠOLI 2 štipendiji na UPRAVNO-ADMINISTRATIVNI ŠOLI 2 štipendiji na ADMINISTRATIVNI ŠOLI (2-letni) Višina štipendije je odvisna od uspeha šolanja oz. študija. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo ob enakih pogojih študentje oz. dijaki z boljšim učnim uspehom in prosilci s slabšimi socialnimi pogoji, ki so občani občine Kranj in ki vpisujejo višje letnike. Vloge na predpisanem obrazcu s prilogami: — izkaz o učnem uspehu oz. potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju staršev in — izjavo, da prosilec še ne prejema štipendije pri drugem organu ali organizaciji, sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja pri upravnih organih SO Kranj, Trg revolucije št. 1 do 10. novembra 1977. Posredujemo prodajo karamboliranih osebnih vozil 1. osebni avto ZASTAVA 750 leto izdelave 1973, prevoženih 56.000 km. Začetna cena 15.600 din. 2. osebni avto ZASTAVA 850 special leto izdelave 1971, prevoženih 56.000 km. Začetna cena 5500 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalni skupnosti Triglav — območna skupnost za Gorenjsko Kranj, Oldham-ska c. 2. Pismene ponudbe z 10-odstotnim pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 26. 10. 1977 do 12. ure. Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Podjetje za PTT promet Kranj TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev in transport razpisuje prosto delovno mesto vodje IE za naročniške telefonske naprave Pogoji za sprejem: inž. telekomunikacij ali sorodne smeri, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece. Prijave sprejema Odbor za medsebojna razmerja v TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev in transport v 8 dneh po objavi razpisa. Še štiri obveze iz referenduma Zgrajen pretvornik, asfaltirana cesta Puštal -Sora in vse je pripravljeno za gradnjo vrtca v Podlubniku — Kulturna dvorana in družbeni center skupaj? Pred dobrim letom so v KS Škofja Loka začeli zbirati krajevni samoprispevek. Ugotavljajo, da zaradi izredne hitre rasti osebnih dohodkov priteka več denarja kot so načrtovali, hkrati pa tudi stroški naložb rastejo dosti hitreje. Za zdaj so iz sredstev samoprispevka zgradili TV pretvornik na Lubniku, zagotovili denar za soudeležbo pri gradnji vrtca v Podlubniku in poskrbeli za komunalno ureditev zemljišča, skupaj z občin- IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ t E L E Z P B ZA NAJMLAJŠE JESENICE - Skupnost otroikega varstva Jesenice je letos te uvedla novo obliko dejavnosti za vse tiste petletne otroke, ki niso obiskovali vrtca. V 80-urnem programu bodo otroke vzgajali v vzgojno varstveni organizaciji Jesenice, v enoti Julke Pibernik in v enoti Angelce Ocepek. NEUPRAVIČENA ODSOTNOST JESENICE - Odbori za delovna razmerja pri delavskih svetih vseh temeljnih organizacij in delovnih skupnostih so razpravljali o odganizaciji zdravstvenega varstva in o pomembno povečani bolezenski odsotnosti z dela. Med drugim so ugotovili, da resnično bolni delavci niso vzrok povečanja bolniškega staleža, zato bodo poostrili kontrolo na domu s tem, da bodo do posameznikov, ki se ne ravnajo po zdravnikovem navodilu, ustrezno ukrepali. TEKMOVANJE GOZDNIH DELAVCEV KRANJSKA GORA - Tudi letos je bilo tradicionalno tekmovanje gozdnih delavcev, ki ga je organizirala konferenca osnovnih organizacij GG Bled in D IT gozdarstva Bled pod pokroviteljstvom občinskih sindikalnih svetov Jesenice in Radovljica v Kranjski gori. Prvič so nastopili tudi kmetje, ki so se enakovredno kosali z najboljšimi. Nastopilo je 25 udeležencev, ki so tekmovali tudi v posebnih disciplinah, ki so bile aktualne pred dvema desetletjema. MEDVED NA JELOVICI RADOVLJICA - Po sledeh so sredi poletja ugotovili, da Jelovica gosti medveda. Le-ta je hudo ali lažje ranil več živali, ki so se v čredi paale na Rovta-rici in drugod. Krave so odgnali na nitje leteče pašnike. Če medvedi ne delajo škode, odstrel ni upravičen, medved se bo po vsej verjetnosti zdaj umaknil drugam. NA DELOVNEM MESTU Jezersko — Letos je bilo obnovljenih na desetine in desetine kilometrov gorenjskih cest. Številne pomembne ceste, krajevne poti, ulice po mestih in naseljih ter druge »prometne tile« so bile raziirjene, »zravnane«, utrjene, mnoge med njimi pa so dobile tudi asfaltno prevleko. Prav asfalt je pomembna pridobitev za mnoge prebivalce gorenjskih krajev v tem letu. Zato so fantje, ki polagajo asfalt, povsod, kamor pridejo, Se kako dobrodošli. To so tudi sicer sami izurjeni in izkušeni delavci, ki poskrbe, da je asfaltna prevleka na cesti čimbolj ravna, da ovinki ne »nesejo ven«, da je asfalt čim-boljši, kajti lee tako lahko ostane cesta dolgo časa v dobrem stanju. Anton Stirn, doma /. Jezerskega, je pri kranjskem Cestnem podjetju zaposlen že štirinajst let. Med delavci, ki polagajo asfalt, ima še posebno odgovorno nalogo. Je namreč strojnik finišerja, stroja, ki spušča za seboj na cestišče asfaltno maso ter »uravnava« njeno širino in debelino. »Po eni strani je to lepo, a obenem tudi dokaj zahtevno, težko in - nazadnje tudi .umazano' delo,« mi je pred dnevi na Sonci, te dni namreč delavci Cestnega podjetja iz Kranja asfaltirajo cesto Pod-rošt —Sorica, pripovedoval v obraz od poletnega sonca še vedno zagorel možak. »Imeti morai veselje do takega dela, pravzaprav te kar malo talenta,« pravi Anton. »Marsikdo se ne bi zapisal takemu poklicu. Pri kranjskem Cestnem podjetju nas je le pet strojnikov finiserjev. Na umazan os t od smole in katrana ter f»rahu niti pomisliti ne smei. Vesel si le ahko, kadar te ne pestijo okvare na stroju. Manjše okvare navadno popravljamo kar sami. Sele kadar nimamo več pravega orodja pri roki, pokličemo nase fante, ki skrbe za servis in popravila. Dve leti sem bil strojnik na velikem flniserju, zdaj pa sem na malem. S tem je mogoče polagati asfaltno prevleko na širini do petih metrov.« Anton in drugi fantje iz ekipe asfalterjev so samo letos prekrižarili domala vso Gorenjsko. Bili so v Stražišču, Kranju, Hrastju, Voklem, Vogljah, Železnikih, Vrbi, Lescah, Zabreznici, na Sorici in še kje. »Po cele dneve smo zdoma,« pripoveduje Anton in se pri tem pravzaprav niti ne pritožuje. »Tako je pač nate delo,« pravi. »Tudi det nas pri delu največkrat ne moti. Zaloge asfaltne mase pač moramo porabiti v enem dnevu. No, le če zjutraj zares hudo dežuje, potem ostanemo pod streho. Sicer pa se vsak dan vozim domov tudi iz najbolj oddaljenih krajev. Vstajanje ob itirih zjutraj in prihajanje domov pozno zvečer res ni najbolj prijetno, a se je treba sprijazniti tudi s tem. Družini pa se človek res ne sko komunalno skupnostjo pa so asfaltirali cesto med Puštalom in Soro. Asfaltiranje je veljalo 2 milijona dinarjev. 500.000 dinarjev je prispevala KS, drugo pa komunalna skupnost iz sredstev za vzdrževanje cest. 2e poleti bi morali začeti graditi tudi tržnico, vendar so imeli kup problemov z gradbeno in lokacijsko dokumentacijo. Investitorja tržnice sta krajevna skupnost in ABC Škofja Loka, tržnica pa bo stala v Šolski ulici, v bližini starega loškega pokopališča. Iz sredstev samoprispevka bodo zgradili še športno halo na Podnu. Gradnja kasni zaradi zadržkov pri urejanju urbanistične dokumentacije. V programu je tudi še en športni objekt na Trati. Graditi ga bodo začeli prihodnje leto. Z referendumom o samoprispevku so se Ločani odločili tudi za kulturni dom in družbeni center v Škofji Loki. Vendar pri krajevni skupnosti menijo, da bi bilo bolje, če bi namesto dveh, zgradili en objekt, ki bi potem služil kot kulturni dom in družbeni center. Skratka večnamenski dom. O tem se bodo morali še dogovoriti z občani in zainteresiranimi interesnimi skupnostmi. Gradnja dveh domov bi namreč močno presegla višino sredstev, ki se bodo za to zbrala s samoprispevkom. L. Bogataj Nespremenjene cene krompirja Zaradi dobre letine krompirja in tržnih razmer v Jugoslaviji bomo tudi po 20. oktobru prodajali in kupovali krompir po enakih cenah, kakršne so veljale doslej. Kilogram krompirja velja 3,65 dinarja, pridelovalci pa dobe pri prodaji dva dinarja za kilogram. Tako je sklenila slovenska poslovna skupnost za krompir, ki se je sestala v Ljubljani. Skupnost je tudi ugotovila, da potekata odkup in prodaja krompirja kljub obilni letini po načrtih. Na Gorenjskem, Dolenjskem in na Štajerskem so doslej prodali okrog 40 odstotkov pogodbenih količin, kar je ugoden rezultat za ta čas. Nekoliko slabše je v Pomurju, kjer so v organizirani proizvodnji pridelali 7000 ton krompirja, doslej pa so ga prodali le 1500 ton. Čeprav red pri prodaji krompirja še ni tak, kakršnega bi želeli, se je na tem področju marsikaj premaknilo na bolje. Sindikalne organizacije se odločajo za organiziran nakup pri zadrugah ali obratih za kooperacijo, manj pa je tudi ponujanja in povpraševanja po domovih. -jk Nova skladišča PTT podjetja Kranj Kranj — V sredo dopoldne so slovesno izročili namenu novozgrajene stavbe za potrebe tehnično vzdrževalnih služb in skladišča PTT v komunalni coni na Primskovem v Kranju. Z novimi skladiščnimi in drugimi prostori je Podjetje za PTT promet Kranj tudi dohitelo ostala slovenska PTT podjetja, saj v sedanjih na petih mestih razdrobljenih skladiščih po Gorenjskem resnično ni bilo mogoče primerno shranjevati orodja in materiala. V dveh sodobno urejenih stavbah, ki ju je lanskega septembra začelo graditi SGP Gradbinec z Jesenic in jih kljub težavam uspel dograditi do roka, so prostori za skladišča kablov, priročna in druga skladišča, v drugi stavbi pa garaže, mehanična delavnica, obrat družbene prehrane, garderobe s kopalnicami in pa prostor more posvetiti v toliki meri kot bi si želel in kot bi si želeli otroci in žena. Mislim, da spričo dokaj zahtevnega in napornega dela tudi osebni dohodki niso ravno preveč primerni.« Anton se ob svojem pripovedovanju prav rad spomni tudi dveh svojih rekordov. Pri asfaltiranju cest na Jezerskem in v Pože-niku pri Cerkljah je namreč s svojim fini-šerjem v enem dnevu položil kar 960 ton asfaltne mase. Za primerjavo naj omenim, da kamion na delovišče lahko pripelje naenkrat <>d 10 do 1 (i t on mase. »Zadnji asfalt navadno polagamo še tudi v snegu,« pripoveduje Anton. »Lani smo ga celo decembra. Kaj pa počnem pozimi, spraiujete? Pozimi sem strojnik snežnega rezkarja. Torej sem glede poklica nekaka .dvoživka'. Tudi delo z rezkarjem je dosti naporno. Tu moramo predvsem delati ponoči. Tudi po tri noči že nisem zatianil očesa. Najtežje je vsekakor čistiti cesto proti Pokljuki. S snežnim rezkarjem pa pogostokrat čistim debelo snežno odejo tudi s »prometnih žil« proti Ljubelju, Jezerskem, Sorici, Radovni, Tamarju. Praktično sem včasih, če je veliko snega, zdoma tudi po teden dni.« J. Govekar STROJNIK KINIŠKRJA ANTON ŠTIRN za rekreacijo ter zaklonišče. Polovico sredstev za 30 milijonov vredno investicijo je prispelo podjetje z vsemi TOZD, ostalo pa so pokrili s krediti Ljubljanske banke. Na otvoritvi slovesnosti je novi direktor podjetja Henrik Peternelj poudaril zasluge vsega kolektiva za novo pomembno pridobitev prav v letu, ko praznujemo pomembne jubileje. L. M. 169 novih stanovanj Jesenice — Z družbenim planom razvoja občine so za srednjeročno obdobje predvideli, da bo letos zgrajenih 199 družbenih stanovanj po programu stanovanjske skupnosti pa naj bi zgradili 169 družbenih stanovanj in sicer 91 stanovanj v stolpnici na Jesenicah," 51 stanovanj v stolpiču na* Koroški Beli in 27 stanovanj v stolpiču na Jesenicah V stanovanjska stolpiča so se stanovalci že vselili, prav tako pa tudi v stolpnico na Jesenicah. Razliko v družbeni stanovanjski gradnji med družbenim planom občine in planom stanovanjske skupnosti v občini utemeljujejo s tem, da planske naloge po družbenem planu temeljijo na 8-odstotni stopnji izločanja sredstev iz kosmatih osebnih dohodkov, v začetku letošnjega leta pa se je združeno delo v občini s samoupravnim sporazumom odločilo, da bo za stanovanjsko gradnjo namenjalo le (i odstotkov sredstev. Ko so obravnavali nadaljnjo stanovanjsko gradnjo v srednjeročnem obdobju, so ugotovili, da bodo lahko zgradili 1078 stanovanj v družbenem in .550 stanovanj v zasebnem sektorju ali v poprečju po 285 stanovanj na leto. Trenutno je v gradnji 84-stano-vanjska stolpnica na Jesenicah in 28-stanovanjski stolpič v Kranjski gori, ki bosta zgrajena v začetku prihodnjega leta, intenzivno pa se na Jesenicah pripravljajo na gradnjo \eč novih stanovanj v centru 2 (med carinarnico in hotelom Pošta) ter na pričetek gradnje dveh stanovanjskih blokov v Mojstrani in enega stolpiča na Hrušici. S povečano individualno gradnjo bo stanovanjska problematika zadovoljivo rešena, saj bodo v srednjeročnem načrtu v skladu z družbenopolitično akcijo zgradili po 10 stanovanj na 1(K)() prebivalcev. Ker so se povečale stanarine in najemnine, bodo lahko uresničevali program investicijskega vzdrževanja skalda stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. Sistem subvencioniranja stanarin pa še vedno ne daje -pričakovanih rezultatov, saj to obliko družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu uživa manj kot pol odstotka nosilcev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih. D. S. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje prosta delovna mesta V DAVČNI UPRAVI - SEF ODSEKA ZA ODMERO DAVKA OD DEDIŠČIN IN DARILA Pogoj: visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj, za nedoločen čas V SEKRETARIATU OBČINSKE SKUPŠČINE - VODJE KADROVSKE SLUŽBE Pogoj: visoka strokovna izobrazba organizacijske, polit, socialne ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj, za nedoločen čas objavlja prosta delovna mesta V KRAJEVNIH URADIH - ŠEFA KRAJEVNEGA URADA GORICE - ŠEFA KRAJEVNEGA URADA PREDDVOR - JEZERSKO Pogoj: srednja strokovna izobrazba upravno-administrativ-ne, ekonomske smeri ali gimnazije, 1 leto delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo, za nedoločen čas - VROČEVALCA KU NAKLO 6-urna dnevna zaposlitev - VROČEVALCA KU PREDOSLJE polna zaposlitev - VROČEVALCA KU PREDDVOR 4-urna dnevna zaposlitev - VROČEVALCA KU GORICE 4-urna dnevna zaposlitev Pogoj: nižja izobrazba, 2-mesečno poskusno delo, za nedoločen čas V ODDELKU ZA LJUDSKO OBRAMBO - REFERENTA ZA MATERIALNE TEHNIČNE ZADEVE Pogoj: srednja strok, izobrazba upravno-administrativne smeri ali gimnazije, 1 leto delovnih izkušenj, za nedoločen čas, 4-urna dnevna zaposlitev V GEODETSKI UPRAVI - GEODETSKEGA RISARJA - ŠOFERJA Pogoj: nepopolna srednja izobrazba, tečaj teh. risanja, šoferski izpit B kategorije, 6-mesečne delovne izkušnje, 2- mesečno poskusno delo, za določen čas — nadomeščanje odsotnega delavca na odsluženju vojaškega roka V DAVČNI UPRAVI - DAVČNEGA IZVRŠITELJA Pogoj: srednja izobrazba ekonomske, upravno-administrativne smeri ali gimnazije, 1 leto delovnih izkušenj, 3- mesečno poskusno delo, za nedoločen čas POSEBNI POGOJ: Za vsa delovna mesta je potrebna politična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja upravnim organom skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. <^^| industrija jLA^^a^AjL gumijevih Urara usnjenih in kemičnih izdelkov Na podlagi sklepa delavskega sveta samoupravne delovne skupnosti skupnih sektorjev, kadrovsko splošni sektor delovne organizacije ponovno razpisuje prosto vodilno delovno mesto: direktorja tehničnega sektorja Poleg pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba strojne smeri s 5-letno uspešno prakso, od tega 3 leta na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih na področju investicijske dejavnosti, inženiringa in projektive — sposobnost za izvajanje tako dogovorjene politike, ki pri novih investicijah in pri posodabljanju obstoječe tehnološko tehnične opremljenosti teži predvsem k racionalizaciji vseh obstoječih in na novo odprtih delovnih mest ob upoštevanju družbene ocene delovnega mesta — aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili — aktivno znanje nemščine ali angleščine — nekaznovanost Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas. Uspešnost dela se preverja ob razpravi in sprejetju zaključnega računa. Prijave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili sprejema do 5.11.1977 kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, Škofjeloška cesta 6, s pripisom »za razpisno komisijo«. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Zbirke na gradu v Škof ji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V galeriji na gradu je na ogled razstava v zadnjih dveh letih restavriranih slik iz delavnice slikarjev Šubicev, Franka ter nekaterih neznanih mojstrov. Razstavo si je možno ogledati vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Muzejska zbirka v Zireh je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 18. ure. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Ob praznovanjih 40-letnice Muzejskega društva Škofja Loka ter Titovih in partijskih jubilejev bo v nedeljo, 23. oktobra 77, ob 9.30 otvoritev Grohajreve spominske zbirke v slikarjevi rojstni hiši v Sorici. MLADI V GLEDALIŠČU Tržič — Drevi, 21. oktobra, bodo člani lutkovne sekcije Mladinskega gledališča Tržič pripravili prvo predstavo v okviru osnovnošolskega abonmaja. Pobudo zanj je dala komisija za kulturo pri občinski konferenci ZSMS, uresničuje pa jo Mladinsko gledališče. Razpis abonmaja je naletel med mladimi Tržičani na ugoden odmev, pri čemer imajo precejšnje zasluge učitelji na osnovnih šolah, ki so mlade spodbujali k abonmaju. Abonma je razdeljen na tri rede: dva sta za nižjo starostno skupino, eden pa za višjo. Največ zanimanja zanj je na osnovnih šolah Kokrškega odreda Križe in heroja Bračiča Tržič, nekoliko manjše pa na osnovni šoli heroja Grajzerja. 350 mladih je vključenih v abonma za nižjo stopnjo in 250 v abonma za višjo stopnjo. Pri prvih bodo prevladovale lutkovne predstave, pri drugih pa zahtevnejše zvrsti do dram. V program vključujejo Tržičani tudi kulturnike s slovenske Koroške. — mv LOŠKI RAZGLEDI V TISKU Škofja Loka — Pred koncem leta bo v Škofji Loki izšel že XIV. zbornik »Loški razgledi«. Zbornik je zdaj že v tisku. Tudi tokrat bodo na 300 straneh tradicionalne vsakoletne publikacije objavljeni mnogi zanimivi prispevki. Med zanimivejšimi vsekakor velja omeniti tiste, ki bodo obravnavali področje Zirovskega vrha ter zapis o starih pokopališčih. Zal pa je že nekaj časa čutiti veliko pomanjkanje prispevkov s področja gospodarstva in zgodovine NOB na loškem področju. Uredniškemu odboru žal ne uspe dobiti avtorjev, ki bi se posvetili tej zanimivi tematiki. -jg GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetno8tnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši je odprta razstava plastik in risb Petra Jovano-viča na temo humoresk Frana Milčinskega Butalci. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Tomaž Gorjup. V Baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V Vojašnici Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. CERKLJANSKI PEVCI BODO GOSTOVALI Tuhinj — V nedeljo ob 15. uri bo v osnovni šoli v Tuhinju pri Kamniku koncert moškega pevskega zbora kulturno-umetniškega društva Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika. Cerkljanski pevci bodo v Tuhinju sklenili serijo zelo uspešnih koncertov slovenskih ljudskih pesmi, ki so jih začeli v Cerkljah ter nadaljevali v Adergasu, Šenturski gori, Suhodolah. Program bosta povezovala s slovenskimi ljudskimi pesmimi Martina Štern in Franc Stirn. Omenimo naj, da bodo imeli cerkljanski pevci svoj letni koncert 26. novembra, ko bodo počasitli dan republike in obletnico smrti skladatelja Davorina Jenka, katerega ime nosi tudi pevski zbor. J. Kuhar TAMBURAŠKA REVIJA V RETEČAH Reteče — Pred nedavnim je tamburaški orkester »Bisernica« iz Reteč v dvorani reteškega kulturnega doma ob 25-letnici obstoja pripravil izredno zanimiv in uspel koncert. Zdaj pa se tamburaši iz Reteč že pripravljajo na nov nastop. Jutri ob 18. uri bo namreč v dvorani kulturnega doma v Retečah II. tabmuraška revija. Na njej bodo poleg domačega orkestra »Bisernica« sodelovali še tamburaški orkester osnovne šole iz Borovnice, tamburaški7 zbor osnovne šole iz Hodoš pri Celovcu, tamburaški zbor DPD »Svoboda« iz Ptuja ter zbor »Mandolin« iz Ljubljane. Torej se obeta res pestra revija tamburaških orkestrov. F.R. LIKOVNA DELA VINKA PODOBNIKA Žiri — Jutri ob 17.30 bodo v mali dvorani delavsko prosvetnega društva »Svoboda« Ziri odprli prvo samostojno razstavo likovnih del Vinka Podobnika. Razstava, ki so jo Žirovci pripravili v počastitev krajevnega praznika Žirov, pokroviteljstvo nad njo pa je prevzel delovni kolektiv Kladivarja, bo odprta do 30. oktobra vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. -jg RAZSTAVA IN POGOVOR O GLEDALIŠČU Maribor — V domu družbenih organizacij v Mariboru bodo jutri odprli razstavo »Dvajset revij in srečanj gledaliških skupin Slovenije«. Istočasno pa bodo pripravili tudi pogovor o sodelovanju in o novih poteh med ljubiteji in poklicnimi gledališkimi ustvarjalci. Uvodni referat na pogovoru bo imel dr. Bratko Kreft, koreferenta pa bosta Polde Bibič in Marjan Belina. -jg DAN KULTURE NA SORICI Sorica — V počasitev,Titovih in partijskih jubilejev ter 40-letnice Muzejskega društva Škofja Loka bodo v nedeljo, 23. oktobra, pripravili na Sorici »dan kulture«. Že dopoldne bodo v prostorih rojstne hiše slikarja Ivana Groharja odprli Groharjevo spominsko zbirko, popoldne ob 15.30 pa bodo člani soriškega prosvetnega društva »Ivan Grohar« v dvorani zadruženega doma na Sorici uprizorili igro dr. Josipa Vošnjaka Lepa Vida. »Dan kulture« pripravljajo prosvetno društvo »Ivan Grohar« s Sorico, Muzejsko društvo Škofja Loka, Zveza kulturno Prosvetnih organizacij občine Škofja Loka in škofjeloška občinska kulturna skupnost. -jg Spomeniške plastike Primorskega kiparja Negovana Nemca predstavljamo v našem prostoru z deli in fotografijami del, ki so nastala med leti 1971 -1977. Mladi kipar je slovenski kulturni javnosti znan predvsem po svojih spomeniških plastikah, med katerimi je vrsta spomenikov NOV, ki prepričljivo govorijo v sodobni, oblikovno izbrušeni likovni govorici. Zdi se, da je izrazna moč Nemčevih stvaritev v izrednem poznavanju oblikovnih možnosti materialov, ki jih uporablja in njih kombiniranju. Umetnikova kreativna sila in stroga racionalna kontrola v njegovih delih enakopravno sodelujeta. Iz kamna, lesa, mavca ali železa oz. kombinacij lesa in železa ali mavca in železa se izpod