Slovenski pravopis. Sestavi) F r. Leveč, C. Jcr. profosor in okrajni šolski nadzornik v Ijjubljani. I • I I 4 \ Cena vezani knjigi 1 kron«, nevezani 90 vinarjev, t * 4 \ Na Dunaju. t v ccaavHki kraljevi /, aln^i Šolskih knjig. Slovenski pravopis. Sestavil F r. Leveč, C. kr. profesor in okrajni solski nadzornik v Ljubljani. Cena vezani knjigi 1 krona, nevezani 90 vinarjev. Na Dunaju. v cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. 1899. šolske kBjige, na svetlo dane v c. kr. zalogi