kiparjevih rok rojevajo umetnine, v katerih čutimo intelektualni in emocionalni napor, ki v gledalcu sproži dialog. Kronološki pregled njegovih del nam kaže, da se je najprej spoprijel s kamnom, pa kmalu prešel na les, ki nam, mimo ekspresivno obarvanih zgodnjih portretov kaže njegovo najmehkejšo, erotično obarvano, s posebno eleganco napolnjeno oblikovanje (lesena jedra, torzo). Plastike kombinirane iz lesa in varjenega železa pomenijo naslednjo stopnjo avtorjevega razvoja: lesena jedra kot simbol življenjskega vrenja v več plasteh oklepa železo, zvarjeno iz številnih lamel in ploščic, ki lahko simbolizirajo racionalni protipol emocionalni eruptiv-nosti. Igra lesa in kovine in njuna obdelava daje tem plastikam posebno prefinjen izraz. Razstava akademskega kiparja Negovana Nemca v Šivčevi hiši v Radovljici bo odprta do 14. novembra — Foto: F. Perdan Spomenik padlim v Gradišču nad Prvačino sodi po mnenju kritikov med naše najboljše spomenike na temo NOV. Avtor ga je zasnoval iz belega cementa in železnih lamel. Izhodišče spomenika je položen Ščit kot simbol življenja, železne lamele pa simbol sil, ki jih je narod postavil v bran za svoj obstoj. Izredno slikovita igra svetlob in senc ustvarja dinamično igro — zdaj rane, ki krvavi, zdaj vulkana, ki bo izbruhnil. Gradiščanski pomenik NOV je kiparjevo diplomsko delo in je nastalo kot sinteza ščitov, ki jih je reševal pred tem. Celoten Nemcev opus kaže kiparja, ki mu je blizu predvsem monumentalna plastika. Ze osnutki delujejo monumentalno. Morda nam to najlepše potrjuje maketa spomenika zidarstvu na Primorskem Destrukcije: na širokem, v več plasteh grajenem mavčnem podstavku se v obliki elipse dvigajo žlebičasto profilirani, v spodnjem delu preklani mavčni stebri. Povezujejo jih v drznem loku speljane železne lamele. Različni nakloni stebrov, njih različne višine in različno speljane vezave, ustvarjajo skupaj z razgibanim i podnožjem dinamično, v prostoru močno delujočo arhitekturno plastiko. Čeprav nosi spomenik ime Destrukcije, nas. ne spominja le na rušenje. Celoten objekt izžareva življenjski optimizem, vero v človekovo moč, v njegovo željo, da utrdi svoje domove in ostane na svojih tleh kot stoletna drevesa, ki jih zob časa dela samo še bolj monumentalne. Zadnja Nemceva dela so različne »destrukcije« iz železa in predstavljajo nadaljevanje likovnih reševanj začetih v načrtu za spomenik v Biljah. Maruša Avguštin V Tržiču razstavlja Janko Korošec Jeseniški slikar Janko Korošec slika predvsem pokrajino in zlasti gorenjski krajini posveča dokajšnjo pozornost, saj je to deželica, kjer živi in dela, prostor, na katerega ga veže posebna ljubezen. Bil je sicer rojen v Ljubljani, preživlja pa že vse življenje med gorami zgornjega Po-savja. Doslej je Korošec upodabljal zlasti idiličnost naših gorskih dolin in vrhov nad njimi, skrito lepoto pokrajine, v katero ni posegalo in jo preoblikovalo delo človeških rok. Njegovi akvareli, gvaši in olja iz prejšnjih let so nam prikazovala odmaknjene kotičke prvobitne narave, ki jih ni motil noben zunanji vpliv. Niegova letošnja olja, ki jih je marljivi slikar ustvaril kar precej, so pa dokaj drugačna od starejših stvaritev, saj se od njih razlikujejo po barvitosti, kompoziciji, predvsem pa po vsebini. Seveda si Korošec ne dela nobenih utvar, temveč stvarno opaža in ugotavlja, da izgineva ne samo idilična pokrajina, marveč tudi kmečka arhitektura v gorenjskih vaseh, ko civilizacija nezadržno prodira tudi v odročne prostore in zatišne lege. Da bi lepoto naših starih kmečkih hiš vsaj na slikah ohranil, se je lotil slikanja sredi gorenjske vasi, zamikala ga je slikovitost vaških dvorišč, skednjev in senikov, skromnih bivališč nekdanjih kajžarjev ob robu vasi in bahatih hiš premožnih kmetov sredi naselja. Ni se sicer docela ognil upodabljanju lepot planinskega sveta, vendar sedaj ne poudarja le idiličnosti pokrajine, marveč tudi prisotnost človeka v njej. Tudi kolorit Koroščevih olj se je v zadnjem času precej spremenil. Zatemnjenost in hladno barvitost njegovih spokojnih pokrajin so zamenjale toplejše barve, bolj žive in bolj optimistične. Tako je poslanstvo Koroščevega slikarskega ustvarjanja dobilo novo, dodatno komponento, saj nam poleg pokrajinskih lepot prikazuje in ohranja lepote našega kmečkega stavbarstva, ki sicer izgineva, ki je pa spričo svojih edinstvenih kvalitet vredno takšnega zapisa, kot nam ga posreduje marljivi jeseniški delavec slikar Janko Korošec. Razstavo njegovih letošnjih olj bodo v tržiškem paviljonu NOB odprli v petek, 21. oktobra, in bo na ogled vsak dan od 16. do 18. ure vse do 14. novembra. Ob otvoritvi, v petek ob 18. uri, se nam bo na svojem prvem koncertu v galeriji predstavil pevski zbor tovarne Peko, ki ga vodi prof. Milko Škoberne. S. R. V sodoben dom — sodobne zavese V prodaji so v blagovnici TINA Kranj, prodajalna dekorative KRANJ (poleg hotela Evropa) \ f Največji delež v ponudbi ima »VELANA Ljubljana« Groharjeva spominska zbirka Sorica — V rojstni hiši znanega slovenskega slikarja impresionista Ivana Groharja, umetnik je bil rojen 15. junija leta 1867, na Sorici nad Selško dolino bodo v nedeljo, 23. oktobra, odprli Groharjevo spominsko zbirko. Muzejsko društvo iz Škofje Loke je zbirko slikarskih del Ivana Groharja iz mladih dni na Sorici odprlo že Ered sedemnajstimi leti. Žal pa je ila zbirka v župnišču obiskovalcem na voljo za ogled le malo časa, saj je bila že po nekaj letih za javnost zaprta. Škofjeloško Muzejsko društvo, ki letos praznuje 40-letnico obstoja, je nato ponovno dolgo časa iskalo ustrezno priložnost za ponovno ureditev zbirke slikarskih del znanega slikarja impresionista. Člani muzejskega društva so jo končno našli s pomočjo muzejske sekcije pri prosvetnem društvu »Ivan Grohar« s Sorice. Odločili so se namreč, da zbirko uredijo prav v Groharjevi rojstni hiši, ki je v neposredni bližini soriškega zadružnega doma. Prostore je proti minimalni odškodnini Loškemu muzeju odstopil sedanji lastnik — Kmetij- ska zadruga Škofja Loka. Za ureditev zbirke pa sta denar prispevali škofjeloška občinska kulturna skupnost in kulturna skupnost Slovenije. Tako bo zbirka v dveh sobah v spodnjih prostorih slikarjeve rojstne hiše pod naslovom »Spominska zbirka Ivana Groharja« odprta prav ob 110-letnici umetnikovega rojstva. Torej obnovljena zbirka ne bo več le zbirka Groharjevih madostnih del, ampak slik iz nekaterih reprodukcij iz vseh obdobij umetnikovega življenja. Velika želja vseh, ki so sodelovali pri pripravi zbirke, pa je, da bi si obiskovalci Groharjeve rojstne hiše lahko v zbirki prav kmalu ogledali še nekatere stvaritve iz slikarjeve zapuščine. Zbirko bo v svoje varstvo sprejela soriška muzejska sekcija. Za posebno nalogo pa so si pripravljavci zbirke zadali tudi pripravo posebne knjižice — vodnika po Sorici. V kulturnem programu ob otvoritvi, ki bo v nedeljo, 23. oktobra, ob 9.30 na Sorici, bodo sodelovali dekliški sekstet z Bukovice, Gorenje-vaški oktet in recitatorka Jožica Jordan. J. Govekar Sorico, idilično vasico nad Selško dolino, posebno poleti obiskujejo številni turisti. V kraju deluje tudi izredno prizadevno turstično društvo. Turistični delavci so na Sorici, predvsem v prostorih zadružnega doma v središču vasi, uredili večje število turističnih sob. Poleg domačih gostov so najbolj pogosti gostje v teh krajih turisti iz Italije. Tu prihajajo tisti, ki imajo radi mir, in mnogi lovci, saj je v okoliških gozdovih mnogo divjačine. Na Sorici v zadnjem času razmišljajo mnogo tudi o kmečkem turizmu, zagotovo pa bodo skušali bolje izkoristiti zimsko sezono, saj na bližnjo Soriško planino pozimi prihajajo mnogi smučarji. Tudi boljša cesta bo zagotovo pospešila razvoj turizma. V popravilu in tako neprevozna je tudi cesta Bohinjska Bistrica — Petrovo brdo—Tolmin, ki pelje tik nad Sorico. Prav zdaj delavci SGP Tehnik iz Škofje Loke gradijo most na tem cestnem odseku. Zgraditi ga je bilo potrebno zaradi propusta in stalnih udorov zemlje. Zaradi težkega terena je delo izredno zahtevno. Iz Sorice je ta cesta najkrajša prometna povezava s Tolminom. Do Tolmina je po tej trasi s Sorice le 38 kilometrov. Delavci Vodnogospodarskega podjetja iz Kranja te dni urejajo obrežje ielške Sore med Zalim logom in Podroštom. Tu reka ob večjem deževju togosto močno narase in spodkopava cesto, ki pelje po Selški dolini proti 'orici in Petrovemu brdu. Delo je dokaj zahtevno, saj je potrebno obrežje obro utrditi. V prihodnjih dneh bodo namreč delavci kranjskega Cestnega odjetja tudi tu na grobi asfalt položili še eno asfaltno plast. Na podružnični šoli na Sorici so samo trije razredi. Prvi razred (na sliki) obiskuje šest učencev, drugega pet in tretjega samo dva. V prihodnje leto se bodo po zdaj zbranih podatkih v prvi razred vsakokrat vpisali po štirje učenci. Mlade Soričane poučuje učiteljica Jožica Kač ar. Za drugi in tretji razred se pouk začenja ob osmih, za prvi razred pa ob enajstih. Vzgojne predmete (petje, telovadbo .. .) imajo vsi razredi skupaj. Na šoli kljub majhnemu številu otrok izredno uspešno delujeta športni in dramski krožek. Ostali šolarji s Sorice se vozijo v šolo v Železnike. Na Sorici so doma tudi dobri športniki. Predvsem smučarji. Toda doslej pravzaprav niti niso imeli kje vaditi. V kraju ni bilo niti primernega igrišča, kaj šele telovadnice. Za šport pa se mladi navdušujejo že v osnovni šoli. Tu jim daje osnovne napotke za trening učitelj Miro Kačar. Pred dnevi pa so soriški športniki v kraju ob zadružnem domu dobili tudi asfaltirano igrišče. Tu bodo lahko uredili igrišče za košarko in druge športne igre. Pri urejanju igrišča so veliko prispevali domačini sami, krajevna skupnost, nekaj denarja pa so primaknile tudi občinske interesne skupnosti. Športnikom se zdaj obetajo še lepši rezultati. Odprto okno v svet zaradi asfaltiranja je 7 kilometrov dolg cestni odsek med Podroštom in Gorico že nekaj časa zaprt podnevi za vsa motorna vozila. Delavci Cestnega »odjetja iz Kranja bodo z deli na cesti v teh dneh končali. Vozniki motornih mzil bodo izboljšane ceste med Selško dolino, Sorico, Soriško planino in bohinjsko Bistrico prav gotovo veseli. Sorica — Lani sredi poletja sem bil v Glasovi ekipi, ki je obiskala Sorico, Soričane, prebivalce prijazne vasice nad Selško dolino. Iz Podro-šta navzgor smo se takrat peljali po luknjasti in razkopani makadamski cesti. Slaba cesta je bila to. Zares slaba! Domačini so imeli čeznjo številne pritožbe. Da je izredno nevarna, posebno pozimi, so pripovedovali, da je le čudno, da se ne dogodi več nesreč, da je v marsičem prav slaba »prometna žila« kriva, da so se domačini dolgo časa izseljevali v dolino in se niso več vračali domov, da je cesta kriva, da v lep in idiličen kraj ne prihaja več turistov. .. In še in še je bilo pritožb. Popolnoma upravičenih! Res je bilo, da cesta že dolgo ni bila več kos gostemu prometu, saj je mnogo Sori-čanov in prebivalcev okoliških krajev kupilo motorna vozila, cestne povezave, ki vodi iz Selške doline proti Primorski ali bohinjskemu kotu, pa so se posluževali tudi mnogi turisti. Prvi korak k uresničitvi dolgoletne želje Soričanov po boljših vezeh s svetom je bil storjen pred nekaj več kot letom dni, ko je bila položena sfaltna prevleka na približno 3,5 kilometra dolg cestni odsek med Zalim logom in Podroštom in, ko so bili razširjeni najhujši in najbolj nevarni ovinki med Podroštom in Sorico. Takrat so Soričani dobili tudi upanje, da se bodo tudi oni vozili v dolino in nazaj domov po boljši in modernejši cesti. Letos so delavci Cestnega podjetja iz Kranja začeli cesto proti Sorici dokončno urejati. Pri tem je bila seveda potrebna izdatna pomoč republiške skupnosti za ceste, loške občine in prebivalcev s tega področja samih. V teh dneh delavci Cestnega podjetja iz Kranja pospešeno hitijo z deli. Grobo plast asfalta so že položili na vsej dolžini cestne trase, zdaj pa polagajo še »fino« asfaltno prevleko. ..■-(. Tako se Soričanom tokrat zares odpira okno v svet. Kajti prav zdaj izboljšujejo tudi cesto, ki pelje iz Sorice prek Petrovega brda proti Tolminu. Pred dnevi sva s fotoreporterjem Sorico tudi obiskala. Soričanom obrazi zdaj kar žarijo. Prav tako prebivalcem okoliških zaselkov, ki so vezani na to cesto. »Saj se bomo komaj privadili takšni spremembi,« nama je dejal možak, ki se je tisti dan kar peš napotil proti dolini, da bi si zares lahko natančno ogledal novo pridobitev. Zdaj, menijo domačini, se tile kraji, ki štejejo še kakih 100 hiš, ne bodo več praznili, delavci bodo raje stanovali doma in se z avtobusi, avtobusne zveze so že zdaj dokaj ugodne, ali svojimi vozili vozili na delo v dolino, kraj bodo v veliko večjem številu obiskovali turisti, mnogi pa bodo Sorico obiskali tudi, ko se bodo peljali proti Bohinju ali Primorski. Skratka: življenje na Sorici utegne postati mnogo bolj živahno in veselo. Besedilo: J. Govekar Slike: J. Zaplotnik Alples Industrija pohištva Železniki, 64228 Železniki objavlja na podlagi 10. Člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto električarska opravila I. Pogoji za zasedbo: KV elektrikar, 1 leto delovnih izkušenj na KV opravilih elektro stroke. Poizkusno delo je dva meseca. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati v 7 dneh po objavi delovnega mesta na naslov: Alples industrija pohištva Železniki, 64228 Železniki, kadrovsko socialni oddelek. Glas - 7.siran KINO Kraaj CENTER 21. oktobra angl. barv. akcij. LETEČI ODDELEK SCOTLAND YARDA ob 16., 18. in 20. uri 22. oktobra angl. barv. akcij. LETEČ I ODDELEK SCOTLAND YARDA ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. krim. UGRABITEV MICHELLE JANSON ob 22. uri 23. oktobra japon. barv. risani MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 10. uri, angl. barv. akcij. LETEČI ODDELEK SCOTLAND YARDA ob 16., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. vesterna OD POLDNE DO TREH ob 21. uri 24. oktobra franc. barv. krim. UGRABITEV MICHELE JANSON ob 16., 18. in 20. uri 26. oktobra franc. barv. krim. UGRABITEV MICHELLE JANSON ob 16., 18. in 20. uri 26. oktobra franc. barv. krim. UGRABITEV MICHELLE JANSON ob 16., 18. in 20. uri 27. oktobra amer. barv. glasb. MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 16. in 19. uri Kraaj 8TORŽIČ 22. oktobra amer. barv. krim. SHAFT V AFRIKI ob 10. uri, ital. barv. pust. SANDO-KAN - MALEZIJSKI TIGER - 2. del ob 16. uri, amer. barv. pust. ČETVERONOGI DETEKTIV BENJI ob 18. in 20. uri 23. oktobra amer. barv. pust. ČETVERONOGI DETEKTIV BENJI ob 14. uri, hongkon. barv. pust. KARATE - JEKLENI FANT ob 16. uri, amer. barv. krim. DRUŽINSKA ZAROTA ob 18. uri, premiera amer. barv. filma MA-HOGANY ob 20. uri 24. oktobra amer. barv. MAHOGANY ob 16., 18. in 20. uri 26. oktobra amer. barv. MAHOGANY ob 16.. 18. in 20. uri 26. oktobra premiera jug. barv. filma HAJ-DUSKI ČASI ob 16., 18. in 20. uri 27. oktobra hongkon. barv. pust. KARATE - JEKLENI FANT ob 16., 18. in 20. uri Trtic 22. oktobra hongkon. barv. pust. KARATE - JEKLENI FANT ob 16. uri, amer. barv. drama ISKALA JE SREČO ob 18. in 20. uri 23. oktobra premiera amer. barv. zgod. RO-BIN HOOD IN MARIAN ob 15., 17. in 19. uri 24. oktobra amer. barv. zgod. ROBIN HOOD IN MARIAN ob 17. in 19. uri 26. oktobra amer. barv. MOJE PESMI -MOJE SANJE ob 17. in 20. uri 26. oktobra hongkon. barv. pust. KARATE - JEKLENI FANT ob 17. in 19. uri 27. oktobra jug. barv. grozlj. REŠITELJ (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 22. oktobra japon. barv. voj. BITKA ZA OKINAVVO ob 16. in 20. uri, ital. barv. pust. SCARAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 18. uri 23. oktobra amer. barv. MOJE PESMI -MOJE SANJE ob 16. uri, ital. barv. POLNOČNE STRASTI ob 19. uri 24. oktobra jug. barv. grozlj. REŠITELJ (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 25. oktobra hongkon. barv. pust. KARATE - JEKLENI FANT ob 18. in 20. uri 26. oktobra amer. biograf. LENNY ob 18. in 20. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) 27. oktobra amer. biograf. LENNY ob 18. in 20. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) Škofja Loka SORA 21. oktobra hongkon. barv. pust. ZADNJA IGRA SMRTI ob 18. in 20. uri 22. oktobra franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 18. in 20. uri 23. oktobra franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 18. in 20. uri 25. oktobra ital. barv. krim. RIM, MESTO NASILJA ob 20. uri 26. oktobra ital. barv. krim. RIM, MESTO NASILJA ob 18. in 20. uri 27. oktobra amer. barv. risani POPAJEVE NOROSTI ob 16. in 18. uri, amer. barv. drama SIJAJ IN BEDA HOLLYWOODA ob 20. uri Železniki OBZORJE 21. oktobra franc. barv. krim. STRAH NAD MESTOM ob 20. uri 22. oktobra japon. barv. krim. POLICIJSKA POSTAJA ob 20. uri 23. oktobra hongkon. barv. pust. ZADNJA IGRA SMRTI ob 18. in 20. uri 26. oktobra amer. barv. vestern POMAGAJTE ŠERIFU ob 20. uri Radovljica 21. oktobra angl. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 20. uri 22. oktobra hongkon. barv. pust. MEČ ZLATEGA ZMAJA ob 18. uri, angl. barv. TOMMY ob 20. uri 23. oktobra angl. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 16. uri, angl. barv. TOMMY ob 18. uri, ital. barv. NASILJE IN STRAST ob 20. uri 24. oktobra angl. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 20. uri 25. oktobra ital. barv. NASILJE IN STRAST ob 20. uri 26. oktobra angl. barv. TOM M Y ob 20. uri 27. oktobra amer.-ital. barv. BLAZNOST ob 20. uri Bled 21. oktobra hongkon. barv. pust. MEČ ZLATEGA ZMAJA ob 18. uri, franc. barv. REVOL-VERASICE obn 20. uri 22. oktobra ital. barv. komed. PROFESOR NUDIST ob 18. uri, amer. barv. vestern INDI-JANČEK ob 20. uri 23. oktobra amer. barv. vestern INDIJAN-ČEK ob 16. uri, japon. barv. krim. KOBRA ob 18. uri, ital. barv. komed. PROFESOR NUDIST ob 20. uri 24. oktobra angl. barv. TOMM Y ob 20. uri 25. oktobra angl. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 20. uri 26. oktobra ital. barv. NASILJE IN STRAST ob 20. uri 27. oktobra angl. barv. TOMM Y ob 20. uri Jeaenice RADIO 21. oktobra jug. barv. zgod. NAJDALJŠA POT ob 17. in 19. uri 22. oktobra nem. barv. glasb. MOJ PRIJATELJ HEINTJE ob 17. in 19. uri 23. oktobra nem. barv. glasb. MOJ PRIJATELJ HEINTJE ob 17. in 19. uri 24. oktobra amer. barv. koined. LOVCI NA DOTO ob 17. in 19. uri 25. oktobra amer. barv. komed. LOVCI NA DOTO ob 17. in 19. uri 26. oktobra amer. barv. drama MAŠČEVANJE BELEGA BLISKA ob 17. in 19. uri Jeaenice PLAVŽ 21. oktobra amer. barv ob 18. in 20. uri 22. oktobra amer. barv DOTO ob 18. in 20. uri 23. oktobra amer. barv DOTO ob 18. in 20. uri 24. oktobra nem. barv. TELJ HEINTJE ob 18. in 25. oktobra nem. barv. TELJ HEINTJE ob 18. in 27. oktobra japon. barv. in 20. uri vestem JOE KIDD . komed. LOVCI NA komed. LOVCI NA glasb. MOJ PRIJA-20. uri glasb. MOJ PRIJA-20. uri krim. KOBRA ob 18. Dovje-Mojstrana 22. oktobra amer. barv. erot. SREČNA PO-TEPUHINJA ob 19. uri 23. oktobra amer. barv. pust. KRALJEVSKI FLASH ob 19. uri Kranjska gora 22. oktobra amer. barv. pust. KRALJEVSKI FLASH ob 20. uri 23. oktobra jug. barv. voj. VRNITEV ODPISANIH ob 20. uri 26. oktobra japon. barv. krim. KOBRA ob 20. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE TOREK, 26. oktobra, ob 19.30 za red SREDA - T. Partljič: ŠČUKE NI, ŠČUKE NE -gostuje Mestno gledališče ljubljansko; SREDA, 27. oktobra, ob 19.30 ponovitev za, red SREDA; ČETRTEK, 28. oktobra, ob 19.30 ponovitev za red ČETRTEK; ob 19. uri gostuje PG v Gro-supljah z dramo Mateja Bora: RAZTRGANCI. Abonmajska predstava za red PONEDELJEK bo izjemoma v sredo, 2. novembra. Šport, lepota, ženskost Delo in treniranje učinkujeta na človeka, na njegovo postavo, vedenje, miselnost, počutje in voljo. Človek se prilagaja načinu dela, v športu pa panogi, ki jo goji in v kateri najbolj uspeva. Nekatere panoge zahtevajo bolj vitke, druge bolj hitre in postavne športnike, vse pa nekaj srčnosti, tekmovalnega duha in zanosa. Mladeniči radi slede stopinjam tekmovalnega športa, mladinke pa nemalokrat od tekmovalnega pa tudi šolskega in zabavnega športa odvrača prepričanje, da klasične športne panoge izoblikujejo preveč izrazito atletsko postavo, svojstveno borbenost in pretirano možatost. Dekleta skrbi, da bi postala preveč mišic a sta, močna in napadalna, kar ni v skladu z žensko nežnostjo, toplino, milino in gracioznostjo. Vendar pa vse niso tega prepričanja: Veliko plavam, vendar me pri tem •ploh ne skrbi vnanja lepota. Že po naravi sem bolj postavna in nisem videti tako nežna, to pa velja samo za zunanji videz. Mislim, da ljubiteljsko ali amatersko plavanje oblikuje lepo postavo. Mislim, da plavanje celo polepša postavo, kajti vsi organi se skladno razvijajo in zato močna in lepa postava skoraj vedno odtehta preveč nežno in razvajeno bitje. Rada se ukvarjam s športom, saj tako lažje premagujem napor. Pri tem telo ne izgublja nežnosti, kar mislijo nekatere sošolke, pač pa šport odstranjuje maščobo, krepi organizem in osebno se čutim umsko bolj prožna in bolj vedrega počutja. Če imaš določen interes do športa ni posebnih ovir. Tiste, ki se s športom ne ukvarjajo, je strah pred močno in atletsko postavo le izgovor za njihovo lenobo. Tem priporočam manj lepotičenja in več gibanja. Včasih sem o lepoti drugače mislila kot danes. To je bilo posebno v obdobju pubertete, ko smo bila dekleta dovzetna za razne oblike zabave. Danes vem, da primerno gibanje, treniranje in športna vadba najbolj ugodno vpliva na skladnost in vsestranski razvoj. Prepričana sem, da razvedrilni šport krepi zdravje in vzbuja radost. To pa je pogoj za lepoto. Sport me privlačuje, rada vadim na orodju. Všeč mi je estetska gimnastika, všeč mi je športni ples pa še številne vadbene prvine, ki razvijajo lepoto gibanja. Mislim, da se tudi pri dekletih s treningom razvije bolj skladno in zdravo telo, ki uspešno kljubuje času. Sport se prilega postavi, nagibom, sposobnostim, značaju in miselnosti. V njem naj bi naftlo pravi smisel, oblike in vsebino čim več mladih deklet. Ženski mladini so še posebno privlačne tiste panoge ki razvijajo ritmičnost, harmoničnost in gibalno skladnost, saj zmerna vadba krepi vse organe in ves organizem, to je naravno bistvo, na katerem temelji tudi lep zunanji videz. Jože Ažman Na sončni strani Velebita 17 Velike Brisnice so bile prva stalno naseljena vas na moji poti od Oštarij naprej in še tu je bila vsaka druga hiša prazna, tako da jih je bilo naseljenih le še kakšnih deset. Pozna pa se, da je speljana do vasi cesta, četudi ozka in makadamska in je tako vas povezana z jadransko magistralo in s tem s civilizacijo. Da ne bi vzbujal prevelike pozornosti vaščanov (bal sem se, da me spet ne bi imeli za kakšnega pobeglega arestanta, če ne celo za usta-škega gverilca), sem šel po stranski poti mimo vasi in šele potem zavil na cesto. Čez tričetrt ure, ob šestih zvečer, sem končno le prišel do asfalta jadranske magistrale. Tam sem celo naletel na nekakšno trgovino, bila je celo samopostrežna, toda kaj bom s trgovino, če je zaprta. Se enkrat tričetrt ure spusta po ozki asfaltni cesti — in že sem bil pri morju v Starigradu. Lahko bi bil že prej, če bi šel po bližnjici, a bil sem že pošteno sit teh strmih in kamnitih kraških poti. Starigrad. To seveda ni bil tisti Starigrad, iz katerega sem začel svojo pot na Velebit, tisto je bil Starigrad zadrški, ta pa Starigrad senjski, ker pač že spada v področje Senja. (Senj! Kdaj bom končno tam?!) Ta senjski Starigrad je precej manjši in skromnejši od svojega zadrskega soimenjaka, je pa obenem lepši, pa tudi bolj upravičeno nosi svoje ime. Na gričku nad mestom so še lepo vidni ostanki starega gradu. Česa gradu podobnega pa v zadrskem Starigradu niti slučajno nisem opazil. (Čeprav dopuščam možnost, da je tudi tam kakšen grad, le da sem ga mogoče zgrešil.) V vasi je za časa mojega prihoda vladalo idilično predvečerno vzdušje. Domačini so posedali na stolčkih pred svojimi hišami, klepetali in gledali venkaj na morje. Z delom si je grenilo življenje samo nekaj prišlekov s celine, ki so si dajali opravka na gradbiščih svojih vikendov. Saj vsi dobro poznamo take tipe. Najprej se deset let mučijo s honorarnim popoldanskim delom, da si prislužijo stanovanje, potem deset let zidajo hišo, nadaljnjih pet let porabijo za gradnjo vikenda, potem pa še kakih deset let crkavajo in prekladajo sem in tja svoje stare kosti, dokler jih ne pobere kakšen srčni infarkt ali rak na želodcu. V edini vaški gostilni sem naročil dve na oko ocvrti jajci in jih žalil s pivom. Gostilničar mi je namesto samih jajc po vsej sili hotel vsiliti ham and eggs s pršutom, vendar moj skromni proračun ni dovoljeval takšnega razkošja. Sicer pa je bilo že to dovolj veliko razkošje — sedeti za mizo na gostilniškem vrtu, večerjati jajca, piti pivo in gledati na morje. Kaj naj si človek sploh še lepšega želi? Že med večerjo so se začeli izza skalnatih vrhov otoka Raba na obzorju valiti črni nevihtni oblaki, od morja sem je zapihal veter in z oddaljenim bliskanjem in grmenjem je prineslo tudi prve dežne kaplje. Vprašanje prenočevanja se je v teh razmerah seveda zakom-pliciralo. Nisem mogel kar enostavno razgrniti spalne vreče za kakšnim zidom ali v travi pod drevesom, kot sem sprva nameraval — treba si je bilo poiskati streho nad glavo. Seveda mi niti na kraj pameti ni prišlo, da bi si poiskal kakšno zasebno turistično sobo, saj bi me stala toliko, da potem ne bi imel več denarja za nakup hrane do Senja, kaj šele za vožnjo od Senja domov. Bledo sem se spominjal nekakšnih praznih hiš, ki naj bi jih bil videl nekako na pol poti med jadransko magistralo in morjem in sledeč temu negotovemu občutku sem jo pospešeno ucvrl iz vasi gor po bližnjici proti magistrali. Toda Že na začetku poti me je ujela ploha, tako da mi ni kazalo drugega, kot da se vrnem nazaj v Starigrad. Vedrit sem šel v prvi prazen nedograjen vikend ob poti na robu vasi. Preden je dež ponehal, se je že znočilo, tako da nisem mogel iskati primernejšega prenočišča in sem ostal kar v vikendu. Vikend je bil očitno še v začetni fazi gradnje, saj so bila tla polna kamenja in zdrobljene opeke. Čez to kamenje sem položil lestev, ki sem jo našel v bližini, čeznjo pa še nekaj opaznih desk, tako da sem si uredil kolikor toliko ravno in suho podlago za ležišče. Deske sem pokril s šotorskim krilom, čez vse to pa sem razgrnil še spalno vrečo in imel sem posteljo, da si je ne bi mogel predstavljati lepše. Iz tega »apartmana« z razgledom na morje sem se lahko potem neprizadeto smejal divjanju neurja, bliskom in dežju, dokler nisem zaspal. DEVETI DAN Starigrad — Lukovo — Jurjevo Ker sem si bil prejšnji večer pozabil napolniti čutarico, sem zunaj na dež postavil aluminijasti lonček, da bi se čez noč napolnil z deževnico. Zjutraj sem v lončku res našel za dva prsta vode, a je bila tako plehka, da je kljub žeji nisem mogel piti in sem jo zlil proč. Pred odhodom sem nahrbtnik spet »olajšal« za pol kilograma. Odvrgel sem namreč plastično kan-tico, skupaj s še preostalim bencinom. Seveda šele potem, ko sem do vrha napolnil rezervoarček gorilnika. To naj bi mi zadoščalo še za dva- ali trikratno kuho in to naj bi bilo dovolj za ta in naslednji dan. Potem pa bom tako in tako že v Senju in s tem na koncu svoje poti. Ker sem se hotel malce spočiti od naporov prejšnjega dne, se iz Starigrada nisem zaletel nazaj v hrib, pač pa sem zastavil korak po obalni stezi, ki se v dolžini desetin kilometrov vije tik nad morjem od Starigrada do Lukova. Steza je bila izhojena in v dobrem stanju, vse kaže, da tu spodaj promet še ni ponehal tako kot zgoraj v gorah. Ta pot povezuje med seboj dva, tri zaselke med Starigradom in Lukovim in po njej, tisti domačini, ki ne premorejo čolnov, z osli in mulami tovorijo robo iz trgovine v Lukovem. Po eni uri hoje v jutranjem hladu sem prišel v naselje Donja Klada. Kaže, da se tod ljudje držijo reka »rana ura, zlata ura«, saj je bilo ob šestih zjutraj, ko sem prišel tja, že vse polno ljudi pred hišami, tako da mi ni bilo težko dobiti vode. Kaže, da je tudi v to zakotno vasico brez cestne povezave z jadransko magistralo pljusknil turistični val. Na skalnatih bregovih ob robu vasi so se namreč sušili zidovi nekaj pravkar zgrajenih vikendov (nekateri med njimi so bili celo prav razkošni, bolj podobni dvorcem kot počitniškim hišicam). In kljub zgodnji uri je bilo na skalah ob morju opaziti nekaj markantnih starih gospodov z rdeče zapečenimi trebuščki, kako vneto luščijo školjke in potrpežljivo namakajo trnke v morje. Takile počitniški ribiči se seveda že na prvi pogled ločijo od tistih pravih ribičev, domačinov. Ti nimajo trebuhov (le od kod naj bi jih vzeli) in njihova koža ni rdeča, pač pa kakor rjavo usnje, zdelano od sonca, vetra in soli. Medtem, ko počitniški ribiči sladko spijo, pritisnjeni ob tolsta, zdrizasta telesa svojih »boljših polovic«, so domačini vso noč v čolnih na odprtem morju in razpenjajo mreže, boreč se z vetrom in valovi. Spotoma sem na poti proti Lu-kovu naletel na še en zaselek. Vas se imenuje Biluča in je še bolj zakotna in odrezana od sveta kot Donja Klada. Te vasi turizem še ni zdramil, niti povohal je še ni. Nobene nove hiše ni tu, niti vikenda, nobenega turista z belim klobučkom na glavi in z ribiško palico v roki nisem videl še nobenega domačina. In ker ob pomolih ni bilo niti enega čolna, si nisem mogel misliti kaj drugega, kot da so vsi vaščani kje na odprtem morju in lovijo ribe. Po treh urah hoje ob morju sem ob osmih zjutraj prišel v Lukovo. Moja prva pot je peljala v trgo-vino.To je bila majhna štacunica z mešanim blagom, v kateri je stregla mlada prijazna ženska. Za v hribe sem kupil nekaj konzerv in prepečenca, za takojšnjo uporabo pa zavojček čokoladnih napolitank in družinski zavitek Fructalovega sadnega soka. Potem sem se udobno zleknil k svetilniku na koncu pomola, hrustal napolitanke, srkal sadni sok, gledal na morje, na otoke (na levi zloglasni Goli otok, v sredi Grgur, na desni Prvič, zadaj pa obrisi Raba, Cresa in Krka) gledal ribiče, ki so pletli mreže na obali, gledal vas, cerkveni zvonik, plažo, pokopališče, ograde, sušilnico mrež, gledal nebo, gledal galebe, še zmeraj gledal nebo, gledal nebo, toliko časa, da se je od jeze čisto stemnilo in poslalo nadme veter, grom in dež. Z vso svojo kramo sem se umaknil proč od pomola, čisto na drugo stran vasi, na kmaniti polotoček, kjer razen sušilnice mrež in dveh tunolovnih lestev ni bilo nobene druge zgradbe. Pod streho sem prišel še ravno pravi čas, ker se je nekaj hipov nato vlilo kot iz škafa. Tam sem nadaljeval s prej prekinjenim zajtrkom, potem pa sem čez ribiške mreže v lopi razgrnil šotorsko platno in zaspal. KAM NA IZLET V SORICO Selška dolina je precej bolj gorska kot sedanja Poljanska, saj sega z zgornjim delom pod Jelovico in na njenem robu prav pod Ratitovec ter vzhodne vrhove Bohinsjkih gora. Skozi Skofjo Loko in ozko Staro Loko pridemo v Bukovico. Tu se dolina že nekoliko razširi in sredi polja stoji Dolenja vas z nekaterimi mogočnimi in lepimi kmečkimi domovi. Ob izteku Selnice v polje se je razvilo najstarejše kmečko središče doline, Selca. Tu je rojstna hiša s ploščo zgodovinarja Franca Kosa, očeta slikarja Gojmira Kosa, Skozi Češnjico in fužinarske Železnike pridemo v zadnje večje naselje v dolini. Zali log, značilen po skrilastih strehah; skril so lomili v skilolomu nad vasjo. V hribih na osojni strani doline leže samotne kmetije prostrane in »visoke« Davče, na prisojah pa vasice, ki jim je nekakšno središče Sorica, ena najlepših vasi na Slovenskem. Zdajle jeseni je najbolj slikovita. Zelene travnike in bela kmečka poslopja obkroža venec Dobrodošlica za mlade — Foto: F. Zaplotnik rumenih macesnovih gajev. Tu se je rodil znani slovenski inpresio-nist Ivan Grohar. Domača pokrajina mu je vdihnila smisel za nežno barvitost, ki preveva vse njegove umetnine. Lahko si ogledate umetnikovo rojstno hišo, v župnišču pa je zbirka njegovih mladostnih del. V vaški cerkvi vise slike slikarjev Langusa, Janeza Subica in Groharja. Skozi Sorico gre nova cesta na Soriško planino (1300 m) in dalje v Bohinj, čez Petrovo brdo pa pridete na primorsko stran. In kje se med potjo še dobro pomalica? Ustavite se lahko v Selcah v gostilni »Frtica«, v Zalem logu »Pri Slavcu«, v Davči v gostilni »Jemec« (v vasi je doma odlična specialiteta suh želodec) in v Sorici v gostilni v Zadružnem domu. M ' * 8. stran - Glas DRUŽINSKI POMENKI S ŠOLSKIH KLOPI MARTA ODGOVARJA Petek, 21. oktobra 1977 MARTA ODGOVARJA Anka iz Kranja: Kupila sem tweed za kostim. Prosim, svetujte mi kostim, ki bo bolj po modi in bo meni pristajal. Stara sem 26 let, visoka 172 cm, tehtam pa 62 kg. Marta: Krilo je midi, zvonaste oblike z zadrgo pri strani. Blai-zer je daljši, zapenja se na dva gumba. Fazona je večja, daljša. Žepa sta našita. Na rokavih sta po dva gumba. V temačnih deževnih dneh je vidljivost majhna. Praktična pelerina v živordeči ali rumeni barvi bo zlasti dobrodošla tistim šolarjem, ki si morajo utirati pot v šolo in iz nje skozi živahni jutranji in večerni prometni vrvež. Spanje pri odprtem oknu Koristne nasvete si včasih razlagamo tako, da imamo od njih več škode kot koristi. Ena od zelo razširjenih zmot je spanje pri odprtem oknu. Dobesedno ravnanje po tem nasvetu nam kvečjemu nakoplje hud prehlad, saj spati pri odprtem oknu v resnici pomeni, naj spimo v prostoru z odprtim oknom tako, da ne bo pihalo na posteljo, v kateri spimo. Minuta za telovadbo Skrčimo nogo v kolenu in jo dvignemo do višine pasu. Sedaj z obema rokama objamemo nogo pod kolenom in jo pritisnemo k telesu. Nogo pet sekund krepko potiskamo proti tlom in jo hkrati z rokama držimo v skrčenem položaju ob telesu. Vajo, ki krepi trebušne mišice in je koristna sprostitev ob delu, delamo izmenično z eno in drugo nogo eno minuto. DRUŽINSKI POMENKI SI r POTREBUJEMO: 1/2 kg medu, 25dkg sladkorja, 25 dkg rastlinske masti ali surovega masla, 1 kg moke, 5 dkg kakaa, 1 dkg cimeta, 1,5 dkg mletih nageljnovih žbic, 2 jajci, žlico jedilne sode, 1 pecilni prašek. Za lepljenje in okrasitev: 25 dkg sladkorja, beljak enega jajca, drobno pecivo, mandlji, sladkorna sipa. IZPELJAVA: Segrejte med in sladkor in dodajte maščobo. Dobro premešani in ohlajeni masi postopoma dodajajte moko s pecilnim praškom, kakao, cimet in nageljnove žbice. Pridajte še obe jajci in žlico jedilne sode. Zmes temeljito pregnetite in postavite na hladno. Popolnoma mrzlo testo (če je premehko, dodajte malo moke) razvaljajte za 1 cm debelo. Testo dajte na pomaščene in z moko oprašene pekače in s kartonom zarežite vanj vse gradbene elemente (glej risbo). Pekače postavite v prej ogreto pečico in medenjake pecite 20 minut pri temperaturi okoli 180 stopinj. Med peko ne odpirajte pečice. Če naznačeni elementi ne gredo radi iz pekača, jih še tople ponovno zarežite in vzemite iz pekača. Medenjak lepite hladen z gostim oblivom, pripravljenim iz dobro stepenega beljaka enega jajca in sladkorja. S tem oblivom nalepite na hišico in smreke še snežene obloge, naznačite okna in vrata ter pritrdite na stene olupljene in razpolovljene mandlje in drobno pecivo. Če imate na voljo še dovolj materiala, postavite smreke in hišico na podlago iz medenjaka, ki ste jo posuli s sladkorno sipo. Zvijugano potko do hišice pustite neposuto. V receptu navedene količine zadostujejo za hišico v velikosti tlorisa, ki znaša približno 12 X 14 cm. Pri pripravljanju pravljične hišice zaposlite vso družino, poskušnje pa se bodo tudi brez povabila nedvomno udeležili vsi. Medenjak za pravljično hišico S ŠOLSKIH KLOPI Na delovni akciji V soboto, 8. oktobra, je bila delovna akcija v Breginju. Organiziralo jo je Hortikulturno društvo iz Kranja. Udeležili smo se je učenci osnovne šole Lucijan Seljak, naša hišnika, vrtnar, štirje učitelji t naše šole, tri ženske iz Stražišča in člani Hortikulturnega društva iz Kranja. Avtobus je izpred Sole odpeljal ob 6.15. Peljali smo se skozi Skofjo Loko, po Poljanski dolini v Cerkno in naprej skozi večje kraje: Most na Soči, Tolmin in Kobarid. Po treh urah in pol smo prispeli v Bregin j. V Breginju smo poskakali z avtobusa in takoj prijeli za krampe, lopate in rovnice. Razdelili smo se v skupine in odšli na teren. Kopali smo luknje, v katere smo posadili vrtnice, lipe in še druga drevesa in grme. Delo ni bilo enostavno, ker je v zemlji precej kamenja. Največkrat so nam morali pri delu pomagati krampi. Delali smo do pol dveh, po kosilu pa še kako uro. Ob treh smo se odpeljali nazaj. Koledar 21. oktobra 1931 se je rodil slovenski pesnik Kajetan Kovic 1932 je umrl slovenski pesnik in pisatelj Anton Funtek 22. oktobra 1868 je umrl slovenski pesnik Miha Kaatelic 1911 seje rodil slovenski pesnik Seve-rin Sali 24. oktobra 1932 je umrl slovenski pisatelj Fran Milcinski 26. oktobra 1787 je bil rojen srbski jezikoslovec Vuk Stefanovic Karadftić 1889 se je rodil slovenski pisatelj Karel Širok 27. oktobra 1935 seje rodil slovenski pesnik Simon Jenko 1883 je bil rojen slovenski pisatelj Ivan Pregelj Naše roke niso vajene takega dela in marsikdo je s seboj odnesel tudi žulje. Mojca Novak, 8. a r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Moj dedek Imam samo enega dedka. Doma je v Vrbi. Star je 65 let. Se vedno je krepke postave. Las ima še zelo malo, pa še tiste sive. Oči mu dobrodušno gledajo izpod košatih obrvi. Poleti in pozimi je zagorel od sonca, ker je vedno zunaj. Čeprav je že več let v pokoju, še vedno dela na velikem golf igrišču pri Bledu. Kadar pride k nam na obisk, ga že od daleč slišim, ker zna prav posebno žvižgati. Nikdar še ni prišel brez skromnega darila za naju s sestrico. Zelo rada ga poslušam, ker zna lepo pripovedovati dogodke iz vojne, ko se je boril po Primorskem. Ima me rad, zato mi tudi veliko želja on izpolni. Kupil mi je tudi kolo. Z dedkom je lepo hoditi po gozdu, ker zna o vsaki stvari, ki jo vidi, veliko povedati. Želim, da bi ga se dolgo imela. Damjana Mezeg, 4. r. osn. Šole Lucijana Seljaka, Orehek Svinčnik in radirka Svinčnik piše, riše velike črke, velike hiše. A ko debela radirka priskoči, se od jeze skoraj razpoči. Ti smrkavec zabiti, mar še dan dopusta ne morem dobiti? Malo pameti imej, kaj pišeš, raje glej! Majda Jenko, 8. C r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka - Najlepši dogodek Nekega poznega jesenskega dne je teta Lada prinesla majhnega mucka. Bil je lep s črno-belimi lisami. Z bratom sva mu dala ime Čang. Tisti večer smo mu dali majhno žogo. Kakor pravi nogometaš se je podil za žogo. Mamica, očka, Matjaž in jaz smo sedeli na preprogi in se smejali navihanemu Cangu pozno v noč. Alenka Ivačič, 2. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Jana postala gimnazijka Jesenska slika Bila sem utrujena in želela sem si oddiha. Namenila sem se, da se sprehodim do Veštra in nazaj. Na travniku sem zagledala skupino otrok, ki so sedeli v polkrogu. Pogovarjali so se. Med deklicami in Tile dve žabi sta si na prvi pogled enaki, V resnici pa se ločita V sedmih (podrobnostih. Poiščite jih' dečki je bila tudi moja znanka. »Kaj pa delate?« sem jih vprašala. »Sedimo in se pogovarjamo 0 gozdu,« so mi odgovorili v zboru. Zazrla sem se proti gozdu. Res ima lepe barve, sem pomislila. Zapihal je veter. Zašumel je stoleten hrast ob reki. Reka je nosila listje naprej in naprej, dokler ga ni odložila na bregu. Tiho so šumeli njeni valovi in peli svojo večno pestmi. Na bregu reke je sedel slikar in slikal modro-zeleno reko. Tudi on se je veselil in užival v harmoniji barv. Tiho je žvižgal, da ne bi motil ptic, ki so sedele na bližnji lipi. Tudi one so opevale jesen. Sonce, ki je za trenutek zadremalo za oblakom, se je zbudilo in osvetlilo reko, stoleten hrast, tiče, slikarja in gozd, ki je valovil v vetru. Tedaj je slikar vzel čopič in naslikal snop žarkov, ki so se poigravali Z valovi. Katarina Podnar, 7. b r. osn. šole Petra Kavčiča. Škofja Loka Škofja Loka — Jana Betoncelj, ki je v septembru prejela nagrado za najboljši spis v rubriki »S šolskih klopi«, objavili smo njen prispevek Raziskovanje in odkritje, ni več učenka osnovne šole Prešernove brigade v Železnikih. V novem šolskem letu je postala gimnazijka. Zato smo ji knjigo Antona Slodnja-ka »Tujec« — roman o Cankarju izročili na gimnaziji v Škofji Loki. »Pisati sem začela že v petem razredu,« nam je pripovedovala ob našem obisku. »Svoje prispevke sem objavljala -predvsem v Glasu in Pionirskem listu. Bila sem seveda vključena tudi v literarni krožek na osnovni šoli v Železnikih. Med literate se nameravam vključiti tudi tule na gimnaziji, če bodo seveda le možnosti za to. V novo okolje sem se kar hitro vključila, seveda pa je šolanje na gimnaziji dosti bolj zahtevno. Trdno pa sem prepričana, da bo šlo!« Jana tudi zdaj pridno piše. »Dokončala sem daljšo zgodbo iz preteklosti, prav zdaj pa se nameravam lotiti pisanja daljše pripovedi na temo iz današnjih dni,« pravi. »Kaj najraje pišem? Ni mogoče povedati. Vse je od- visno od razpoloženja. Kot pa vse kaže mi pisateljska žilica tudi v prihodnje ne bo dala miru.« Janina velika želja je postati novinarka. Zato bomo njene prispevke zagotovo še lahko prebirali tudi na straneh našega časopisa, (-jg) — Foto: J. Zaplotnik Dragi cicibani, pionirji in mladinci! Pokažite, da ste pripravljeni braniti svoj narod. Tudi vi niste slabši od pionirjev med vojno. Sovražnik, pa čeprav namišljen, mora čutiti našo moč v enotnosti in zavesti, da rajši umremo, kot da bi bili sužnji. Pripravljanje na vojno je potrebno, saj prav ta trenutek divja v svetu nekaj vojn. Tako je zapisano v uvodu posebne izdaje glasila pionirskega odreda Staneta Perca Brstje, ki so ga pripravili na osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici ob nedavni vojaški vaji v treh krajevnih skupnostih radovljiške občine. Iz glasila povzemamo še kratek sestavek z naslovom V primeru vojne. Vojna je širok pojem. Ne dojame ga vsak človek takoj. V vojni se dogajajo čudne grozote, ljudje se med sabo pobijajo. Nemci so si hoteli priboriti vso zemljo. Mučili, pobijali so ljudi, jih zapirali in zasliševali. V vojni je padlo več milijonov ljudi. Pionirji so raznašali poročila, trosili letake in na ta način pomagali partizanom. Marsikateri kurir je dal življenje, da bi rešil svojo četo. Konec vojne. Mi smo se uprli in z uporom tudi zmagali. Po vojni smo gradili nove hiše, ceste, železnice, vse do danes. Danes pa se pripravljamo za morebitno novo vojno. Tito: »Delati moramo, kot da bo jutri vojna, glejmo, da je nikoli ne bo!« Tudi jaz želim, da ne bi bilo vojn, sovraštva, da bi bili vsi zdravi, siti in enakopravni. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE IZBRALI SMO ZA VAS 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ 17 18 ■ 19 20 ■ 21 22 23 I ■24 25 26 ■ 27 ■ 28 29 30 I31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 ■ 44 45 ■ 1 47 ■ 48 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 VODORAVNO: 1. zgled, »eksempel«, 7. oborožen upor kakemu političnemu režimu ali državi, 13. kdor se izneveri svojemu prepričanju in prestopi v nasprotni tabor, odpadnik, 15. ime slovenskega skladatelja in dirigenta Jenka, 16. težka jeklena kljuka, ki se zatakne v dno in s tem drži ladjo, 17. v fiziki materialen delec z električnim nabojem, 19. pozitivna elektroda, 20. kemična simbola za tulij in kisik, 21. trezen, praktičen človek, 24. nas izraz za lepotno kraljico, 25. bolezensko ali strastno poželenje, 27. strjena plast, navadno na površini tekočin, redkejših snovi, 28. grobo domače sukno, rasevnik, 29. ladijski vijak ali letalski propeler, 31. kdor goji askezo, spokornik, 33. kratica za Slovenski narodno-osvo-bodilni svet, 34. znak za kemično prvino kalij, 35. sveti bik pri starih Egipčanih, 37. samec pri raci, 38. etiopski knez, 40. okrasni predmeti za nošenje na telesu, 42. ime mladinske pisateljice Perocijeve, 43. oborožen napad na politično osebnost, 46. starejši ameriški humoristični pisatelj, dramatik in satirik, George, 47. pritrdilnica, 48. pritisk, 49. stara ploskovna mera, 51. Rajko Ranfl, 52. vrsta robidnice, katere sok je za sirup, vino in marmelado, 54. papeževa palača v Rimu, 56. majhna rana, 57. zbadljiva sala ali šaljiva bodica, delo satirika. ______ NAVPIČNO: 1. preperelina na zemeljskem površju, v kateri lahko uspevajo rastline, 2. staro mesto v Franciji ob prekopu Aisne-Marne, kjer so kronali francoske kralje, 3. brezčut-nost, vnemarnost, 4. župan na našem ozemlju pod Francozi 5. rusko moško ime, Georgi, 8. znak za kemično prvino radij, 7. avtomobilska oznaka za Valjavo, 8. udeleženec na svatbi, 9. glas, zvok, 10. nasladilo, prijetno dražilo, 11. spačen judovski jezik, pise se s hebrejsko pisavo in ima svoje slovstvo, 12. vzhodnoindijski drobiž, 14. papeževa krona, 15. delo, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan, 18. vzklik pri bikoborbi, 22. reka v severozahodnem delu ZRN, ki se izliva v zaliv Dollart, Severno morje, 23. kratica za skandinavsko letalsko družbo: Scanadinavian Airlines Svstem, 26. tropska, agavi podobna rastlina z velikimi, mesnatimi listi, 28. kulturna in krmilna rastlina, 30. kdor kaj išče, 32. umetna pesem ali skladba za zborno ali solo petje s spremljanjem orkestra, 33. debeli, klobasi podoben mesni izdelek, 34. mongolski poglavar, 36. izdelovalec sider, 37. kdor skrbi za red, 38. velika tekoča voda, 39. najvišji vrh v Karavankah, 41. pri loteriji trojica, tri izžrebane ali zadete številke, 44. tektonsko jezero v severozahodni Etiopiji, 45. reka v vzhodni Turčiji, pritok Araksa, 48. glavni števnik, 50. premikanje po zraku, 53. Alfred Nobel, 55. avtomobilska oznaka za Rijeko. Relitev nagradne križanke z dne 14. oktobra: 1. Anaa, 5. osoje, 9. tara, 13. koncert, 15. aspirin, 17. ostanki, 18. stilist, 19. II, 20. zalepek, 22. MA, 2.'). alka, 25. nemir, 26. Kant, 28. skalp, 30. TIS, 31. janka, 32. Ta, 33. bis, 35. mur, 36. ar, 37. Turku, 39. Trsat, 41. Diem, 43. ajbiš, 45. trma, 48. I-GR, 49. Eleusis, 51. par, 52. prehlad, 54. onanija, 56. lektira, 57. častnik. Prejeli smo 98 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Nataša Strniša, 64000 Kranj, Nazorjeva B/III; 2. nagrado (60 din) Nataša Purgar, 64(XK) Kranj, C. 1. maja 63; 3. nagrado (50 din) Erna K obal. 64204 Golnik, Gorice 46. Nagrade bomo poslali po posti. Rešitve pošljite do torka, 25. oktobra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din OD VSEPOVSOD OD VSEPOVSOD Nova žrtev mostu Znani Golden Gate, most v San Franciscu, je zahteval novo žrtev. Z visoke ograje je skočil v smrt 15-letni Andreu> Schoenstein. V 40 letih, kar stoji most, je bilo doslej že 629 takih žrtev. Konec stoletne suše Škoti so veseli nazdravili koncu stoletne nedeljske suše. Od 1877. leta pa vse do danes so bile škotske pivnice ob nedeljah zaprte. Alkoholne pijače so smeli točiti samo v hotelskih in zasebnih klubih. Voda za nafto < Kaže, da bo Indija že kmalu menjala vodo za nafto v nekaterih arabskih državah. V Saudovi Arabiji se za to vrsto trgovine najbolj zanimajo, saj so že razpravljali o dovozu ledenih gora z Antarktike. Izračuni pa so pokazali, da bi vodo ceneje dobivali z zahodne indijske obale. Presaditev srca ni uspela Slavni kirurg Christian Barnard je vsadil 59-letnemu Benjaminu Fortesu šimpanzovo srce. Že po treh dneh pa se je izkazalo, da človeški organizem ne sprejema živalskega srca. Zima v Moskvi Medtem ko je pri nas jesenska narava odeta v živopisne barve, so Mo-skovčani konec tedna že prijeli lopate za kidanje snega. V soboto je namreč sovjetsko glavno mesto prekrila precej debela snežna odeja, temperatura pa je padla na 4 stopinje pod ničlo. 1978 m DINARJEV IPAVZ/HOVAl PRATIKA koledar • IMENA * VREME* priporočila IM jasveti delovnih kolektivov* kaj pa zdravje ?<> DOl *a volja • IZUM j IMODKR J a •marsikaj O sloven IH m uganke in križani živali kar tako in v basnih m zanimivost/ m HUMon • vesela*debela* •brana • iskana ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Dama proti lahki figuri Medtem ko trdnjava proti lahki figuri v osnovni končnici ne more uveljaviti premoči ali pa le v izjemnih pozicijah, je dama izrazito nadmoćna. Skupaj s kraljem v kombiniranih napadih osvojita nasprotnikovo figuro. Pot do zmage je enostavna; pozorni pa moramo biti na eventualne Sah-Seh skoke skakača ali lovčeve vezave dame na kralja. Zaradi večstranskega delovanja dame, ki lahko hkrati napade dve medsebojno oddaljeni figuri, se lovec oziroma skakač ne smeta oddaljiti od svojega kralja. sivi, modri in rdeči barvi se dobe Kokrini TINI v Kranju ljubki otroški plaiči; podloga je karo in plaič ima seveda tudi kapuco. V velikostih od 4 do 12 let so na voljo. Cena: «08 do 940 din Ugodno boste lahko kupile te dni odeje v Zarjinem TEKSTILU na Jesenicah. Vseh barv in vzorcev jih imajo. Cena: od 93,60 do 158,40 din Potrebna pripravica pri gospodinjstvu pa tudi manjši okras kuhinje je lahko takle lesen mlinček za poper. V Murki-nem ELGU v Lescah jih imajo. Cena: 32,10 din tem prehodnem obdobju, ko so deževni dnevni pogosti, bomo Se vedno rade oblekle usnjen plašč. Na oddelku fcenske konfekcije v TINI imajo iz TOPRA poznane Mc Gregor modele. Iz umetnega usnja so, dobe se pa v črni in rjavi barvi. "ena: 984,70 din Na diagramu 69 A imamo primer dame proti skakaču: 1. I)c4 + Kd6 2. Da6 Kc5 3. Kc3 Se5 4. Da5 + Kd6 5. Db6 + Kd5 6. Db5 + Kd6 7. Kd4 Sf3 + 8. Ke3 Se5 9. Ke4 Sd7 10. Dd5 + Kc7 U. Kd4 Kd8 12. De« Kc7 13. Kd5 Sb6 + 14. Kc5 Sd7 + 15. Kb5 SbK 16. DH + ! Spomenik padlim v NOB na ovsi-škem pokopališču. Vseh vklesanih imen je 41! (41. zapis) Preden zapustim (s temi zapisi) kraje okrog Ovsiš in Češnjice — saj vseh niti obiskati nisem mogel — moram še malo pokramljati o tem in onem, kar sem videl, slišal ali bral o teh zavetnih, skoro odmaknjenih naseljih, obdanih od gozdov in samote. TRI VASICE Seveda se vasicam, kot so Dobravica, Rovte in Poljšica, kar nekako opravičujem: v stiski s časom sem, saj večino svojih poti opravim peš. Zato nisem utegnil prav do vseh krajev, četudi bi rad. Tem raje, ker sem zvedel, da je tudi Poljšica pri Podnartu (moram tako reči, ker imamo tudi pri Gorjah Poljšico) razdeljena »Na kmete« in »Na kajže«. V Rovtih se nisem še mudil, le hitel sem skozi vasico, ki leži na vzhodnem obronku Jelovice, že kar 500 metrov visoko. Morda bom le še kdaj pogledal v 90 m globoko Turkovo brezno in v kraško jamo pri Taboru. Z jam-niškega Sv. Primoža nad Rovti pa sem se že razgledoval po tej skriti deželici med Lipnico, Savo in Ne-miljščico. V Rovtih je v času NOB delovala manjša partizanska tehnika. Za Dobravico, ki se je naslonila na rodovitno polico nad desnim bregom Lipnice, blizu mostu, ki vodi na Češnjico. Položaj Dobravice je res mikaven — blizu ceste, a vendar daleč od hrupa in prometa. Ko sem v prejšnjih letih večkrat koračil od železniške postaje v Podnartu proti Kropi (kjer sem nekaj dni v tednu poučeval v šoli za umetno kovaštvo), se mi je Dobravica videla kot zelo romantičen gorenjski zaselek — vasico vidi popotnik le od daleč, s ceste . . . Tako blizu je, tako daleč, tako sama. Sicer pa je tudi Dobravičanov tako malo, le nekaj nad 30 v sedmih hišah. TROP OVAC Kb sem se mudil nedavno — pred kakim tednom — na Češnjici, sem zagledal v oboru nekaj starih ovac. Potem sem vpra- šal, mar še živi ovčjereja v teh krajih — in zvedel sem: posestnik Soklič, po domače Aleš, ima kar številen trop ovac — čez 200 jih je. Ima pastirja, ki živali pase na travnatih brežinah Begunjščice. Prav te dni, v začetku oktobra so se ovce vrnile s paše »domov«, na Češnjico, kjer bodo prezimile. Presenetilo me je to dejstvo - saj vsi Jezerjani skupaj ne premorejo tako številne črede ovac. Ko se vendar celo naša ovčja pasma imenuje »jezerska ovca«! Za Češnjico pa nisem vedel, da ima tako močan ovčji trop. NI VEČ ČEŠENJ ... TTkes, na Češnjici - že ime kraja l%tako pove — bi moralo biti Ttar gosto od češnjevih dreves. A češenj je na Češnjici danes bolj malo, komaj za domačo porabo. Tudi slovitega žganja češnjevca ne kuhajo za prodajo; le zase, a prav malo. Sicer pa imam navado tudi povprašati, kako je kaj s kmetovanjem v teh hribovskih vaseh. In zvem nesmisel: vsak kmet ima svoj traktor in drage druge kmetijske stroje. Ki pa mu vsi služijo le nekaj dni v letu. Mar ni bilo bolj gospodarno v prejšnjih časih, ko so obstajale strojne zadruge - stroji so služili vsem članom, bili so torej pametno izkoriščani. - Vse, kar je bilo staro, pa ni bilo nujno tudi slabo. Vsaj s tako obsežnim trgovanjem se niso ukvarjale, niti kulturnih domov si niso lastile in zasedale te naše stare kmetijske zadruge. DEKLICA-VOJAK Zadnja beseda o Češnjici naj bo posvečena hiši, ki je dala snov slovenski ljudski pesmi Deklica-vojak. V zadregi sem; že pred leti sem pisal v Glasu o tej mikavni snovi. Zdaj pa moram vendarle tudi v okvir teh zapisov vplesti zgodbo o junaški deklici s Češnjice. Mar naj svoje takratno pisanje ponovim? Najbrž bo kar prav, če vso stvar, obnovljeno, popravljeno in obogateno le še enkrat zapišem. Saj morda razen Češnjičanov drugi bralci Glasa niso bili tako pozorni, ko sem prvič objavil zapis o Rozmanovem dekletu? Zdaj pa vključujem pripoved v po-menke o krajih radovljiške občine. Tembolj rad to storim, ker sem si pred leti zapis o junaški Češnjičanki zamislil kot dar ženam za osmi marec. Kot zimzeleni šopek gorenjski ženi. Kajti ne le v NOB, tudi že prej, pred stoletji so slovenska dekleta pokazala svoj pogum in junaštvo. Kar spomnimo se Miklove Zale! Njej je v nedavni vojni sledila hrabra partizanka Ančka Kokaljeva z Visokega pri Kranju. Nagrobnik pesniku Joži Vovku na ovsiškem pokopališču diagram 63 'teli zmaga in črni je pred nerešljivo nalogo, npr. 16. . . . Kc8 17. KC5! in nato Kd6 /. matiranjem; na 17. ... Sa6+ odloči 18. Kb8. Podobno je z drugo možnostjo 16. . . . Sd7, 17. De7! Kc8, 18. Kc6 Sb8 + , 19. Kd6 Sa6, 20. I)a7 in črni ne more preprečiti mata. V primeru na diagramu 69 B je Se lažja pot do zmage. 1. I)d6 Na ta način dama priveze lovca na kralja in zelo zmanjAa Število možnih potez črnega. Pravzaprav izsili, da igra kralj, ki se mora umakniti na sedmo vrsto, in tako prepustiti belemu polje f5. 1- •• Kf7.. 2. Kf5 Le7 3. Dd7 Kf8 4. Kg6 in črni ne more ubraniti najhujšega. dr. Srdjan Bnvdek Rojstna hiša pesnika Joža Vovka na Cešnjici št. 15 10. stran - Glas RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED Petek, 21. oktobra 1977 RADIO SOBOTA Prvi 4.30 8.08 9.05 9.36 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.25 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.45 19.35 19.45 20.00 21.30 23.06 0.30 1.03 2.03 3.03 4.03 program Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kdaj, kam, kako in po čem. Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Maline v domačem vrtu Veseli domači nape vi Priporočajo vam Glasbena abeceda S pesmijo in plesom v novi teden Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas bo orkester in zbor Ray Coniff Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Atija Sossa Sobotna glasbena panorama Oddaja za naše izseljence Popularnih dvajset Zvoki iz naših krajev Kaleidoskop zabavnih melodij Iz koncertov in simfonij Glasbena skrinja S popevkami v novi dan Drogi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - G. Marotta: Dva v enem 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Pppevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Silva Štingla 18.60 Svet in mi Tretji program 19.05 Z letošnjega festivala v Bavreuthu, vmes 20.30 Nove prevodne strani 23.20 Sklepni akordi 23.55 Iz slovenske poezije 23 NEDELJA Prvi program 4.30 8.07 8.47 9.05 10.05 11.00 11.15 13.20 13.45 14.05 17.50 19.36 19.46 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Radijska igra za otroke: Priletela deklica Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši Nedeljska panorama lahke glasbe Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru Paul Kuhn Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — M. Marine: Skrivnost roke v smetnjaku Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program JRT — studio Skopje Literarni nokturno - Teokrit: Zdravilo ljubezni Plesna glasba za vas Glasbene miniature Pop, ročk, beat Če še ne spite S pevci jazza Zvoki godal Plošča za ploščo V svetu baletne glasbe Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Po pločnikih Pariza 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 Naš radio 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Knjižni klub 23.00 Sonate in še kaj iz literature za violino 23.55 Iz slovenske poezije 24 PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 Ringa raja Izberite pesmico Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti: Pomen divjega sadnega drevja in plodonosnega grmovja v gozdu Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Kulturna kronika Vrtiljak Studio ob 17.00 Izročila tisočletij Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca s planšarji Kulturni globus Operne aktualnosti Popevke iz jugoslovanskih / studiev Literarni nokturno — F. Pečnik: Pesmi Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 13.00 13.30 13.55 14.00 16.00 16.05 16.40 17.40 18.00 18.40 18.55 Ponedeljek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Ponedeljkov križemkraž Glasbena medigra Književnost jugoslovanskih narodov Novost na knjižni polici Jazz na II. programu Za mladi svet Godala v ritmu Glasbeni cocktail Lahka glasba slovenskih avtorjev Minute za kulturo Tretji program 19.05 Vgostehpri komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Solistično- ansambelska dela skladatelja Alojza Srebotnjaka 20.15 Ekonomska politika 20.35 Dvoržakovi slovanski plesi 21.00 Literarni večer: Igre in pesmi 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.20 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Deklamacija 9.30 Iz glasbenih šol: Radovljica 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenandni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Sodelovanje živinorejcev in strokovnjakov pri zboliševanju krmljenja govedi 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Radijska univerza 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski našihNtolistov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Mladi levi 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra: N. Wa Thiongo: Jutri ob tem času 21.15 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — studio Zagreb 23.05 Literarni nokturno - F. Villon: Baladi 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Z opernega in koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Ljubezen v svetovni književnosti 14.35 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Jože Privšek 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 G. Verdi: Traviata, odlomki 20.00 Znanost in družba 20.15 Majhen recital pianistke Majde Miheličeve 20.35 Koncert za besedo — kras 21.00 Deseta muza 21.20 S tujih koncertnih odrov 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori Zapojmo pesem Aktualni problemi marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Veliki zabavni orkestri Kmetijski nasveti: Pozimi je nabava gnojil najcenejša Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — Stanislavski: Iz spominov Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska: Lidija Pezdirc, klavir Ob svetovnem dnevu varčevanja Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Slavko Znidaršič Koncert iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno — A. Majetič: Pesmi Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Iz slovenske komomoglasbene literature Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Glasbene pdobe Kaleidoskop zabavnih melodij Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Deklamacija 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 20.00 20.15 20.35 21.40 22.00 23.15 23.55 27 Glasbena soareja Kultura danes Predklasična zborovska umetnost Z našimi opernimi ' umetniki: baritonist Ferdinand Radovan Sodobni literarni portret: Jean Ricardou Razgledi po sodobni glasbi Iz dunajske klasike Iz slovenske poezije ČETRTEK Prvi program 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Ljubezen v svetovni književnosti Ljudsko izročilo v zborovski glasbi Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Kako siliramo pesno listje Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Z opernih odrov Lahko noč, otroci Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Iz komorne literature mlajše slovenske skladateljske generacije Literarni nokturno - H. Knap: Prah Paleta popevk in £lesnih ritmov ahka kri Pop, ročk, beat Koncert po polnoči TELEVIZIJA 22 TV Ljubljana 8.00 Čudoviti svet muca Filemona 8.10 A. Ingolič: Na poti v svobodo — nadaljevanka Udarna brigada 8.25 Modri plašček 8.55 Pisani svet 9.25 Dogodivščine morskega konjička — serija 9.40 Človek in duševna stiska 10.00 Včeraj, danes, jutri: Vse listje gozda — l.del 10.45 N.Cripp: Družinske vezi — nadaljevanka 11.26 Jugoslovanska trimska televizija 15.45 Nogomet Čelik: Radnički - frenos (Sa) to dni po otroštvu — sovjetski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Ples vampirjev - angleški film 21.25 Moda za vas 21.40 TV dnevnik 21.55 625 22.36 Sejem zabavne glasbe v Rimu Oddajniki II. TV mreže 1, .45 Plus pet - otroška oddaja 18.46 Zabavna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Človek in okolje - feljton 20.30 A. Dvoržak: Rusalka — 2. del opere 21.25 24 ur 21.36 Evropa v naših rokah 22.05 Športna sobota TV Zagreb - I. program 10.00 TVvšoli 1530 Poročila 1536 TV koledar 16.46 Nogomet Čelik: Radnički 17.40 Risanka 17.46 Plus pet 1930 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 2030 Počitniška hišica — film 22.06 TV dnevnik 22.20 Kondorjev let - glasbena oddaja TVLj.bUana . 830 Poročila 836 Za nedeljsko dobro jutro: Festival 9.05 9.45 10.30 11.00 11.30 12.40 14.50 15.05 15.30 15.45 17.15 17.25 17.50 19.15 19.30 19.50 20.00 21.10 21.40 21.55 22.15 22.40 mladinskih pevskih zborov Celje 77 625 S. Karanovič: Na vrat na nos — nadaljevanka Poletje na otoku Mirabelle Karino — serija Ljudje in zemlja Poročila Križem kražem Zakoni divjine — serija Okrogli svet Z. Jelčič: Giovanni - drama TV Zagreb Moda za vas Poročila Zgodilo se je neke noči — amer. film Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar I. Ivanac: Nikola Tesla -nadaljevanka Mesto na pohodu TV dnevnik Jazz na ekranu Nogomet CZ: Partizan — reportaža (Bg) Športni pregled (Bg) Oddajniki II. TV mreže 8.56 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 12.00 Poročila 14.60 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Bay City Rollers 21.00 24 ur 21.20 Dodgecity - film TV Zagreb — I. program 9.60 Poročila in otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Robin Hood - serijski film 1430 Nedeljsko popoldne 1930 TV dnevnik 20.06 Nikola Tesla - nadaljevanka 21.20 Potovanja 21.50 TV dnevnik 22.15 Nogomet CZ: Partizan 22.46 Športni pregled 15.05 16.00 16.20 17.05 17.20 17.45 18.00 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00 22.30 TV v šoli -ponovitev (Zg) TV v šoli -ponovitev (So) Kmetijska oddaja TV Novi Sad Glasbeni ciciban: Razstava Zakoni divjine — serija Obzornik Človek in duševna stiska Dogovorili smo se Mladi za mlade (Zg) Risanka TV dnevnik Izziv kulturi: Zdajšnje slovensko gledališče — frenos iz Maribora V dnevnik 24 PONEDELJEK TV Ljubljana 9.06 TVvšoli: Računstvo, Korozija, R. Boškovič (Zg) 10.00 TVvšoli. Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis (Bg) 11.10 TVvšoli: Za najmlajše (Sa) Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 1735 T V koledar 17.45 Slikanice iz NOB 18.00 Reci mi, reci 18.15 Književni klub 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur 21.10 Mala Marija - film TV Zagreb — I. program do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Ali sem ti povedal? - TV drama 21.50 Kulturna oddaja 22.35 Dokumentarni film 22.55 TV dnevnik TV Ljubljana 8.30 TVvšoli: Angleščina, Kako rastem, Računstvo, TV vrtec, Pribor za čiščenje (Zg) 10.00 TV v šoli: Glasbeni pouk, Risanka, Prirodoslovje (Bg) 14.30 TV v šoli - fonovitev (Zg) olska TV: Kras in Slovensko Primorje 17.10 Dogodivščine morskega konjička — serija 17.26 Črna puščica - serija 17.50 Obzornik 18.06 Dame volijo: Lepa Lukič 18.40 Čas, ki živi: Gledališče sredi pušk 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 60 let oktobra -prenos iz dvorane Slovenske filharmonije 20.66 G. Flaubert: Gospa Bovarv — konec nadaljevanke 2135 Glasbeni magazin 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Na krilih vetra-film 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Dnevi upanja — serija 21.35 24 ur 21.55 Muppetshow 22.25 V znamenju znanosti TV Zagreb - I. program 16.00 TV v šoli od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 2030 Akcije: Varstvo okolja 21.00 Enainštirideseti - film 2230 TV dnevnik TV Ljubljana 8.50 TV v šoli: Varstvo okolja, Prebivalci Jugoslavije, Hektorjeva smrt (Zg) 10.00 TVvšoli: Kocka, kocka, Risanka, Film (Bg) 17.30 A. Ingolič: Udarna brigada — Veselo svidenje 17.45 Zakladi britanskega muzeja 18.10 Obzornik 18.25 Ne prezrite: Sinji galeb 18.55 Sopele 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo: Prva konferenca radiodifuznih organizacij' neuvrščenih (Sa) 22.05 TV dnevnik 22.20 Včeraj", danes, iutri: Temelji prihodnosti — Vse listje gozda Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Naše zdravje 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 AH starš — zabavno glasbena oddaja 20.55 Madrid: nogomet Španija: Romunija - prenos 22.45 24 ur TV Zagreb - I. program do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Izbor v sredo: Prva konferenca radiodifuznih organizacij neuvrščenih 22.00 TV dnevnik 22.20 Meato peska, mesto zvonov — dok. oddaja 27 ČETRTEK TV Ljubljana 8.55 Začetek prve konference radiodifuznih organizacij neuvrščenih -prenos (Sa) 10.30 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) 11.33 TV v šoli (Sa) 15.00 Šolska TV: Kras in Slovensko Primorje 17.25 Čudoviti svet muca Filemona 17.35 Obzornik 17.50 Skrivnosti morja - serija 18.45 Kdo je najbolj pomemben — serija TA TEDEN NA TV Sobota Sovjetski barvni film STO DNI PO OTROŠTVU je nenavadna zgodba o neuslišani prvi ljubezni. Dogajanje se odvija v romantičnem okolju starega dvorca, kjer skupina dečkov in deklic preživlja počitnice v koloniji. Roman Polanski je za svoj film PLES VAMPIRJEV izjavil, da je želel predstaviti nekoliko romantično, malo smešno in tudi »strašno zgodbo«. Gre za enega najbolj nenavadnih filmov zvrsti fantastike, grozljivo pravljico, ki si s svojo zgoščeno pripovedjo obrača k vsakemu gledalcu in mu daje tisto, kar pač pričakuje. Nekateri bodo film sprejeli kot duhovito grotesko, drugi bodo navdušeni nad aluzijami globljega družbenega in političnega pomena, tretji pa nad sijajno povezavo groze in smeha. - V glavnih vlogah: Jack Mac Gowran, Roman Polanski, Sharon Tate. Nedelja Drama Zivka Jelčiča GIOVANNI se dogaja v mali, ozki ulici starega dela Splita. Ključavničar Pjero s svojega okna opazuje življenje nekega italijanskega oficirja, ki stanuje v nasprotni hiši. Ker ga ne pozna, ga enostavno imenuje Giovanni. Za preprostega ključavničarja postane Giovanni poosebljeno zlo. Za vse vojne grozote, za vse težave je krivil in obtoževal tega nepoznanega italijanskega oficirja. Vendar tudi Giovanni nekega dne zaide v stisko in prosi za pomoč. In Pjero začuti v njem človeka v težavah. S tem se tudi spremeni njegov odnos do oficirja, ki mu ne pomeni več utelešenega zla. Frank Capra je poiskal vir smeha v dobrih zgodbah, zato ni čudno, da je bil film ZGODILO SE JE NEKE NOČI nagrajen z oskarjem. Govori o milijonarski hčeri, ki se upre očetovi volji in pobegne, se zaljubi v novinarja; film sprva ne obeta mnogo, vendar je v njem toliko šarma, prikupnih dialogov in nasploh duhovitosti, da ga velja pogledati. — V glavnih vlogah Clark Gable in Claudette Colbert. Ponedeljek Tema oddaje IZZIV KULTURI je zdajšnji trenutek slovenskega gledališča. V foyerju mariborskega gledališča bomo izbrali ustvarjalce, kritike, družbene delavce in seveda občinstvo ter sprožili razgovor o slovenskem gledališču v novih pogojih. Skušali bomo ugotoviti, v kolikšni meri naše gledališče odseva čas, ki ga živimo, v kolikšni meri se odziva potrebam porabnikov, če ti svoje potrebe sploh formulirajo ali je gledališče, preprosto rečeno, takšno, kakršnega si želimo, oziroma kje so pota, ki vodijo k temu cilju. Četrtek 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Za mlade radovedneže 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Z javnih koncertov Madžarskega radia v sezoni 1975/76 21.40 Iz Lisztovih »Etud za skrajno izvajalsko zmogljivost« 22.00 Iz poznobaročnih dni 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Moj domači kraj 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Razmišljanja ob letošnjem pridelku Črnega ribeza 12.40 13.30 13.50 14.05 14.13 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica: Trije prijatelji Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Moment musical Lahko noč, otroci Minute z Blejskim kvintetom S top-pope 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Glasba za godala Nočni znanci Mojstri jazza Revija popevk Iz opusa F. Schuberta Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Moj domači kraj 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 Radijska igra - L. Pirandelo: Cece 19.43 Prisluhnite glasbenim miniaturam 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.05 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske operne literature 23.15 Dela sodobnih nemških skladateljev v domači izvedbi 23.55 Iz slovenske poezije TRŽNI PREGLED Oddaja MEDNARODNA OBZORJA bo tokrat še posebno zanimiva, saj bo posneta v Beogradu med drugimi delom beograjske evropske konference. Sodelovali bodo najvidnejši komentatorji z Zahoda, Vzhoda in evropskih nevtralnih držav, ki bodo v pogovoru ocenjevali potek in rezultate beograjske konference. JESENICE Solata 8,70 din, cvetača 17 din, korenček 8,90 din, česen 48,85 din, čebula 6 din, pesa 630 din, kumare 12 din, paradižnik 7,50 din, paprika 10 din, jabolka 430 do 7,40 din, hruške 17,80 din, grozdje 13,90 din, limone 21,30 din, ajdova moka 20,45 din, koruzna moka 6,20 dinarja, kaša 18,14 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 2,65 din, kislo zelje 5,20 din, kisla repa 6,90 din, jajčka 2,20 do 2,40 din, krompir 3,65 din, za ozimnico 3,20 din KRANJ Solata 10 do 12 din, špinača 24 din, cvetača 20 din, korenček 10 din, česen 40 din, čebula 7 din, fižol 30 din, pesa 8 din, kumare 6 din, paradižnik 18 do 20 din, paprika 10 do 12 din, slive 16 din, jabolka 6 do 10 din, hruške 15 din, grozdje 14 do 16 din, kostanj 8 din, žganje 60 din, limone 27,30 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 din, kaša 18 din, surovo maslo 65 din, smetana 28 din, skuta 18 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 14 din, orehi 50 din, jedrca 150 din, jajčka 2,30 din, krompir 3 do 4 din UMRLI SO V TRŽIČU Tomazin Ivana, roj. 1897, Slapar Marija, roj. 1888, Kermavnar Ana, roj. 1906 Igrajmo se gledališče 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prijatelji in sosedje — nanizanka 20.30 Mednarodna obzorja 21.25 Miniature: Let nad študentskim festivalom 21.40 Kitarist PedroSoler 21.55 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali odred 18.15 Sedanjost in prihodnost našega gospodarstva 18.45 Vprašamo, vprašajte 1930 TV dnevnik 20.00 Paralele 20.45 24 ur 21.05 Dokumentarna oddaja TV Zagreb - I. program 8.55 Začetek prve konference radiodifuznih organizacij" neuvrščenih 10.30 TVvšoli od 17.15 do 20.45 isto kot na odd. II. TV mreže 20.45 Kapelski kresovi — nadaljevanka 22.05 TV dnevnik 22.25 Portret bratov Lorenz TV Ljubljana 8.45 TV v šoli: Dnevnik 10, Ruščina, Zgodba, Rišemo (Zg) 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) 15.00 TV v Soli - ponovitev (Zg) 17.15 Križem kražem 17.30 Morda vas zanima: 60 let oktobrske revolucije 18.05 Obzornik 18.20 Srečanje oktetov 18.45 Narodni parki 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 N.Cripp: Družinske vezi — nadaljevanka 21.00 Razgledi: Galileo in Katarina 21.35 Policijske zgodbe - serija 22.25 TV dnevnik 22.40 Kronika s prve konference radiodifuznih organizacij neuvrščenih Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Kapetan Mikula Mali 18.15 Naša obramba 18.45 Dnevnik 10 19.06 Kulturni pregled 1930 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 24 ur 21.15 W. A. Mozart: Koncert za violino in orkester v A-duru 21.45 Svetovni pokal v gimnastiki 22.45 Poezija TV Zagreb - I. program do 1930 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Šanson po naše 20.50 Ljubezenske zgodbe — serijski film 21.40 Liki revolucije: Vladimir Čopič* 22.10 TV dnevnik 22.30 Kronika s prve konference radiodifuznih organizacij neuvrščenih V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM INVALIDI NA IZLETIH Škofja Loka — Društvo invalidov Škofja Loka posveča veliko skrb težkim invalidom. Med drugim prav zanje organizira izlete, ki se jih zelo radi udeležujejo. Letos junija so obiskali Gonars. Pri spomeniku žrtvam fašizma so pripravili krajšo komemoracijo in položili cvetje. Drugi izlet je bil na otok Pag. Udeležilo se ga je 50 članov. Ta izlet je bil dvodnevni in dobro organiziran. Invalidi so"si ogledali zanimivosti krajev, skozi katere so potovali. Na Pagu so jih sprejeli tudi domačini. Letos bodo organizirali še dva izleta v neznano, in sicer enega še ta mesec, drugega pa nekoliko kasneje. Z. Z. OBISK V PREDOSLJAH Predoslje — Skupina delegatk mednarodnega seminarja Žena in razvoj, ki je bil pretekli teden na Bledu, je obiskala KS Predoslje. V osnovni šoli Josip Broz-Tito so jim pripravili predstavniki šole, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij svečan sprejem. V knjigi vtisov so delegatke zapisale, da so bile presenečene nad gospodarskim, družbenopolitičnim in kulturnim razvojem kraja. Z zanimanjem so si potem ogledale kmetijo Basaj na Suhi. M. L. Jeseniški železarji nadaljujejo s pestro športno aktivnostjo tudi v jesenkih mesecih. Komisija za športno rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata Železarne je v okviru jesenskega programa že izvedla prvenstvo Železarne v malem nogometu, sedaj pa se je tudi že začelo prvenstvo v balinanju. Poleg tega je na avtomatskem kegljišču v Podmežakli že začela delovati interesna skupina za kegljanje na asfaltu. Ker je za to športno panogo med delavci veliko zanimanja, je komisija kot navadno pripravila razpored za vse temeljne organizacije. Dodatno so letos v program rekreacije vključili tudi aktiv invalidov v Železarni. Na našem posnetku je finalni del prvenstva Železarne v malem nogometu. Nastopilo je 22 ekip, zmagala pa je ekipa TOZD Transport, (jr) — Foto: J. Rabič »GLAS MLADIH« V DUPLICI Duplica — Osnovna organizacija ZSMS »Stol« Kamnik bo tudi letos pripravila zanimivo zabavno glasbeno prireditev »Glas mladih«. Javna avdicija za vse, ki nameravajo nastopiti na prireditvi, bo v petek, 28. oktobra, ob 16. uri v prostorih Kino dom Duplica. Za avdicijo se lahko prijavijo vokalni solisti med 14 in 27 letom starosti. Pismene prijave sprejema Marijana Šmid, Stol, Kamnik, lahko pa se kandidati'prijavijo tudi po telefonu na številko 061 831-421, interna 455. j g SLAVNOSTNA OTVORITEV ASFALTIRANJA VAŠKIH POTI škofja Loka — Krajani krajevne skupnosti Sv. Duh pri Škofji Loki bodo v soboto, 22. oktobra, ob K), uri pred kulturnim domom pozdravili slovesno otvoritev asfaltiranja vaških poti. Po treh letih je tako končano obsežno delo, saj so bile v tem času z asfaltno prevleko pokrite vse pomembnejše poti v celotni krajevni skupnosti — v naseljih Grenc, Virmaše, Sv. Duh, Forme in Dorfarje. Vsekakor je treba ob tem posebej poudariti solidarnost krajanov, saj je bilo delo opravljeno v glavnem na bazi njihove pripravljenosti in neposredne udeležbe v obliki finančnih prispevkov in prostovoljnega dela. V. M. Železniki — Delavci podjetja Elektro Kranj iz Kranja te dni obnavljajo daljnovod, ki »oskrbuje* z električno energijo zgornji del Selške doline. Predvsem bo potrebno zamenjati več drogov, ki jih je že močno načel zob časa. Za drogove uporabljajo v glavnem les kostanja, ki pa ga v Selški dolini skorajda ni. Zato se z njim oskrbujejo predvsem v Poljanski dolini in v dolini Hrastnice v bližini škofje Loke. Ko kostanj posekajo, ga je potrebno pustiti najmanj dve leti, da se popolnoma posuši. Sele potem dobi svojo pravo trdoto. Tak električni drog potem kljubuje času tudi do trideset let. (jg) — Foto: J. Zaplotnik ZLATI GLAS GORENJSKE 2iri — Osnovna organizacija ZSMS Zirovski vrh bo v soboto, 19. novembra, pripravila v Zireh zanimivo zabav-no-glasbeno prireditev »Zlati glas Gorenjske«. Prireditev bo posvečena vsem letošnjim Titovim in partijskim jubilejem. Doslej se je za nastop na prireditvi prijavilo že deset vokalnih solistov, prireditelji pa prijave še vedno sprejemajo. Prijavljena se bodo čez nekaj dni udeležili avdicije, ki bo v Zireh. Nastopajoče bo na prireditvi ocenjevala posebna strokovna komisija in občinstvo. Vsi sodelujoči bodo prejeli priznanja, najboljši pa še nagrade. Vokalne soliste bo spremljal instrumentalni ansambel Ive Umeka. Cisti izkupiček bodo člani osnovne organizacije Zirovski vrh namenili za gradnjo mladinskega doma, ki ga gradijo v Zirovskem vrhu. -jg LET Z ZMAJI V DRAŽGOŠAH Škofja Loka — Pred nedavnim ustanovljeno društvo za prosto letenje in gradnjo lahkih letalskih naprav »Let« iz Škofje Loke bo v nedeljo, 23. oktobra, v počastitev obletnice prerane smrti enega od začetnikov vse bolj privlačnega športa — letenja z zmaji — pri nas Vinka Skoka v Dražgošah pripravilo spominsko letenje z zmaji. Predvidena sta dva leta: prvi ob K), uri in drugi ob 15. uri. Leti z zmaji bodo seveda le v ugodnih vremenskih razmerah, .jg SKRAJNI ČAS ZA POPRAVILO Gora s čudovitim razgledom na samo osrčje Julijcev, na primorske hribe in Karavanke — Crna prst, ima pa na drugi strani v skrajno slabem stanju dom »Zorka Jelinčiča«, ki ga upravlja in oskrbuje PD Podbrdo. Planincu, ki se povzpne na vrh Crne prsti, se kaj grenko stisne srce ob pogledu na planinski dom, ki je po zunanjosti že kar obupen, notranjost pa nič boljša. Edino kar velja, je prijaznost mladih oskrbnikov. Pojasnilo, ki smo ga dobili pri delavcih ob tovorni žičnici, da bodo planinski dom v kratkem pričeli popravljati, da imajo že navlečene tramove, gradbeni material pa še sledi, upamo, da bo rodilo sadove in ustrezne rezultate, kajti tako kot je zdaj, je bolje, da doma sploh ne bi bilo. IS PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. 3 delavcev za delo v proizvodnji 2. delavca za zasedbo delovnega mesta orodjar 3. delavko za zasedbo delovnega mesta kuharice (delo za določen čas) Poleg splošnih pogojev se za zasedbo delovnih mest zahteva še: pod 1.: delavci naj bodo vojaščine prosti, delo je dvoizmensko, zahteva se dokončana osnovna šola; pod 2.: delavec za delovno mesto orodjar mora imeti kvalifikacijo kovinske stroke, delo je dvoizmensko. pod 3.: delavka mora biti kvalificirana ali priučena kuharica. Delo je dvoizmensko in se sklene za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Pod 1. in 2. se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za razpisana delovna mesta velja 3-mesečno preizkusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo podjetja GP Gorenjski tisk Kranj 8 dni po objavi. Enoten študentski klub Škofja Loka — V petek, 14. oktobra, popoldan, so se v Škofj i Loki sestali predstavniki študentskih klubov iz Selške doline, Poljanske doline in Škofje Lpke in ustanovili enoten klub študentov za loško področje. To je bilo nujno, saj bodo le tako lahko organizirano sodelovali. N. Sladic OMDR pri osnovni šoli Josip Broz-Tito Predoslje razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 2 snažilki končana osnovna šola, poskusno delo 2 meseca, za nedoločen čas Razpis velja do zasedbe delovnega mesta, nastop službe je možen takoj. Prošnje pošljite na naslov: Osnovna šola Josip Broz-Tito Predoslje. Pred tednom požarne varnosti Ogenj požira milijone Velik pomen gasilstva v civilni zaščiti in oblikovanja interesnih skupnosti za varstvo pred požari — Tehnična opremljenost napreduje po polževo — Neslaven rekord 'kranjske poklicne gasilske enote — Škoda zaradi požarov dosega milijarde — Nujna vzgoja otrok, ki so pogosti povzročitelji požarov Kranj — V socialistični republiki Sloveniji deluje šest poklicnih gasilskih enot s skupno 238 gasilci, ki delujejo na področju Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Kopra in Novega mesta. Ustanoviteljice enot so bile občinske skupščine. Razen lega deluje v Sloveniji tudi indu- -ijska gasilska enota Železarne Je- nice, ki ne posreduje le v tovarni, temveč tudi na področju celotne jeseniške občine. Zelo razvejano je prostovoljno gasilstvo. Vseh prostovoljnih članov je v Sloveniji 57.648, od katerih jih operativno deluje skoraj 38.400. Razen tega imamo v naši republiki tudi 160 prostovoljnih industrijskih gasilskih enot, ki združujejo 7388 operativnih članov. Gasilska zveza Slovenije ocenjuje, da je članstvo v teritorialnih gasilskih društvih zadovoljivo, kar pa ne drži za industrijska društva. V delovnih kolektivih ogroža ogenj vsak dan največje družbeno premoženje. Kar 600 slovenskih podjetij bi moralo imeti izurjene gasilske enote. Po VIII. kongresu Gasilske zveze Slovenije v Novi Gorici se položaj zboljšuje, vendar je to organizacijsko napredovanje izredno polževo. Pomanjkljiva tehnična opremljenost je značilna tako za poklicne kot za prostovoljne enote. Poklicnim enotam predvsem primanjkuje avto-mehaničnih lestev in gasilskih vozil za gašenje B kemičnimi sredstvi. V Celju, Kranju, Novi Gorici in Kopru na primer nimajo lestev, ki bi dosegle višja nadstropja stolpnic. Razen tega oprema ni standarizi-rana in tipizirana, gasilci pa so pogosto premalo strokovno usposobljeni in tudi slabo nagrajevani. Družbena pomoč poklicnim gasilskim enotam kopni. Vedno več denarja si morajo ustvarjati same. Pri tem »prednjači« kranjski Zavod za gasilsko, reševalno in tehnično službo, ki more kar 71,23 odstotka denarja ustvarjati sam! Najboljši položaj im« jeseniška železarska poklicna enota, ki sama preskrbi le pičle tri odstotke potrebnega denarja. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST POŽARNEGA VARSTVA Požari z ogromno materialno škodo in tudi človeškimi žrtvami terjajo, da se za boj z ognjem ne organizirajo dobro le gasilci, temveč vsi, ki lahko prispevamo, da bi bil ta boj uspešnejši. Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari so uresničevanje tega cilja. V začetku julija so bile v večini slovenskih občin te skupnosti ustanovljene, razen tega pa je začela delovati tudi Zveza skupnosti SRS za varstvo pred požari. Interesne skupnosti usklajujejo požarnovarnostne interese, oblikujejo politiko razvoja tega področja in sprejemajo programe varstva pred požari in zagotavljajo potrebna sredstva. Pred oblikovanjem samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požari in sedaj poudarjamo, da prizadevanja na tem področju niso pomembna le za mir, temveč so tudi prispevek h krepitvi ljudske obrambe in družbene ter civilne zaščite. Le-ta se zaveda pomena gasilstva v svojih vrstah in mu zato pomaga. Ta pomoč je še posebno dobrodošla pri nabavi opreme, ki ni uporabna samo v primerih požarov, temveč tudi v primerih drugih naravnih nesreč. Gasilska organizacija posveča pri vzgoji še posebno pozornost pionirjem in mladincem ter ženskam. Rezultat tega je, da je v slovenski gasilski organizaciji 30.005 članov ali 45,88 odstotka mlajših od 27 let. Načrtna protipožarna vzgoja in sprejemanje najmlajših med gasilce ni postranskega pomena, saj so lani otroci povzročili skoraj 8 odstotkov vseh požarov Sloveniji! Odstotek otrok med povzročitelji požarov se je sicer zmanjšal v primerjavi s preteklimi leti. Najvišji odstotek je bil dosežen leta 1970, ko so otroci povzročili skoraj 17 odstotkov vseh požarov. V gasilstvu se počasneje uveljavljajo ženske. Vzroki so razumljivi, saj je ženska dvakrat zaposlena: doma in na delovnem mestu. Velikega pomena pa je še vedno nazadnjaško gledanje moških, ki menijo, da ženskam med gasilci ni mesta. OGENJ NEUSMILJENO PUSTOŠI Požarna škoda v Sloveniji narašča. Lani je dosegla 93,140.151 dinarjev, v prvi polovici letošnjega leta pa 23,255.186 dinarjev. V tej vsoti je upoštevana samo neposredna škoda na objektih in napravah. Nihče pa ne ve, koliko stanejo družbo posledice zaradi požarov, med katere sodijo izpad proizvodnje, neizpolnjevanje obveznosti, plačevanje pena-lov, prekvalifikacija delavcev, začasna nezaposlenost itd. Malomarnost, brezbrižnost in neznanje so najpogostejši vzroki požarov. Sledijo požari, ki jih zanetijo varilci in otroci. V celoti vzeto, je bil človek neposredno kriv za več kot 60 odstotkov požarov, ki so povzročili veliko gmotno škodo. Preventiva in vzgoja sta torej še kako potrebni. Ognjeni zublji se pogosto pojavljajo v stanovanjih, precejšnjo škodo pa še vedno povzročajo gozdni požari, ki največkrat izbruhnejo na Krasu. K vsemu temu pa kaže dodati še plamene, ki sikajo ob prometnih nesrečah in ob uporabi plina. Najpogosteje je žrtev takšnih požarov tudi človek! JožeKošnjek Svet za kadre Industrija bombažnih izdelkov Kranj razpisuje naslednji štipendiji: 2 na Tehniški tekstilni šoli tkalski odsek — IV. letnik Prošnje naj kandidati dostavijo gornjemu naslovu na predpisanem obrazcu v 15 dneh po objavi. Gasilske novice Gasilci v Ibiju «so izredno prizadevni. Sodelovali so v tekmovanju občinske gasilske zveze Kranj, akcije pa pripravljajo tudi v požarnovarnostnem tednu. Kmalu pa bodo gasilci Industrije bombažnih izdelkov iz Kranja dobili nov gasilski avtomobil IMV Novo mesto in motorno črpalko znamke rosenbauer. Gasilska zveza Slovenije bo podelila priznanja in odlikovanja tudi nekaterim najzaslužnejšim gasilcem iz kranjske občine. Gasilsko plamenico II stopnje bo prejel Stane Vilfan iz industrijskega gasilskega društva Tekstilindus, gasilsko plamenico III. stopnje pa Jože Anžič in Alojz Smolej iz gasilskega društva Luže, Ivan Kepic »ii gasilskega društva Tekstilindus in Marjan' Križnar iz stražiškega društva. Industrijsko društvo IBI Kranj prejme gasilsko odlikovanje II. stopnje, gasilsko odlikovanje III. stopnje pa Jože Pire in Viktor Erzar iz gasilskega društva Cerklje, Anton Sve-telj in Jože Nograšek iz industrijskega društva IBI, Janko Kuhar iz gasilskega društva Cerklje, Janko Mohorič iz industrijskega društva Planika in Marjan Dolenc iz gasilskega društva Stražišče. Gasilsko društvo Primskovo je bilo ustanovljeno leta 1879 in je leta 1922 s prostovoljnim delom zgradilo lep gasilski dom. Gasilci s Primsko-vega so letos v domu preuredili sejno dvorano, ki je med najlepšimi nasploh. V dvorani vlada vzoren red, ki tudi priča, da je društvo s Primsko-vega med najaktivnejšimi v kranjski občini. Njegovi člani dež)-;rajo na Gorenjskem sejmu in v Prešernovem gledališču, pogosto pa pomagajo tudi kranjskim poklicnim gasilcem. I. Petrič MALI OGLASI Sporočamo žalostno vest, da sta tragično preminila Martin in Silva Ančimer roj. Erzar Pogreb pokojnih bo izpred hiše žalosti Cerklje 137 v petek, 21. 10. 1977, ob 16. uri na pokopališče v Cerkljah. Žalujoči starši, bratje in sestre Cerklje, 19. oktobra 1977 Sporočamo žalostno vest, da sta tragično preminila naša sodelavca Silva in Martin Ančimer Na zadnjo pot ju bomo pospremili v petek, 21. 10. 1977, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Cerkljah št. 137. Marljiva in zvesta sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu! SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA, DO CREINA IN DO PROMET KRANJ ZAHVALA Zapustil nas je naš dobri oče, stari oče, praded, brat in stric PeterGrajzar Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga obiskovali v letih njegove visoke starosti, še posebno pa dr. Bajžlju za skrbno zdravniško nego. Iskrena zahvala vsem sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali, še zlasti prijateljici Albini Rozman za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, za izraze ustnega in pismenega sožalja ter vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku na Unec. Hčerka Zofija z družino. Stražišče, 17. oktobra 1977 ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre, tete Marije Avsenik roj. Hafner se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin, ji darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč. Lepa hvala godbenikom DPD Svoboda Lesce, SŽ Tovarna Verig Lesce TOZD - ORODJARNA, TOZD VIJAKARNA in ALMIRA Radovljica. Ob težkih trenutkih je bila sleherna pomoč neprecenljiva in zato vsem prisrčna hvala. Žalujoči: sinova Milan in Jože z družinama, hčerka Ivanka z družino ter ostalo sorodstvo. Hraše, 14. oktobra 1977 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, očima, brata in strica Franca Freliha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Jelovica — obrat Sovodenj, vsem gasilcem, članom ZB in nosilcem praporov za številno spremstvo ter vsem voznikom, ki so omogočili nemoten prevoz ljudi do pokopališča. Zahvaljujemo se tudi govornikoma za ganljive besede, oktetu iz Gorenje vasi, cerkvenim pevcem ter gospodu župniku za ' pogrebni obred. Žalujoči: žena Angela, sinova Janez in Franci, Erika z družino, sestre Julka, Veronika, Frančiška, Zofka in ostalo sorodstvo. Sovodenj, Kranj, Podreča, Ljubljana, Reka, Beograd, Tolmin, 9. oktobra 1977 prodom KRIZANTEME! Bogat izbor ve-likocvetnih krizantem, pajkovcev in marjetk. Prodaja cvetja vsak dan od 7. do 18. ure. Vrtnarija ing. Gomzi Marjan, Podbrezje 58 7370 ZA DAN MRTVIH prodajamo po zmernih cenah KRIZANTEME različnih vrst, velikocvetne, pajkovce in marjetke v različnih barvah. Izdelujemo tudi ARANŽMAJE. Šenčur, Kranjska c. 25 7371 Prodam diatonično HARMONIKO Melodija. Zg. Bitnje 182 pri Puškami 7178 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 40. Tel. 064-60-819 7183 Ugodno prodam PRAŠIČKE stare nad šest tednov. Milan Pohar, 64243 Brezje 24 7328 Prodam HRUŠKE moštarice. Breg 6, Križe 7335 Prodam več vrst ZIMSKIH JABOLK. Tičar Matija, Voglje 77, Šenčur 7336 Prodam otroško mrežasto STAJICO in zložljivo otroško POSTELJO. Ogled vsako popoldne v pritličju C. Iva Slavca 5, Kranj 7372 Prodajam termoakumulacijsko PEČ ELIND 2,25 KW. Ogled peči od 15. do 17. ure. Gruden, Valjavčeva 10, Kranj 7373 Prodani klavirsko HARMONIKO HOHNER - 72 basov. Srednja Bela 36, Preddvor 7374 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2 KW. Pangeršica 2, Golnik 7375 Prodam skoraj nov PLETILNI STROJ SINGER. Naslov v oglasnem oddelku. 7376 Ugodno prodam obrana ZIMSKA JABOLKA. Grilc Vinko, Orehovlje 7377 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, težkega 160 kg. Šenturska gora 19, Cerklje 7378 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Šenturska gora 12, Cerklje 7379 Prodam KRAVO s teletom in eno po teletu. Zalog 17, Cerklje 7380 Prodam večjo količino ZELJA v glavah. Jenko, Vasca 8, Cerklje 7381 Prodam lepe PRAŠIČKE, sedem tednov stare. Šenturska gora 3, Cerklje 7382 Prodam PRAŠIČE za dopitanje in ZELJE v glavah. Sp. Brnik 55, Cerklje 7383 Prodam italijanski BOJLER, 100-litrski za centralno kurjavo in VRATA krušne peči 52 X 54, nerjaveče jeklo. Rejc Janez, Trnje 6, Železniki 7385 Prodam hrastova DRVA. Gorenja vas 39, Reteče, Škofja Loka 7386 Prodam PEČ na olje ZOPASS. Jemec, Podlubnik 199, Škofja Loka 7387 Prodam jedilni KROMPIR igor brez umetnega gnojenja. Olševek 11, Preddvor 7388 Prodam semenski KROMPIR igor in sartema. Praprotna polica 8, Cerklje 7389 Prodam MAČEHE in RIGEL-ČKE za grobove in ZELJE v glavah. Šenčur, Štefetova 18 7390 Prodam HLADILNO SKRINJO LTH 380-litrsko, cena 3500 din. Skubin Francka, Za Žago 8, Bled 7391 Prodam SLAMO — rženo — ote-peno. Zgoša 4 a, Begunje 7392 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Cena 8000 din. Horjak, Podlubnik 152, Škofja Loka, telefon 061-54-241 dopoldne 7393 Globok italijanski otroški VOZIČEK, malo rabljen, prodam. Soklič, Radovljica, Cankarjeva 25 7394 Prodam trajnožarečo PEČ na premog kuppersbusch po ugodni ceni, rabljeno eno sezono. Interesenti naj se zglasijo po tel. 25-540 v popoldanskem času 7395 Prodam nova balkonska VRATA in OKNO 100 X 80. Skokova 8, Stražišče, Kranj 7396 Prodam PUNTE, 500 ZIDAKOV MB in betonsko ŽELEZO. Cirilova 17, Kranj, (Orehek) 7397 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Nomenj 9, Boh. Bistrica 7398 Prodam TELICO frizijko, ki bo prvič telila. Senično 19, Tržič 7399 Prodam italijanski športni VOZIČEK, AVTOSEDEŽ in sprednje STEKLO za taunus 17 M. Telefon 26-754 7400 Prodam KRAVO v osmem mesecu brej osti. Sp. Besnica 182 7401 Prodam tri FOTELJE, MIZICO po zelo ugodni ceni. Horvat Ilonka, Koroška 51, Kranj 7402 Po ugodni ceni prodam PEČ kuppersbusch. Sitar Ivan, Rupa 29 7403 Lepa zimska JABOLKA po 4 din dobite pri Sedlar, Breg 12, Komenda 7404 Za 3000 din prodam novo termoakumulacijsko PEČ 3 KW. Kern Anton, Kovor 6 pri Tržiču 7405 Prodam ZELJE v glavah. Poženik 34, Cerklje 7406 Radio kasetofon SCHAUB - LO-RENZ SL-74 recorder, prodam. Kličite tel. štev. 23-434 7407 Prodam USNJEN SAKO in sobno MIZO. Naslov v oglasnem oddelku 7408 Prodam dva PRAŠIČA od 80 do 100 kg za dopitanje. Zupane Janez, Voglje 38, Šenčur 7409 Ugodno prodam električni ŠTEDILNIK s štirimi ploščami. Informacije po tel. 82-973 od 18. ure dalje. 7410 Prodam otroško STAJICO rdeče barve. Štefe, Voklo 92 7411 Prodam rabljeno POHIŠTVO: raztegljivo kuhinjsko mizo, mizici za dnevno, peč na olje EMO 8 in pomivalno mizo. Kavčič Vida, Kranj, Gubčeva 7, (Planina), popoldan. 7412 Termoakumulacijsko PEČ, PEČ na olje in kuhinjske elemente prodam. Telefon 26-393 7413 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO DANIJELA s sedežno garnituro. Informacije tel. 23-204 po 14. uri 7414 Prodam novo klavirsko HARMONIKO VVeltmeister, 48 basov za 1650 din. Naslov v oglasnem oddelku. 7415 Zelo ugodno prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK GORENJE. Hrastje 117, Kranj 7416 Prodam rabljeno SPALNICO in razno sobno in kuhinjsko pohištvo ter nerabljen pralni stroj GORENJE. Naklo 89 7417 PEČ na olje EMO 8 in ŠTEDILNIK na olje EMO 6 poceni prodam. Kranj, Gosposvetska 6 7418 PLUG obračalnik za konjsko vprego prodam. Mazi, Zabukovje 12, Besnica 7419 Poceni prodam tretjo BUGARI-JO, še popolnoma novo. Škofjeloška 43, Kranj 7420 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Telefon 23-232 7421 Prodam 1 leto stare rjave KOKOŠI nesnice. Tupaliče 11, Preddvor 7422 Prodam dobro ohranjene posamezne dele POHIŠTVA: kuhinjsko mizo s štirimi stoli, knjižno omaro, dva fotelja FJORDA, dve beli klubski mizici. Schiedel, Kranj, Ručiga-jeva 31 7423 Prodam ZELJE v glavah in JABOLKA. Lahovče 42 7424 Zaradi selitve prodam kombiniran ŠTEDILNIK in pomivalno mizo. Osterman Anica, Zanova 10, Kranj 7425 Prodam štiri leta staro DNEVNO SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 7426 Prodam KONJA ponya. Podbrezje 82 7427 PROSO in KAŠO prodam. Pišite pod »Dostava na dom« 7428 Prodam lepo TELICO, ki bo v kratkem telila. Dvorje 44, Cerklje 7429 Prodam litoželezno BANJO in 50-litrski kotel brzoparilnik. Smolej, Kovor 43, Tržič 7430 Nepričakovano nas je v 44. letu zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric Peter Rozman Oražmov Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 21. 10. 1977, ob l6\ uri iz hiše žalosti Sr. Bitnje 12 na pokopališče v Bitnje. Žalujoči: žena Marija, hčerka Zvonka, sin Rajko, mama, bratje in sestri Sr. Bitnje, Hraše, Polica, Šenčur, 19. oktobra 1977 Prodam žagan les ŠPIROVCE 12X15X7,30 m, bankine in punte ter letve 3X5. Naslov v oglasnem oddelku. 7510 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Gorica 11, Radovljica 7431 Prodam KRAVO simentalko po telitvi. Kalan Stanko, Poljšica 4, Podnart 7432 Prodam mlade kokoši (cvergle). Ogled vsak dan po 15. uri. Zg. Bela 8, Preddvor 7433 Ugodno prodam novo, še zapakirano centralno PEČ TAM -STADLER, 40.000 cal., letnik 1977. Berlot Dušan, Ziganja vas 27, Tržič 7434 Prodam PELERINO za nosečnico. Telefon 26-733 zvečer 7435 Prodajam dve cvetoči LIMONI. Poizve se na Kidričevi 18, Kranj pri Zvokelj Milanu 7436 Prodam globok otroški VOZIČEK. Moti, Partizanska 12, Kranj tel. 23-833 7437 Prodam semenski KROMPIR igor po 2 din kg in krmilni krompir po 1 din kg. Orehovi je 13. Kranj 7498 Ugodno prodam nov kasetofon GRUNDIG 4200. Ziherl Franc, Sv. Duh 53, Škofja Loka 7499 Zamenjam mlado KRAVO za zakol za plemensko simentalko. Bogataj, Srednja vas 10, Poljane nad Škofjo Loko 7500 Prodam KANARČKE, posamezno ali po parih. Arhar, Papirnica 8, Škofja Loka 7501 Prodam večji električni vrtljiv RA2ENJ AEG. Demšar, Vincarje 15, Škofja Loka 7502 Prodam zelo ugodno 100 SALONIT plošč za kritino 125 X 92 in PLUG OBRAČALNIK, primeren za manjše traktorje. Demšar, Vincarje 15, Škofja Loka 7503 Prodam nov BOJLER - 50 litrov, ležeči. Egart, Zali log 20, Železniki 7504 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. i mila Prodam VVV 1200, starejši letnik. Bratina Jože, Cegelnica 40, Naklo 7447 Prodam FIAT 750, letnik december 1969. Irena Jereb, Ulica Draga Brezarja 16, Kranj. Ogled vsak dan popoldan od 16. ure dalje. Informacije po telefonu dopoldne 50-051, popoldne 21-223 7448 Prodam osebni avto VVART-BURG, lahko tudi na kredit. Klein-dienst, Brezje 27 7449 Poceni prodam PRINCA 1000, let nik 1967. Dolenc Lado, Kranj, C, 1. maja 67, Planina 735'} Prodam štiri nove GUME za ŠKODO, dve z obroči, zadnjo haubo in steno, glavo z ventili 1000 MB. Jagodic, Stošičeva 4, K ranj 7375 Prodam VVV 1200, starejši letnik, registriran do 22. 12. 1977. Razpet, Podbrezje 38 7438 Prodam ZASTAVO 750 LUX, let nik 1975, delno na kredit. Tel. 26-869 7439 Prodam MOPED avtomatic. Zg. Bitnje 136 pri Puškami 7440 Osebni avto AMI 8, letnik 1971, prodam. Marjan Čemažar, Kranj, M.Pijade46 7441 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tlak Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva S. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK, v Kranju številka 51500-001-125S4 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-880, malo-oglasni ln naročniški oddelek 23-841. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Poceni prodam FORD TAUNUS 17 M, letnik 1967. Ogled v petek in soboto popoldne. Vojko Ukmar, Zupančičeva 2, Kranj 7442 Prodam dobro ohranjen FIAT 1100, registriran do septembra 1978. Banov Jerko, Moša Pijade 5, Kranj 7443 Prodam SIMCO 1100 GLS. Ogled popoldne. Beguš Boris, Loka 79, Tržič 7444 R 8 v nevoznem stanju, celega ali po delih, zelo ugodno prodam. Mali Martin, Srednja vas 56, Šenčur 7445 Prodam zadnji del KAROSERIJE za MINI 1000 in VRATA za zastavo 1300. Ogris, Trojarjeva 9, tel. 23-928 Prodam Z 101, letnik 1974. Nosan, Trboje 116, Kranj Prodam NSU 1200, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Hlebec Rudi, Cesta 1. maja 61, Kranj 7450 Prodam FIAT 850 special, letnik 1970, registriran od 4. 10. 77 za eno leto, zamenjam za zastavo 750. Zg. Brnik 69, Cerklje 7451 Prodam VOLKSVVAGEN 1200 po delih. Zalog 4, Cerklje 7452 Prodam štiri ZIMSKE GUME 155 X 14 za ŠKODO, tri zimske gume za VVV, rabljene eno sezono ter dve letni gumi z obroči 640 X 15 za VVV. Triler, Puštal 103, Škofja Loka 7453 Prodam dobro ohranjen FORD TAUNUS 17 M, letnik 1970. Rozman, Lahovče 32 7454 Ugodno prodam zimske GUME, skoraj nove za zastavo 750. Britof 223 7455 Prodam FIAT 124. letnik 1969. Telefon 29-712 7456 Za 7000 din prodam vozno KATR-CO, registrirano do marca 1978. Borojevič, Ravne 12, Tržič 7457 Prodam čemsovo VITLO, primerna za traktor. Bradeško Franc, Hrib nad Zmincem 2, Škofja Loka 7458 JAVVO 350 športno opremljeno, ugodno prodam. Mikolič, Linhartov trg 31, Radovljica 7459 AMI 8, letnik 1971, ugodno prodam. Mikolič, Linhartov trg 31, Radovljica 7460 Zaradi odhoda v tujino ugodno prodam ŠKODO 1000 MB. Mikolič, Linhartov trg 31, Radovljica 7461 Prodam ŠKODO Š 100, letnik 1970. Tenetiše 27, Golnik 7462 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, 28.000 din. Smolej Štefan, Ročevnica 87, Tržič 7463 Prodam R 8, letnik 1971. Šenčur, Štefetova 18 7464 Prodam FIAT 850, letnik 1970. Zg. Bitnje 194 pri Puškami 7465 Prodam AUDI 80 L, letnik 1975, prevoženih 19.000 km. Zupan, Pajar-jeva 2, Šenčur, tel. 41-087 7466 Karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1974, po delih ali celo prodam. Telefon 25-406 7467 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975. Proletarska 4, Tržič Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 67, v voznem stanju ali po delih. Čarman Janez, Prebače-vo 46 Prodam AMI 8 L, letnik oktober 1974, registriran do oktobra 1978. Cegelnica 36, Naklo 7469 Prodam RENAULT 10, dobro ohranjen. Mavčiče 67, Kranj 7470 Kupim MINI AUSTIN, letnik od 1971 dalje. Naslov v oglasnem oddelku 7471 Prodam zelo dobro ohranjen VW 1200, letnik 1964. Primožič Ciril, Kamna gorica 80, tel. 75-358, dopoldne 7472 Kupim ohranjen MOTOR za PRINCA NSU 120. Dežman Janez, Bistrica 55, Tržič 7473 Prodam skoraj nov MOTOR znamke ROG. Ogled od 15. ure dalje vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku. 7474 ALFA SUD, letnik 1974, brezhiben, dodatno športno opremljen, prodam za 85.000 dinarjev. Kregar Marijan, Srednje Bitnje 87, Kranj, telefon 44-577 7474 Prodam novo JAVVO 350, športno opremljeno z vetrobranom in dobro ohranjen NSU 1200, letnik 1972. Zupan, Žirovnica 102 7475 Prodam FIAT 1100 1) za rezervne dele. Partizanska 11, Škofja Loka 7476 Prodam kramboliran NSU 1200 C, komplet ali po delih. Motor v odličnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 7477 Prodam KOMBI IMV 1600, letnik november 1972, dobro ohranjen. Jogič, Šorlijeva 25, telefon 25-325 7478 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Ogled v nedeljo. Podreča 77 7479 Prodam AMI 8 BREAK, letnik 1972/73, 74.(K)() km. Belonova 13, Kokrica, Kranj, tel. 064-24-127 7480 Prodam ZASTAVO 101, novo. Šenčur, VVeingerlova 14 7481 ZASTAVO 750 prodam v dobrem stanju, letnik 1973 in termoakumulacijsko PEČ 3 KW, skoraj novo. Cesta na Rupo 25, Kranj 7482 Prodam MENJALNIK in druge dele za zastavo 750. Puštal 104, Škofja Loka 7505 Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO Š 100, letnik 1969 - decem J E S model Trudi Barve: sand tabak Cena: 395,05 din PEKO ČEVLJI model Trandi Barve: črna tabak caramel Cena: 297,70 din ber, delno na kredit. Bernik, Sv. Andrej 3, Škofja Loka 7506 Prodam 125 PZ, obnovljena karoserija in motor, ter AMI 6 BREAK, lahko po delih. Vincarje 16, Škofja Loka 7507 Prodam skoraj novo JAVVO 350, športno VETROVKO, dele smučarske opreme in brusilni stroj za brušenje parketa. Informacije pri More Cvetki, Kidričeva 68, Škofja Loka 7508 kupim Kupim smrekove DESKE 25 mm (colarice) in 50 mm PLOHE. Stare Anton, mizarstvo, Zg. Bitnje 186, Zabnica 7361 Traktorski KULTIVATOR kupim. Pišite pod »Ohranjen« 7483 Kupim POSTELJO - program Mihec — Alples, po možnosti zgornjo. Ponudbe pod »Mihec« 7484 Kupim rabljeni termoakumulacij-ski PEČI (2 in 3 KVV). Naslov v oglasnem oddelku. . 7485 Kupim kombiniran ŠTEDILNIK (2 elektrika 4 plin), ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku. 7486 Maturantke IV. UAŠ iz Kranja prirejajo v petek, 21. 10. 1977, ob 17.30 PLES na KOKRICI. Igra ansambel SIBILA. Vabljeni! 7366 Vse borce BELOKRANJSKEGA ODREDA vabimo na tovariško srečanje, ki bo 30. 10. 1977, ob 9. uri pred hotelom SMUK v SEMIČU. Na svidenje v Semiču! 7367 TURISTIČNO DRUŠTVO KOKRICA prireja vsako nedeljo PLES ob 16.30. Igra skupina SELEKCIJA! Brezplačen avtobus vozi ob 16. uri s Planine, 16.30 s Primskovega in 21.10sKokrice. 7495 obvestila PRILOŽNOST! V dveh urah dobite FOTOGRAFIJE za izkaznico, potni list, vozniško, vse skupaj za 50,00 din. Razvijanje barvnih filmov m izdelava fotografij v treh dneh. FOTO ŽIVULOVIČ, C. 1. avgusta 5, Kranj, tel. 22-091 7318 6-mesečna večerna ŠOLA ZA POKLICNE VOZNIKE C in E KATEGORIJE se bo pričela v začetku novembra v Tržiču. Prijave sprejema še do 24. 10. 1977. J. Goričan, Ročevnica 35, Tržič in sicer za tiste, ki izpolnjujejo pogoje. 7368 PLESNI TEČAJI V DOMU JLA Kranj. Ob nedeljah ob 10. uri ter ob torkih — popoldanski ob 17.30 — večerni ob 19.30 7496 ostalo Ponovno prosim osebo, ki je videla mojo nezgodo na Gaštejskem klancu 11. maja, da se oglasi pri Polak Juriju, Škofjeloška 56, Kranj 7497 stanovanja Vzamem v najem GARSONJERO ali STANOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe pod »Takoj vseljivo« 7362 STANOVANJE dobi v lepem kraju Gorenjske upokojenka ali dva zakonska upokojenca. Vse drugo po dogovoru. Informacije dobite pri Gašperin Mariji, Rodine 6 a, 62274 Žirovnica 7487 Prodam trisobno STANOVANJE v okolici Škofje Loke. Informacije telefon 61-745 od 12. do 15. ure 7488 Dvočlanska družina brez otrok v Kranju, nudi STANOVANJE upokojencema brez otrok za pomoč v hiši in na vrtu. Pismene ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod »Mirni« 7489 Mlad par vzame na Jesenicah v najem GARSONJERO oz. enosobno STANOVANJE. Ponudbe pod »Cena ni važna« • 7490 Nujno potrebujeva vsaj neopremljeno SOBO z možnostjo kuhanja. Redno plačava! Nagrada. Naslov v oglasnem oddelku. 7491 posesti Prodam PARC KI.O za vikend z lokacijo. Pe«"nik, Zirovski vrh 10, Gorenja vas nad Škofjo Loko 7304 PROSTOR za ohrt iščem v najem. Ponudbe pod »Najem« 7492 Kupujem ZEMLJO na področju Gorenjske. Ponudbe pod »Kranj« 7493 Loške tovarne hladilnikov n. sol. o. Škofja Loka pristojne kadrovske komisije razglašajo naslednja prosta delovna mesta: V TOZD ELEKTROSTROJI (POLJANE) 5 KV ali PK ključavničarjev 1KV ali PK ličarja 2 KV ali PK strugarjev 1 PK strežnice V DSSS 1KV kurjača 1 PK strežnice v jedilnici (delo je samo v popoldanskem času) 2 PK strežnic v jedilnici za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniške) Za vsa delovna mesta je predvideno poskusno delo. Prijave sprejema Kadrovsko-socialna služba v 15 dneh po objavi razglasa. zaposlitve Sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA — enega za redno delo, enega za honorarno delo (lahko upokojenec). Pungeršek Jakob, mizar, Pot na Jošta 7, K ranj 7494 Iščem dobro dekle ali starejšo žensko za VARSTVO 7 mesecev stare punčke. Možnost stanovanja v hiši. Sv. Duh 147. Škofja Loka 7509 prireditve OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA 6958 Skupnost za zaposlovanje Kranj objavlja prosto delovno mesto rehabilitacijskega svetovalca Pogoji: višja šolska izobrazba, katerekoli družboslovne usmeritve z delovnimi izkušnjami Delo se združi za nedoločen čas, poskusno delo 3 mesece. Osebni dohodek po sporazumu. Prošnje sprejema odbor za kadrovske zadeve pri delovni skupnosti - Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Cesta JLA 12, 8 dni po objavi razpisa. NESREČE NEPREVIDNO ČEZ CESTO Šenčur - V nedeljo, 16. oktobra, ob 15. uri se je na regionalni cesti med Kranjem in Šenčurjem v bližini križišča Šenčur-Voklo pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Ceglar (roj. 1951) iz Kranja je peljal po regionalni cesti proti Kranju. V bližini križišča Šenčur-Voklo je zapeljala čez cesto, ne da bi se dovolj prepričala, če je prosto, voznica ponv ekspresa Pavla Ropret (roj. 1912) iz Vogelj. Voznik Ceglar se ji je hotel izogniti in jo obvoziti, vendar je do trčenja kljub temu prišlo. Ropretova si je v nesreči zlomila roko. ŠTIRJE RANJENI Šenčur — Na Pipanovi cesti v Šenčurju se je v torek, 18. oktobra, nekaj pred 23. uro pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Juvan (roj. 1974) s Češnjevka je peljal od Luž proti Šenčurju. Zaradi neprimerne hitrosti, neizkušenosti in tudi zaradi alkohola pa ga je zaneslo s ceste, da je drsal ob živi meji, nato pa se je avto prevrnil in še nekaj časa drsel po strehi. V nesreči so bili huje ranjeni voznik Juvan in sopotnica Božena Punčec iz Hraš, lažje pa An-drejka Jelič iz Valburge in njen 9-letni sin. Nihče od potnikov v času nesreče ni bil pripet z varnostnim pasom. Škode na avtomobilu je za 40.000 din. OTROK STEKEL ZA PSIČKOM Kranj — V ponedeljek, 17. oktobra, nekaj po 12. uri se je na regionalni cesti Kranj— Jezersko pripetila prometna nezgoda. Voznik mestnega avtobusa Janez Hočevar (roj. 1939) iz Preddvora je peljal proti Kranju. Pred hišo št. 103 mu je z leve strani izza žive meje nenadoma pritekel na cesto pred vozilo 6-letni Borut Gašperlin; otrok je stekel na cesto za psičkom, ki mu je ušel iz naročja. Voznik avtobusa je zaviral, vendar je kljub temu z žarometom otroka zadel. Huje ranjenega so prepeljali v Klinični center. V MEGLI PO SREDINI CESTE Podnart — V torek, 18. oktobra, ob 5.50 se je na lokalni cesti med Podnartom in odcepom stare magistralne ceste pripetila v megli prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ferdinand Markovič je vozil od Podnarta proti odcepu stare ceste; pred desnim ovinkom je vozil po sredini ceste, prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po svoji desni voznik kolesa z motorjem Benko Vlado (roj. 1961) iz Zvirč. Zaradi goste megle je voznik Markovič Benka prepozno opazil in ga kljub zaviranju zadel, da je padel in so ga ranjenega prepeljali na zdravljenje v Klinični center. OTROK NA CESTI Kranj — V torek, 18. oktobra, ob 18.30 se je na regionalni cesti Kranj —Kokrica pripetila prometna nezgoda. Sedemletni Andrej Cig-lič s Kokrice je hodil po desnem pločniku proti Kokrici, pri hiši št. 53 pa je prečkal cesto; ko je prišel do sredine, je pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila HuskiČ Pečo (roj. 1941) iz Kranja, ki je otroka opazil na kratki razdalji in ga je kljub umikanju zadel. Ranjenega so prepeljali v Klinični center. PREHITRO V OVINEK Bled — Na Cesti svobode na Bledu se je v ponedeljek, 17. oktobra, ob 14.15 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Lotrič (roj. 1949) z Jesenic je peljal proti Park hotelu. V levem nepreglednem ovinku, kjer se cesta spusti navzdol, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v kamnito steno trgovine, od tam pa ga je odbilo nazaj, pri tem pa je zadel Elizabeto Špoljar (roj. 1932) iz Zasipa in Marleno Grgič (roj. 1957) z Bleda. Avto je zaneslo po pobočju v zdraviliški park in mimo parkiranih vozil ob Kidričevi do parka nad pristanom pleten, kjer se je ustavil ob drevesu. Alkotest je vozniku po-zelenel nad polovico, zato so ga odpeljali na odvzem krvi. Ponesre-čenki so huje ranjeni prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škofja Loka — V torek, 18. oktobra, malo po 13. uri se je na cesti, ki pelje iz Škofje Loke proti Selški dolini, v bližini Stare Loke pripetila manjša prometna nezgoda. Voznik Alpetourovega avtobusa KR 362-54 se je na blagem ovinku umaknil nasproti vozečemu vozilu povsem na desno stran * cestišča, tako, da je avtobus »potegnilo* v obcestni jarek. S svojo desno stranjo se je naslonil na ob cesti stoječo zgradbo. Materialne škode ni bilo, niti ni bil nihče od potnikov poškodovan. Avtobus je dobil le manjše odrgnine na strehi, (jg) — Foto: J. Zaplotnik DVOJNA SMRT V MEGLI Šenčur — V torek, 18. oktobra, ob 5.25 se je na regionalni cesti med Kranjem in Mengšem v križišču ceste Voklo —Šenčur pripetila huda prometna nesreča. Voznik zastave 750 Martin Ančimer (roj. 1952) iz Cerklej je v gosti megli, vidljivost je bila le okoli 20 metrov, vozil od Brnika proti Kranju. Ko je pripeljal do omenjenega križišča je prav tedaj zavijal na prednostno regionalno cesto voznik tovornjaka Valentin Martinjak (roj. 1935) iz Velesovega, ki je hotel proti Brniku; voznik Martinjak se je premalo prepričal, če lahko zavije na cesto brez nevarnosti za druge udeležence. Voznik Ančimer je morda za tako majhno vidljivost vozil nekoliko prehitro in ni tedaj, ko je tik pred seboj zagledal tovornjak, mogel ničesar storiti: njegov avtomobil je silovito treščil v levi bok tovornjaka, tako da sta bila voznik Ančimer in njegova 21-letna žena, ki je bila v visoki nosečnosti, takoj mrtva. Za njim je tedaj pripeljal v osebnem avtomobilu Ciril Ramovš (roj. 1947) iz Dvorij, ki je zadnji trenutek opazil nesrečo, zaviral je in se umikal, tako da je Ančimerjev avtomobil le oplazil. — L. M. — Foto: Staroverski Šolski center za blagovni promet Kranj razpisuje prosto mesto hišnika Poleg znanj različnih stavbnih popravil mora imeti tudi izpit za kurjača centralnih kurjav. Stanovanje je šole. v zgradbi Osebni dohodki so po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Razpis velja štirinajst dni od objave razpisa. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ Z N. SOL. O TOZD KOMUNALA B. O. objavlja prosto delovno mesto čistilke javnih sanitarij Pogoj: nedokončana osemletka, poskusni rok 3 mesece. Delo je primerno tudi za mlajše upokojenke. Kandidatke naj se osebno oglasijo v kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Prim-skovo — komunalna cona. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata, strica in bratranca Janeza Podobnika iz Hobovš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in nudeno pomoč ob teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga obsuli s cvetjem in spremili v njegov prerani grob. Posebna zahvala dr. Koširju in dr. Gregorčiču za lajšanje blečin. Hvala g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede, pevcem, ZB in gasilskemu društvu Trebija, DO LTH - livarna in DO BAN DAG Škofja Loka. Vsem, ki ste nam karkoli pomagali v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči- žena Marija, hčerki Danica z družino, Marica z možem, sin Janez z družino, sestra Francka z družino ter ostalo sorodstvo. Hobovše, 10. oktobra 1977 Stražišče — tretji spominski rokometni turnir Bregar — Nograšek — Na rokometnem igrišču je RK Sava letos že tretjič zapored organiziral turnir v spomin na tragično preminula igralca Bregarja in Nograška. Nastopila so moštva škofjeloške Jelovice, Tržiča, Gorenjski sejem in domača Sava. Po dobrih igrah, ki sta jih odlično sodila Bartolj iz Naklega in Humar iz Kranja, je tokrat prvo mesto osvojila ekipa Tržiča, kije v borbi za prvo mesto premagala kombinirano moštvo Jelovice. Izidi: predtekmovanja — Jelovica : Gorenjski sejem 24:11, Sava : Tržič 9:19, finale — za tretje mesto — Gorenjski sejem : Sava 20:14, za prvo mesto — Tržič : Jelovica 22:13. (dh) — Foto: F. Perdan Skoraj presenečenje Jesenice — V sredo, 19. oktobra, zvečer j« v borbenem in zanimivem sreča p iu I. zvezne hokejske lige ljubljanska Olimpija z mnogo sreče premagala mlado moštvo Kranjske gore. Srečanje je bilo enakovredno. Kranjskogorci so vzdržali do zadnjih minul, vendar sta bili usodni napaki vratarja v začetku in na koncu tekme, razen tega pa so Ljubljančani dosegli enega od zadetkov v trenutku, ko so imeli igralca več. Kranjskogorci so navdušili z izredno borbenostjo, vendar so plačali pora/. /. neizkušenostjo. Strelca za Kranjsko goro sta bila Lah (2) in Golja, za Olimpijo pa so bili uspešni Kovač (2), Lepša in Lomovšek. -bel Alpinistične novice LEPO VREME VABI Čudovito jesensko vreme je za konec tedna zvabilo v gore .številne plezalce. Stene so skoraj brez izjeme kopne, le dnevi so že precej kratki. Ce bo vreme še držalo, se obeta izredno lep in aktiven »zaključek« plezalne sezone. 2e preteklo soboto in nedeljo je bilo opravljeno lepo število plezalnih vzponov. AO Tržič: 9. 10. sta Matjaž Ivnik in Zelj-ko Perko preplezala novo smer — Mejaško v SZ steni Velikega Vrha. Smer je dolga 350m, ocena V Al, III —IV, čas plezanja 7 ur. V tretjem raztežaju se jima je zlomilo kladivo. Nadaljevala sta z enim in zato v smeri pustila 15 klinov. 2elko Perko pa je 15. 10. v isti steni skupaj z Elimirjem Zrimom preplezal še eno novo smer. Smer Strašilo je prav tako dolga 350-m in poteka v odlični skali(!). Preplezala sta jo po predhodnem poizkusu v petih urah. Ocena III —IV, en raztezaj VI, AU. AO Škofja Loka: V Škofji Loki so ta teden pričeli z zimskim delom alpinistične šole (AŠ). Njen vodja je Boštjan Kekec, pomočnik pa Franc Langerholc. V soboto, 15. 10., sta Franc Bernik in Franc Langerholc preplezala S raz Male Mojstrovke. Isto smer sta dan kasneje preplezala Gvido Trampuš in Damjan Vidmar. Franc Bernik in Pavla šolar sta preplezala Deržajevo smer v Mali Mojstrovki. Smer po zajedi v Nad Sitom glavi pa so ponovili Tone H iršenfelder, Franc Langerholc, Simon Peternel in Miha Prevc. AO Kranj: Peter Markič, brata Strem-felj in Nejc Zaplotnik so v soboto, 15. 10., preplezali Centralno smer v S steni Ozeb-nika. Za to 1000 m visoko steno so potrebovali 8 ur. Ocena v vodniku IV —V se jim zdi nekoliko previsoka. 16.10. so Marija Perčič in brata Stremfelj ponovili smer Herlec-Kočevar v Sitah. Ocena IV —V—, višina stene 550m, čas plezanja 6 ur. Peter Markič s soplezalcema pa je 17. 10. preplezal Dolgo Nemško smer v Steni. 1200 m visoko smer so prepelazli v 10 urah. A. Stremfelj GTP CENTRAL KRANJ -TOZD GOSTINSTVO sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas za hotel Bor - Grad Hrib v Preddvoru kontrolorja «— blagajnika Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: a) da imajo hotelsko, ekonomsko ali administrativno šolo b) prednost imajo kandidati s prakso v gostinstvu c) poskusna doba 3 mesece Prijave s potrebnimi dokazili o strokovnosti pošljite na naslov GTP Central Kranj, Maistrog trg 11. Rok prijave je 7 dni. Jeseniški hokejisti pred pomembnimi tekmami Čeprav smo še v dokaj toplih jesenskih dnevih, pa so jeseniški hokejisti že sredi prave zimske sezone. Po uspešnem startu v državnem prvenstvu se hokejistom še v tem mesecu obeta več pomembnih tekem. Ker je prišlo do spremembe programa hokejskih tekem za državno prvenstvo, naj zapišemo te spremembe do konca oktobra. V soboto 22. oktobra, čaka člansko moštvo Jesenic povratna tekma v okviru državnega prvenstva z ljubljansko Olimpijo. Jeseniški hokejisti imajo z domače ledene ploskve tri zadetke prednosti in kot pravijo, v soboto v hali Tivoli ne bo posebnega presenečenja. Drugi jeseniški prvoligaš HK Kranjska gora pa bo prav tako ve soboto gostil v dvorani v Podmežakli hokejiste zagrebškega Medveščaka, ki so letos odločeni, da prekinejo tradicijo »večno tretji« v državnem prvenstvu. Koliko je tega res, bo znano že 26. oktobra, ko bodo hokejisti članskega moštva Jesenic gostovali v domu sportova v Zagrebu. Moštvo Medveščaka je za Jeseničane vedno neugoden nasprotnik in se zato tudi tokrat obeta ostra borba na zagrebški ledeni ploskvi. V okviru državnega prvenstva se bosta zatem 29. oktobra na ledeni ploskvi pomerila še oba domača prvoligaša HK Jesenice in HK Kranjska gora. Razen tega pa se je jeseniškim ljubiteljem hokeja v tem mesecu v Podmežakli obetajo še tri zanimive hokejske tekme, od tega dve mednarodni. Hokejisti Kranjske gore se bodo v torek, 25. oktobra, v mednarodni prijateljski tekmi pomerili z italijanskim moštvom HK Alleghe Agordino, hokejisti Jesenic pa v nedeljo, 30 oktobra, z avstrijskim moštvom VEU-CA Feldkirch. V rmedeljek, 31. oktobra, pa bo v dvorani v odmežakli še povratna tekma v okviru pokala Karavank med domačim moštvom in Kacom iz Celovca. Glede na visok poraz v prvi tekmi v Celovcu si tudi doma ni moč dosti obetati. Vse navedene tekme v dvorani v Podmežakli se bodo začele ob 18.30. J. R. Lip in GG zmagovalca RADOVLJICA - V okviru športnih iger radovljiških sindikatov je bilo v soboto, 15. oktobra, v Radovljici letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki. Na tekmovanju, katerega je pod pokroviteljstvom OSZS in ZTKO Radovljica zelo dobro organiziral odbojkarski klub Radovljica, je nastopilo 10 moških in 6 ženskih ekip. Moške ekipe so tekmovale po tur-nirskem, ženske pa po liga sistemu. Z mnogo boljšo igro sta občinske naslove prepričljivo osvojili moška ekipa Gozdnega gospodarstva Bled in ženska ekipa Lesne industrije Bled. V pred tek m o vanj u -so moške ekipe tekmovale v treh skupinah. Prva mesta so osvojili: GG Bled, UKO Kropa in PLAMEN Kropa. V finalnem delu pa so moške ekipe dosegle naslednje rezultate: GG : UKO 2:0, GG : PLAMEN 2:0,UKO: PLAMEN 2:1. Vratni red moški: j 1. GG Bled, 2. UKO Kropa, 3. Plamen Kropa, 4. Vezenine Bled itd. Ženske: LIP : GG 2:0, LIP : Vezenine I. 2:0, LIP . Vezenine II. 2:0. GG : Vezenine I. 2:0, GG : Vezenine II. 2:0, Vezenine I.: Vezenine II. 2:0. Končni vratni red: 1. Lip Bled, 2. GG Bled, 3. Vezenine L, 4. Vezenine II. V. Matjašič Kegljanje Dvojica Turk-Marinšek prvaka SRS KRANJ - Na kegljišču v Pivki je bilo letošnje republiško prvenatvo moških dvojic v kegljanju. V izredno napetem tekmovanju ata nalaov slovenskega prvaka oavojila člana KK Triglava Turk-Marinšek. Par Turk-Marinšek je po nekaj letih ponovno oavojil naalov najboljšega v SR Sloveniji. In to v izredno dramatičnem finišu. Mariborska dvojica Sterzaj-Kalanj je namreč na koncu podrla enako število kegljev, 1801, kot Kranjčana. Vendar ata triglavana imela boljši izid čiščenja in naalov je tako odšel v Kranj. Čeprav je branikovec Sterzaj z 937 keglji poatavil nov rekord kegljišča v Pivki in ker je njegov partner zaigral tokrat slabše kot običajno, jima ni uspelo, da bi oavojila prvo mesto. Rezultati: 1. Turk-Marinšek (Triglav) 1801, 2. Sterzaj-Kalanj (Branik) 1801, 3. Zdešar-Kačič (Gradiš) 1797. -d h Mitja Krampi: Rokomet nazaduje Kranj — Rokometna igra ima na Gorenjskem bogato tradicijo, saj so to atraktivno igro z žogo igrali že pred desetletjem. Lepo se je razvijala v tako imenovanih centrih. Bogato zakladnico talentov so imeli v Stražišču in Tržiču, na Jesenicah, v Radovljici in Kranjski gori, sedaj pa ima največ privržencev v Skofji Loki, Železnikih ter Preddvoru. Medtem ko so v Stražišču po izpadu moške in ženske vrste iz slovenske lige nazadovali, pa se je rokomet na visoki ravni obdržal v Loki, Železnikih, Preddvoru in Tržiču. To je tudi razumljivo, saj sta v loški občini moška in ženska drugoligaša, v Tržiču in Preddvoru pa imajo svoja predstavnika v obeh slovenskih ligah. Eden od pionirjev rokometa v Stražišču je prav gotovo sedanji tajnik gorenjske rokometne zveze in tajnik tekmovalne komisije, ki vodi tekmovanja v kranjsko-tržiški in kranjsko-loški občinski rekreativni ligi Mitja Krampi. Svojo rokometno pot je Krampi začel leta 1958, ko je zaigral v tedanji stražiški Mladosti, ki se je nato preimenovala v Kranj in pozneje v Savo, sedaj pa igra v moštvu Gorenjskega sejma. Ko pa je leta 1972 opravil sodniški izpit, že od leta 1974 deli rokometno pravico v slovenskih ligah. »Nova teleanokulturna usmeritev in portoroški sklepi so rokometno igro osiromašili. Posebno pa še v tem tekmovalnem obdoboju,« pravi Mitja. »Izdelali smo te načrt za enotno gorenjako moško rokometno ligo, toda vse te načrte smo morali prekiniti, aaj smo dobili navodila, da te lige ne moremo ustanoviti. 2e lansko jesen, ko je šlo v gorenjski ligi še po starem, je drugi del tekmovanja bil prekvalificiran v tekmovalne rekreacijake lige. Tako imamo sedaj kranjsko-trtiško in loško-kranjsko rekreacijako člansko ligo ter mladinako in ž enako. Zanimanje za rokometno igro v teh občinah je, aaj v obeh moških A in B ligah nastopa po deaet in osem moštev, v mladinski pa šest.« »Čeprav imamo v teh ligah lepo število ekip, pa to ni več tisto tekmovanje, ki bi dvignilo kvaliteto gorenjskega rokometa. Zaradi nove uameritve v slovenskem rokometnem prostoru je ves napredek zaostal. Tako ao propadla dobra moštva v Radovljici, na Jesenicah, v Križah in Kranjski gori, nazadovali pa ao tudi v Dupljah in še kje. K ritani, Dupljanci, Radovljičani in Jeseničani so še dve leti nazaj uapešno predstavljali gorenjski rokomet v drugih alovenskih moških ligah — conskih tekmovanjih. Od teh pa je ostalo bore malo. Jeseničani in Kranjskogorci, Radovljičani pa ao aploh prenehali s tekmovalnim rokometom. Za to je vzrok nova usmeritev slovenskega rokometnega tekmovanja. ŠJtpda, res škoda, da pač mora biti tako.« »In kaj storiti za ponoven dvig? Nič drugega kol ponovno vpeljati rokomet v šole in ustanoviti ponovno občinska šolska tekmovanja. Na tem se tudi dela in če bo šlo vse po načrtih, bomo kmalu pričeli s tekmovanjem. Le iz pionirskih *wst lahko klubi črpajo nove rokometaše.« »V gorenjski rokometni zvezi pa imamo tudi najmočnejši rsjHsnetni sotkrtski zbor. V naših vratah je kar štiriintrideset ,mo* v črnem'. Od teh jih kar šest deli pravico v zveznih ligah, enajst v slovenskih, ostali pa so sodniki prve in druge kategorije. Da pa bi še povečali naš zbor, smo v teh dneh organizirali tečaje za nove sodnike.« Ce se bo začelo delo s selekcijskim! pionirskimi vrstami po gorenjskih šolah tako kot je treba, potem ni bojazni, da bi rokomet na Gorenjskem propadel. V Tržiču, Skofji Loki, Preddvoru in Železnikih je še dovolj njihovih privržencev, ki skrbe za naraščaj in ki so voljni delati. Mar to pomeni, da se tudi rokometu obetajo boljši časi? Morda pa res. D. Humer Radovljica — Tudi košarkarji v radovljiški občini imajo svojo »trim ligo*. V njej sodeluje osem ekip: Podnart, Gorje, Radovljica, Plavalni klub Radovljica, Lectar 1822 — Radovljica, Plamen A in B — Kropa ter Veriga — Lesce. Med najboljšimi v ligi je ekipa »Lectar 1822«, ki je bila ustanovljena na pobudo in ob pomoči (denar za opremo) znanega radovljiškega gostišča Lectar, sestavljajo pa jo predvsem igralci, ki naj bi bili po mnenju nekaterih zaradi starosti v drugih moštvih že »odpisani«. Kljub temu se držijo na vrhu prvenstvene razpredelnice. Pritožujejo se le nad dokaj slabim sojenjem. Ekipa »Lectar 1822« (na sliki): stoje od leve proti desni: Strobelj, Krištof, Kavčič, Vengar (kapetan), Tošič in tehnični vodja Plevel; čepe: Pfajfar, Grašič, Lorenčič in Franko, (jg) — Foto: S. Vengar Kadeti Radovljice finalisti NOVA GORICA - Tukajšnji košarkarski klub Gostol je bil organizator polfinal-nega kadetskega košarkarskega turnirja. Za eno izpraznjeno mesto v finalu za naslove SR Slovenije so se potegovala moštva Celja, Radovljice in domačega Gostota. Največ uspeha so imeli mladi košarkarji Radovljice — noailec selekcije Gorenjske — aaj so oba nasprotnika premagali z visokima izidoma. Tako so Radovljičani, ki so nastopili še z igralci Lokainvesta in Triglava, po dobri igri finalisti letošnjega kadetskega finala za republiški naalov. Za zmagovito moštvo so pod vodstvom trenerja Cilenška nastopili: Dolenc, Markelj, Dimnik, Ster, Hro-vat, Vujič, Zilič, Zura, Purgar, Pongarc, Mars in Zupan. Izidi: Radovljica : Gostol 99:54 (46:28), Celje : Radovljica 67:110 (30:68). MLADINCEM TRIGLAVA NI USPELO KRANJ - Telovadnica OS dr. Franceta Prešerna je gostila mladinske ekipe, ki so se borile na polfinalnem mladinskem košarkarskem turnirju za alovenako prven- Trim košarkar- stvo. Nastopili so mladinci Celja, Maribora in Triglava. Daleč najboljšo igro so pokazali Celjani, v njihovi vrsti je nekaj mladincev, ki že igrajo za drugoligaško moštvo, saj so bili boljši od obeh nasprotnikov. Nekoliko so razočarali domačini, saj jim ni uspelo, da bi v odločilnem srečanju, ki bi jih še pripeljalo v finale, zmagali z Mariborom. Izidi: Triglav : Celje 55:65 (28:33), Celje : Maribor 59:67 (34:26), Maribor : Triglav 71:64(38:36). Vrstni red: 1. Celje, 2. Maribor, 3. Tri- glav. -d h ska liga TRZIC - V drugem kolu v občinski TRIM košarkarski ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Peko : Old starš 39:37 (18:16); Klub študentov . Union 46:63 (19:33); Veterani : Odred Kriška gora 32:27 (13:9); Odred severne meje : Vino-pivo 18:44(6:16). Pari prihodnjega kola: petek, 21. 10., ob 19.30 O Id stara : Klub študentov, ob 20.30 Odred severne meje : Peko; torek, 25. 10., ob 19.30 Union : Veterani in 20.30 Odred Kriška gora : Vino-pivo. —----J. Kikel Triglav B in Trhle veje v A ligo Kranj — Tudi v B občinski košarkarski ligi so ekipe odigrale preostala srečanja, med katerimi moramo omeniti presenečenje, ki ga je pripravila ekipa Vodovodnega stolpa, saj je proti favoriziranim članom Trhlih vej osvojila dve točki. Ostali rezultati so bili pričakovani. Izidi: Partizan : Gotik 0:20 b.b., KS Vodovodni stolp : Trhle veje 47:45 ( 23:27), Iskra : Triglav B 32:61 (15:36), Planika : Gradbinec 16:34 (7:15), Gotik : Planika 34:11 (18:6),Gradbinec : Iskra 53:51 Triglav B : KS Vodovodni stolp 67:47 (37:19), Trhle veje : Partizan 74:41 (31:19). Lestvica: Triglav B 14 13 1 940:603 27 Trhle veje 14 12 2 934:610 26 KS Vod. stolp 14 10 4 606:649 24 Gotik 14 8 6 699:591 22 Gradbinec 14 7 7 638:873 21 Iskra 14 4 10 662:716 18 Partizan 14 2 12 682:728 14 Planika 14 0 14 466:884 14 čm Občinska rokometna liga — skupina A GOSTJE USPEŠNI Kranj — V petem kolu občinske rokometne lige — skupina A so gostje zabeležili v petih srečanjih kar polovičen uspeh. V gosteh so zmagali rokometaši 2abnice, K rižev in Preddvora. Tekmovalna komisija liga odbora pa je RK Duplje do poravnave stroškov sodnikoma suspendiralo. Izidi: Storžič : Gorenjski sejem 29:24 (16:11), Tržič (vet.) : 2abnica 30:33 (19:16), Krvavec : Sava 23:16 (11:7), Duplje : Križe 23:33 (10:12), Besnica : Preddvor 27:34 (10:20). Vodi Preddvor z 12 točkami pred Zabnico, veterani Tržiča in Krvavcem z osmimi točkami itd. OBČINSKA ROKOMETNA LIGA - B V petem kolu občinske rokometne lige skupina B sta na tekmovalno komisijo prispela le dva zapisnika. Rokometaši Huj so premagali veterane Zabnice s petimi goli razlike, Bazenar-ji pa so gladko odpravili ekipo Stadiona. Izidi: Huje : Zabnica 30:25 (11:11), Bazenarji : Stadion 30:20(17:10). V vodstvu so še vedno rokometaši dupljan-skih veteranov z osmimi točkami, prav toliko pa jih imajo tudi kranjski Veterani itd. OBČINSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA V četrtem kolu mladinske občinske rokometne lige so bila odigrana vsa tri srečanja, žal pa manjka zapisnik s tekme Storžič : Radovljica. V ostalih dveh srečanjih pa so bili domačini boljši nasprotnik. Rezultata: Sava : Zabnica 26:25 (14:13), Jelovica : Preddvor 28:25(13:13). J. Kuhar Tržičanke tretje Kranj — V 6. kolu republiške rokometne lige za mladinke sta si Alples in Tržič razdelili točki. Novi par točk pa je osvojila tudi ekipa Preddvora. Izidi: Kamnik : Polje 14:12, Olimpija : Sava 16:6, Alples : Tržič 14:14, Preddvor : Ljubljana 10:0 b.b. V vodstvu je Kočevje z desetimi točkami. Tržičanke so s sedmimi točkami tretje, Alples je s petimi peti, Preddvor s štirimi točkami šesti, Sava pa je z dvema točkama na osmem mestu. J. Kuhar Vodovodni stolp oddal le dve točki KRANJ — V zimskem bazenu se je z zmagoslavjem prvega moštva Vodovodni stolp končalo tekmovanje v odprti občinski vaterpolski trim ligi. Igralci zmagovalca — Finžgar, Chva-tal, Rebolj, Veličkovič, Mohorič, Slevec, Koš-nik, Tomo in Bobo Balderman, »orli, Ankerst, Puhar ter D. Torkar — so v vseh osemnajstih kolih le enkrat morali priznati premoč nasprotniku in tako z naskokom štirih točk prepričljivo in premočno osvojili naslov. Od drugouvrščenih Kamničanov, ki bodo v prihodnji sezoni zaigrali v drugi zvezni vaterpolski ligi, se je pričakovalo več, vendar so v bazenu kar trikrat morali oddati točke. Lep upeh so dosegli tudi vaterpolisti Gimnazije in I kosa, medtem ko so ostali igrali v svojih zmožnostih. V izredno kvalitetnem tekmovanju ni bilo predanih tekem, le Radovljice dvakrat ni bilo v Kranj. To je tudi razumljivo, saj so v težkem finančnem položaju. Lestvica: Vodovodni stolp Kamnik I kos Gimnazija Iskraplan Triglav III Vodovodni stolp II Ditis Radovljica Izidi zadnjeg kola: Kamnik : Triglav III 16:12, Vodovodni stolp II : Ditis 11:7, Ikos : Iskraplan 9:7, Vodovodni stolp : Radovljica 6:0 b.b. -d h Plavanje Spet dva rekorda KRANJ — Na tretjem klubskem plavalnem »štopingu« PK Triglava v zimakem bazenu ao plavalci in plavalke apet popravili eno državno in eno republiško znamko. Tokrat ao vai plavali 400 m kravi in 100 m hrbtno. V obeh disciplinah pa sta ae izkazali pionirki katerogije B Mateja Kosirnik in Spela Rebolj. Mateja je nova državna rekorderka z 1:21,0 na 100 m hrbtno, Špela pa a 6:68,3 na 400 m kravi slovenska. Oba rekorda veljata za pionirke B. -dh Lokainvest Gorenjski prvak Kadeti košarkarskega kluba Lokainvest iz Škofje Loke so letošnji prvaki Gorenjske. O prvaku je odločalo medsebojno srečanje med reprezentanco Radovljice, ki je obe srečanji s Škofjeločani izgubilo. Kljub osvojitvi prvega mesta pa so se sporazumno dogovorili, da bo za nadaljnje prvenstvo v SRS nosilec gorenjske reprezentance Radovljica, ki bo v svoje vrste vključila tudi nekaj kvalitetnih igralcev iz Kranja in Škofje Loke. Gorenjsko reprezentanco bosta vodila Miran Cilenšek in Janko S tanek, oba iz radovljice. Izidi: Kranj C - Krvavec : Škofja Loka B -Gorenja vas 56:72 ( 28:36), Tržič : Kranj C -Krvavec 0:20 b.b. (tekma je bila v celoti odigrana, ker pa so Tržičani nastopili z igralcem, ki je bil po letih starejši, se je tekma registrirala z 20:0 za Kranj C), Škofja Loka - Gorenja vas : Jesenice 91:42 ( 45:16). Kranj B - Sava : Radovljica 59:78 ( 31:34), Kranj A - Triglav : Škofja Loka A - Lokainvest 76:58(41:22). Le ena tekma v prvenstvu ni bila odigrana, in to med Radovljico in Tržičem, ki se mora odigrati v najkrajšem času. Lestvica: škofja Loka A 14 12 2 1033:839 24 Radovljica 13 11 2 880:636 22 Kranj A 14 10 4 986:789 20 Škofja Loka B 14 9 6 1080:961 18 Kranj C 14 4 10 766:999 8 Kranj B(-l) 14 4 10 740:924 7 Trtic (-1) 13 3 10 668:837 5 Jesenice 14 2 12 796:975 4 čm 16 15 0 1 196: 96 30 1613 0 3 200:112 26 3193:114 26 6 186:141 19 8154:136 15 7 0 9120:137 14 4 012 82:172 8 2 014 73:177 4 10 15 43:161 2 16 13 0 16 9 1 16 7 1 16 16 16 16 Članska ekipa nogometnega kluba Jesenice je letošnje poletne mesece izkoristila za skrbne priprave za jesensko sezono. Med drugim so nogometaši sodelovali na treh turnirjih, in sicer na Bledu ter v Paularu in Fužinah v Italiji. Povsod so zasedli prvo mesto in prejeli več lepih pokalov in diplom. Aktivni so bili tudi na domačem igrišču, kjer so med drugim odigrali tekme z beograjskim prvoligašem Partizanom, Elektrovojvodino iz Subotice ter izseljeniško ekipo iz Toronta. Vse tekme so jeseniškim nogometašem zelo koristile, saj v jesenski sezoni spet uspešno nastopajo v gorenjski ligi. (jr) -Foto: J. Rabič Občinske pionirske nogometne lige Kranj — Tekmovanje drugih selekcij — pionirji od 12 do 14 let — je v polnem teku. V tej ligi nastopajo štiri moštva, in sicer Šenčur, Kranj Center-Primskovo, Stražišče-Planina in Britof-P redoslje. Lestvica: Šenčur 4 2 2 0 7: 3 6 Kranj Center 4 2 1 1 5: 5 5 Stražišče-Planina 4 1 2 1 9: 7 4 Britof-P redoslje 4 0 1 3 4:10 1 Vse tekme se igrajo na nogometnih igriščih Save v Stražišču, Britofu, Šenčurju in P rimsko vem. Vaa ta nogometna moštva dajo tudi vso materialno podporo. TUDI SELEKCIJE OD 10 DO 12 LET Pionirji, ki tekmujejo v občinski nogometni ligi, ki jo organizira nogometni center Kranj, igrajo mali nogomet. V tem tekmovanju nastopa 14 moštev, čeprav zunaj konkurence igrata tudi Naklo in Kokrica. V vseh dosedanjih kolih so mladi nogometaši pokazali precej znanja in borbenosti. Lestvica: Josip Broz-Tito A 4 3 1 0 18: 4 7 Lucijan Seljak B 6 3 1 2 9: 7 7 Lucijan Seljak A 6 2 2 2 11:11 6 France Prešeren A 2 2 0 0 20: 1 4 France Prešeren B StankoMlakarA Stane Žagar A Stane Žagar B Simon Jenko A Josip Broz-Tito B Simon Jenko B StankoMlakarB zunaj konkurence Naklo Kokrica 16: 2 6: 7 4:14 8:33 6: 4 16:10 1: S 4:10 4 2 11 4 0 13 6: 4 6 4:16 1 -dh Nov predsednik SK Tržič TRZlC - Pred dnevi je bila prva seja novo izvoljenega izvršnega odbora SK Tržič, na katerem so za novega predsednika kluba izvolili Franca Nemca za podpredsednika pa Marjana šarabona. Sprejeli so delovni program. Njihovo delo naj bi temeljilo predvsem na osnovi programa, ki ga bo pripravila tehnična komisija, na oanovi programa te komisije pa ga bodo potem lahko tudi ustrezno finančno ovrednotili in poskušali realizirati. Razen tega si je izvršni odbor zadal nalogo razširiti delovanje,vendar nikakor ne gre zanemariti tudi vrhunskih tekmovalcev. J. Kikel Športni vodnik PETEK ROKOMET - ORL-A - Strazišce drevl ob 19.46 Gorenjski sejem : Preddvor, Krite ob 20. uri Križe : Besnica, Strazišce ob 18,30 Sava : Duplje, Golnik ob 19,30 Storžič : Tržič (veterani); ORL-B - Duplje ob 19. uri Duplje (veterani) : Stadion, Zabnica ob 19. uri Zabnica (veterani): Bazenarji; SOBOTA ROKOMET - ORL-A - Zabnica ob 19. uri Zabnica: Krvavec; mladinci - Preddvor : Storžič, Zabnica : Jelovica, Radovljica: Sava vse ob 16. uri; NOGOMET - SNL - Kranj stadion Sunka Mlakarja ob 14. uri Kranj-Center : Domžale; TRIM - Radovljica ob 8. uri sindikalno strelsko tekmovanje z zračno puško v dvorani kulturnega doma v Podnartu; KOŠARKA - Žiri - V počastitev krajevnega praznika OO ZSM Alpina organizira košarkarski turnir za prehodni pokal. Začetek turnirja bo ob 15. uri v telovadnici Oš Padlih prvoborcev. NEDELJA ROKOMET - II. ZRL - škofja Loka ob 9,30 Jelovica : Slatina (moški) in ob 11. uri Alples: INA (ženske); ORL-B - Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 10. uri Veterani: Gumar; NOGOMET - SNL - Kranj stadion SUnka Mlakarja ob 12,45 Gorenjska : Goriška (mladinci) in ob 14,30 Gorenjska : Uirija-L jubljana (člani); Komentiramo Nemogoči odnosi do smučarjev skakalcev na Jesenicah ŽIROVNICA — Ze nekaj časa slišimo negodovanja Jeseničanov na račun smučarjev skakalcev. S tem člankom želimo razjaaniti situacijo, ki je nasUla v smučarskem društvu na Jesenicah. Skakalcem je potreben poklicni trener. V Um trenutku osUli klubi kot so Ilirija, Triglav, Žiri, Logatec že imajo poklicne trenerje. Največji klubi imajo celo po dva pa tudi manjši jih imajo v načrtu. Tudi mi smo že večkrat želeli poklicnega trenerja, vendar na občinski smučarski zvezi o tem nočejo niti slišati. V alpaki sekciji smučarskega društva Jesenice imajo popolnoma drugačne pogoje. Imajo dva poklicna trenerja, dva kombija in nekoga, ki zna vedno priti do denarja. Ne vem, zakaj obstaja mačehovski odnos do skakalcev, saj nočemo nič drugega kot pogoje za nemoteno delovanje. Teh pa zaenkrat še ni. Smučarski klub dolguje za prevoze okrog 15.000 din, za treninge trenerjem in za prehrano pa še 16.000 din. Treba je poudariti, da ti dolgovi aegajo tudi v aezono 1975/76. Da ao se treningi vsaj delno odvijali in da smo se lahko udeležili tekmovanj vaaj v bližnjih krajih, se moramo zahvaliti nekaterim trenerjem in nekaterim delovnim članom odbora aekcije, ki za prevoze zalagajo iz svojega žepa. Tekmovalci morajo ves dan preživeti ob aendvičih, ki jih prinesejo s seboj, saj tudi za prehrano na tekmah ni denarja. Pri smučarski zvezi Jesenice nam očitajo, da imamo malo tekmovalcev z dobrimi razredi. Nihče noče razumeti, da brez denarja nismo mogli na kategorizacijaka tekmovanja, ki so bila oddaljena tudi po 200 kilometrov. Pristojna oseba na TTKS razpise za nekatera tekmovanja zadržuje toliko časa, da smo s prijavami enoaUvno prepozni. Včasih porabimo cel dan, da najdemo koga na TTKS in tudi sklepov odbora sekcije ne upoštevajo. Že dve sezoni opozarjamo pristojne na TTKS, da brez denarja ne moremo uapešno delovati. OčiUli so nam, da amo neorganizirani, da nimamo planov itd. Vse to smo v sekciji razčistili in uredili, sredstev pa še vedno ni. Da nas na TTKS ne jemljejo resno (to lahko tudi z dokazi trdimo za določeno osebo), aklepamo zaradi tega, da hodimo te deset mesecev po denar iz lanake aezone, odgovori pa so vedno enako nedoločeni. Za letošnjo sezono smo oddali plane treningov in opreme. Ker sredstev za nas te vedno ni, bomo ob vse popuste in rabate pri proizvajalcih opreme. Tako bomo izgubili okrog 20.000 din.Razumljivo bi bilo, če bi bile vse sekcije v smučarskem društvu Jesenice na iatem. Vendar v alpski sekciji hodijo na trening v Kaprun, bili so v SchnalsUlu ... Ce so za večino dobre Ledine, bi bile lahko dobre tudi za njih. Tako bi MORDA ostalo NEKAJ denarja tudi sa naa. Mislimo, da vzroke sa te razmere poznamo. Ce pogledamo strukturo natih tekmovalcev, ugotovimo, da so v večini otroci kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev brez večjega vpliva. Nasprotno pa je v alpaki sekciji veliko otrok, katerih starši so na zelo visokih položajih z zelo velikim vplivom. Retitve za nas pri smučarskem društvu na Jesenicah očitno ni. Nekdo nam meče polena pod noge, ker se boji, da bi kvalitetno preveč napredovali in Uko izključili iz prvega plana kako drugo sekcijo. Pristojni bodo morali odločiti o tem, ali bomo na Jesenicah še imeli sekcijo za skoke ali ne. Pri Ukih pogojih kot ao sedaj, ne moremo delati. Menim, da bi bilo aramotno, da bi občina, ki ima na avojem teritoriju toliko skakalnic, ne imela skakalcev. Spomnimo se na Planico, na Janeza Poldo, Pečarja, Zidarja, Langusa in druge. Poznavalci gotovo vedo, da v Zabreznici pri Žirovnici končujemo gradnjo dveh s plastiko pokritih skakalnic. Na tem objektu nekaj trenerjev in članov odbora sekcije ter najmarUivejši skakalci delajo vsak dan te pol leU. M iaiim, da bi bilo skrajno neodgovorno, da bi aedaj, ko bomo končno le imeli objekt za nemoten trening, vse skupaj razpustili. Menimo, da morajo biti sredstva tudi za nato dejavnost, ki ima tudi prednoat v naši občini. Prepričani smo, da se bo tudi širša javnost strinjala z nami. Ne smemo prenehati delovati in ne smemo dopustiti, da bi drugi trošili sredstva, ki so namenjena tudi nam. Zvone Prešeren in Stane Lužnik delek Hotelske fakultete iz Opatije in po študiju se bodo slušatelji lahko vpisali v 3. letnik Hotelske fakultete v Opatiji.« V Šolski center Radovljica, v Gostinsko šolo Bled se je letos na novo vpisalo 68 učencev, ki so se odločili za poklic natakarja ali kuharja. Prihajajo od vsepovsod, največ pa jih je v zadnjem času prav iz jeseniške in iz radovljiške občine, medtem ko so v minulih letih imeli precej dijakov iz Murske Sobote. Gostinsko šolo obiskuje skupaj 200 učencev, pred desetimi leti pa so jih imeli kar sto več. Zanimanje za večkrat zelo utrudljivi in delovno naporni natakarski ali kuharski poklic upada, čeprav si gostinske in turistične organizacije novega kadra želijo in ga potrebujejo. Zato si tako šola kot vsi drugi, ki skrbe za izobraževanje gostinskega kadra, prizadevajo, da bi se čimveč mladih odločilo za ta poklic. Na Gostinski šoli na Bledu smo se pogovarjali z ravnateljem šole in z dijakom in dijakinjo, ki se ob rednem pouku na šoli in s praktičnim delom v delovni organizaciji pripravljata na gostinski delovni vsakdanjik. Majda Zupan, 15-letna dijakinja iz Tržiča: »Obiskujem prvi letnik, odločila sem se za strežbo. S hotelom Garni Kompas na Ljubelju imam sklenjeno učno pogodbo in sem letos že opravila tudi praktični del šolanja. Bilo mi je všeč. Res je, da je delo precej naporno, vendar pa, če imaš veselje do poklica in veselje do tega, da si med ljudmi in da jim strežeš, potrpiš in prenašaš tudi slabše strani poklica. Zdaj v šoli sem najraje pri pouku samoupravljanja in zemljepisa« Milan Gunde, ravnatelj Gostinske iole: »Res je, da zanimanje za poklicno usposabljanje upada nasploh, to je čutiti tudi na naši šoli. Letos imamo 200 učencev, ki se že v prvem letniku odločijo za smer, že tedaj, ko sklenejo z delovno organizacijo učno pogodbo. V skupnosti gostinskih šol Slovenije smo se skupaj trudili, da bi posodobili in izboljšali izobraževanje in uspeva nam, da delamo po enotnem učnem programu in usmeritvi. Šola seznanja s svojim programom že učence na osnovnih šolah, sodeluje z delovnimi organizacijami, prireja tečaje za odrasle in organizira občasno svoje oddelke za odrasle. V okviru šolskega centra Radovljica bo ustanovljen tudi dislocirani od- Dragan Samarđija, 17-letni dijak z Jesenic: »Pred tremi leti sem se odločil za poklic natakarja in doslej opravljal poleg rednega pouka v šoli tudi že večkrat obvezno prakso v Golf hotelu na Bledu. Z organizacijo imam sklenjeno učno pogodbo, v času praktičnega dela pa dobim tudi nagrado v višini 1200 dinarjev. V hotelu sem predvsem skrbel za nekatera pripravljalna dela v strežbi in bil sem zadovoljen. Mislim, da se več mladih ne odloči za poklicno šolo predvsem zato, ker so še vedno težji pogoji dela, predvsem v gostinstvu, kjer kader odvrača hud delovni ritem in delovni čas. Doma sem z Jesenic in tedaj, ko se je bilo treba odločiti za poklic, me je od železarne in dela v njej odvrnilo predvsem okoje, saj veliko raje delam v čistejšem okolju.« D. S. pred brihtnimi Brezjani, ki so zgradili dom družbenih organizacij. Pa sva pri generacijah in prepričanju, a ne? SPET: BREZJE Anonimni in zame zato stra hopetni Brezjan se sicer pogum no in ostro oglaša glede na kič brezjanski in glede na mojo neučinkovito in blago pikanje in med drugim pran: »Ce na Ježa stopiš-zacviliš! Pa to v tem pri mcru niti ni res. V zadnji številki je Jež obral le kramo in kič, bog ne daj Brezjane. Zato tudi ne pika. Čeravno je to zadeva gene raci/, sedanja s kičem drži po konci tudi deloma proračun krajevne skupnosti. Kaj zdaj? Ali čakati generacije, da bodo asfaltirale ceste in zgradile dom druž benih organizacij — brez kiča ali pospraviti to kramo in jo vgraditi v nekaj koristnejšega, trajnega in sodobnega, pri tem pa ne prodajati svojega prepričanja?« Spet ne bom piknil Brezjanov, tudi brez tistega kiča bi se vrgli v samoprispevek in v asfalt in v dom družbenih organizacij tako kot so se povsod drugje. Spet napadam kramo in kič in dajem v tej strašni polemiki le kapo dol SPET: POVOZIL JE PSA Zelo ogorčena bralka I. d. iz Kranja ne more pozabili prispet ka bralke z Blejske Dobrave, kiji je podajani šofer f>ovozil psa. Ne more namreč razumeti, da je dala svojemu psu človeško ime Niko in celo predpostavlja, da ji je sovaščan zato povozi/ psa, kamu je bilo ime Niko. Sprašuje se. zakaj ni zakonskih določi/, ki hi preprečila, da bi živali ogovarjali s človeškimi imeni. Spet strašna polemika preši rokih dimenzij' Najmanj, kar pričakujem je. da gre zdaj gruča demonstrantov s priimki Zajec, Medved, Volk, Prašič. Kure in tako dalje v pohod in zavzame neuvidevno sodišče kranjsko ter zahteva zakon o prepovedi žival skih priimkov, mojo hčerko, ki kliče mačka z mojim imenom, pa obsodi skupaj z drugimi, ki ptiče-njajo tako nezaslišane stvari: Z vašim »morebitnim« honorarjem pa ne bo nič, ker je ta rubrika zaradi tako močnih po lemik, kakršne že vzdržujem z vami, vredna dvakrat po dva deci. Stvar nadaljnjega dogovora pa je seveda, če bi si vi, dopisa valci in jaz, zapisovalec, ta visoki honorar v prihodnje razdelili. TE DNI PO SVETU n »Miting sloge in zmage« je bila zares veličastna manifestacija za sto obiskovalcev po končani vojaški vaji v krajevnih skupnostih radovljiške občine — Foto: F. Perdan Izjemna hrabrost in domiselnost Radovljica — Kot smo že poročali, je bila v preteklih dneh na področju treh krajevnih skupnosti radovljiške občine vojaška vaja, preskus obrambne pripravljenosti prebivalcev s tega področja, v kateri so sodelovali sveti krajevnih skupnosti, odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih, štabi in pripadniki enot teritorialne obrambe, štabi in enote civilne zaščite, narodna zaščita, nekatere ustanove, delovne organizacije in drugi. Njen namen je bil preisku-siti delovanje vseh organov in elementov splošnega ljudskega odpora v primeru neposredne vojne nevarnosti ali v primeru morebitne resnične vojne. Vaja je ponovno pokazala, da je splošni ljudski odpor, naša obrambna zasnova, postal stvarnost. Kajti morala v vseh enotah je bila vse dni odlična, kot en mož pa so se postavili v bran tokrat namišljenemu sovražniku tudi vsi prebivalca s področij, na katerih je preskus obrambne pripravljenosti potekal. Sveti krajevnih skupnosti, odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter družbenopolitične organizacije, enote civilne zaščite in narodne zaščite so pri opravljanju svojih nalog pokazali izjemno hrabrost in domiselnost ter visoko moralno politično zavest. Še posebno priznanje zasluži mladina, ki je z vsemi močmi pomagala, kjerkoli je bilo to mogoče. Več mladink in mladincev se je prostovoljno vključilo v teritorialne enote. Tržičani pred krvodajalsko akcijo Tržič - Krvodajalske akcije v tržiški občini doživljajo temeljite spremembe. Doslej so bile namreč konec decembra, kar je neugodno vplivalo na obisk, letos pa bo akcija 2., 3. in 4. novembra. Odvzemno mesto ne bo več v tržiškem zdravstvenem domu, kar prostorsko ni bilo primerno, temveč bodo letos avtobusi krvodajalce prvič brezplačno vozili na Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljano. Priprava krvodajalske akcije terja od Rdečega križa obilo dela. Letos pričakujejo boljši odziv od lanskega, čeprav se je lani odzvalo na poziv za darovanje krvi kar 5000 Tržičanov. Tudi letos pomagajo pri organizaciji akcije osnovne organizacije sindikata in druge družbenopolitične organizacije ter krajevni odbori Rdečega križa po krajevnih skupnostih. — mv Na »vojnem področju« se v preteklih dneh zares ni bilo lahko znajti. Kažipoti, ki kažejo smer proti posameznim krajem, so bili obrnjeni in prelepljeni, prav tako table z imeni krajev in hišne številke, skoraj na vsakem koraku pa je bilo potrebno pokazati dokumente in razne dovolilnice. Domačini so bili skrajno nezaupljivi do vsake nepoznane in za njih »sumljive« osebe. Sicer pa je prav vsak do potankosti izpolnjeval zaupano mu nalogo. Pripravljene so bile posebne zdravstvene in protipožarne ekipe za delo na terenu, člani informativno propagandne skupine so izdajali glasilo in trosili letake s pozivi na odpor, krvodajalci so se množično udeležili krvodajalske akcije, pouk po šolah je potekal na izjemnih lokacijah, posebne ekipe so zaščitile spomenike in spominska obeležja, ponekod je bila izvedena evakuacaja starejših ljudi in otrok, prebivalci pa so ob znakih za nevarnost takoj zatemnili naselja in se umaknili na varna mesta. To so le nekatere od akcij, ki so bile izvedene na vaji. Tudi zaključni »miting sloge in zmage«, mitingi so bili v dneh vaje domala po vseh večjih naseljih, je dokazal, da bi bili takrat, ko bi se bilo zares potrebno upreti morebitnemu sovražniku, še kako trdno povezani. Žlahtna borbena domača pesem in beseda na mitingu sta segli globoko v srce vseh udeležencev vaje. J. Govekar Onemogočena reporter j a Radovljica - Nedavni preskus obrambne pripravljenosti so prebivalci treh krajevnih skupnosti radovljiške občine vzeli še kako zares. Tudi reporterjema Glasa je na vaji trda predla. Pripadniki narodne zaščite ft< Lescah so ju namreč zalotili pri spremljanju ene od zanimivih akcij in ju kot nepoznani osebi osumili, da gre najbrž za dva diverzanta. Nobene dovolilnice in pojasnila niso pomagala. S solznimi očmi, kajti le malo prej so na tem področju spustili solzilec, sta v spremstvu narodne zaščite morala na zagovor v štab. Šele po zaslišanju sta Janez in France lahko odšla v spremstvu pripadnika narodne zaščite do svojega avtomobila, seveda z napotilom, da čimprej zapustita področje njihove krajevne skupnosti. Ni kaj, narodna zaščita zasluži za delo na vaji zares pohvalo! Kajti res je, da so dovolilnice za spremljanje vaje naših dveh novinarjev po pomoti ostale brez žiga. -JH Tudi mladi so za miting pripravili bogat kulturni program. - Foto F Perdan ZRAČNA DRAMA KONČANA Prejšnji četrtek, is. oktoora, je skupina teroristov zahodnonemške organizacije Baader-Meinhof ugrabila letalo boeing 737 letalske družbe Lufthansa, ki je letelo na progi med Mallor-co in Frankfurtom. V letalu je bilo M potnikov in S članov posadke. Teroristi so sa prostost talcev in te prej ugrabljenega industrialca Schleyerja zahtevali izpustitev 11 pripadnikov anarhi-stično-teroristične organizacije Baader-Meinhof, ki ao v zahodnonemikih zaporih, in dveh palestinskih ko-mandosov, ki sta zaprta v Turčiji. V ultimatu ao teroristi zahtevali ie, da mora vlada vsakemu izpuščenemu teroristu izplačati po 100.000 mark, za nameček pa se 15 milijonov dolarjev. Rok za izpolnitev teh zahtev so določili na 10. oktobra ob 9. uri. Bonaka vlada je bila pripravljena izplačati denar, medtem ko o izpustitvi zapornikov ni hotela niti sliiati, čeprav ao ugrabitelji grozili, da bodo razatrelili letalo. Končna postaja leta je bila v Moga-diiu, kjer so v ponedeljek teroristi po platneni drči spustili truplo 37-letnega glavnega pilota J Ur gena Schumanna, ki so ga ubili le pred vzletom iz Adena. Zračna drama pa ae je sklenila v torek, ko je 28 komandoaov posebnih nemikih vojaških enot za boj proti teroristom pol ure pred zadnjim ultimatom osvobodilo talce v letalu. Komandosi so razstrelili vrata letala in vrgli vanj rakete, ki povzročajo začasno slepoto, gluhost in omamo. Žrtev med potniki ni bilo; padli so trije teroristi, enega pa so ranjenega ujeli. Akcija je trajala vsega sedem minut. Isti dan zjutraj ao v zaporu naredili samomor (?) štirje najpomembnejši člani skupine Baader-Meinhof: An-dreas Baader, Gudrun Enaslin, Jan Carl Raape in Irmgard Moeller. Prvim trem je uapelo vzeti življenje. Glede na to, da bonska vlada ni izpolnila zahtev teroristov, vsa svetovna javnost ugiba, kaj se bo zgodilo z ugrabljenim industrialcem Schleverjem. Znana je že tudi usoda ugrabljenega Schleyerja. V sredo zvečer so v francoskem obmejnem mestu Milhausen našli avtomobil s hambursko registracijo, v katerem je bilo truplo industrialca. ZAVRNILI FRANCOSKEGA DOPISNIKA V ponedeljek so v Pragi sodili »tirim podpisnikom »listine 77«. Francoaki tisk ob tem izraža prepričanje, da je proces v popolnem naaprotju z načeli evropske listine, ki je v sredilču pozornosti na beograjski konferenci. Francoski časnik »L'Humanite« je nameraval v Prago poslati svojega dopisnika, ki bi poročal o poteku sojenja. Službe na češkoslovaškem veleposlaništvu v Parizu pa so odločno zavrnile prošnjo za izdajo vizuma. AL HAMDI ŽRTEV NASPROTNIKOV Vlada jemenske arabske republike je sporočila, da so prejšnji teden ubili predsednika republike Ibrahima Al Hamdija. Zločin so izvedli »agenti antirežimskih sil« piše v sporočilu. Osumljenci so nekateri najbližji sodelavci pokojnega predsednika. SPORAZUM O PANAMSKEM PREKOPU Ameriški predsednik Carter in panamski premier Torrijos sta dosegla formalno soglasje, da se »ZdružSnim državam Amerike zagotovi pravica zaščite Panamskega prekopa v primeru agresije«. Ameriške akcije bodo usmerjene na to, da se ohrani odprtost in varnost Panamskega prekopa in nikoli ne bodo uperjene proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti Paname, je še zapisano v sporazumu. ETIOPIJA ZANIKA Agencija Reuter je 13. oktobra objavila vest, da je v političnih neredih v Adis Abebi v zadnjih dveh tednih pred tem dnem bilo ubitih 350 levo usmerjenih študentov. Etiopija vest odločno zanika in jo razglaša kot izmišljotino. KONFERENCA O ZAŠČITI OKOLJA V glavnem mestu sovjetske republike Gruzije Tbilisiju poteka konferenca o izobraževanju na področju zaščite človekovega okolja. Pokrovitelja sta organizacija OZN za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO in program OZN za zaščito človekovega okolja. Konference se udeležuje okoli 250 delegatov iz 60 držav, trajala pa bo do 26. oktobra. ZAPRTA PROGA Vlaki na progi »Simplon«, ki povezuje Milano, Pariz in Ženevo, ne bodo vozili nekaj mesecev, ker so nedavne poplave v severni Italiji znatno poškodovale most na reki Toche zahodno od jezera Maggiore. Dve tretjini mednarodnih vlakov na tej progi so odpovedali, ostale pa usmerili prek I,yona v Franciji ali Luzerna in Berna v Švici, kar pa bo potovanje podaljšalo skoraj za tri ure. DAREŽLJIVI ŠVEDI Švedska bo odpisala del državnih posojil in kreditov državam v razvoju, in sicer skupaj približno milijardo švedskih kron (okoli 3,8 milijarde novih dinarjev). Podobno odločitev je pred kratkim sprejela tudi kanadska vlada, medtem ko so ZDA zavrnile predlog Švedske, da naj bi industrijsko razvite države odpisale vse tuje dolgove državam v razvoju. PREPOVKDANI »SPOMINI« Čilska vojaška hunta je prepovedala tiskanje in razpečevanje Spominov slove-čega čilskega pesnika in Nobelovega nagrajenca Pabla Nerude, češ da gre za subverzivno pisanje. »Razpečevanje knjige smo prepovedali zato, ker govori o dogodkih, povezanih z državnim udarom 11. septembra 1973,« je izjavil državni cenzor. LETALIŠČE NA ANTARKTIKI Argentinska vojska bo kmalu začela graditi prvo letališče na Antarktiki, ki ga bo poleg vojaških in znanstvenoraziskovalnih ciljev mogoče uporabljati tudi za civilne namene. Letališče bodo zgradili na otoku Marambio, steza pa bo dolga 2200 metrov. LAKOTA IN MENINGITIS V Latinski Ameriki umre vsak dan zaradi lakote več kot 2000 ljudi. Ta podatek je posredoval na kongresu zdravstvenih delavcev v Riu de Janeiru brezislki profesor Malakias Batista Pillo. V severovzhodni zvezni državi Pernam-buku v Braziliji je letos 200 ljudi umrlo zaradi meningitisa. Od 635 zabeleženih oboljenj so bila kar 204 v Recifeu, glavnem mestu te zvezne države.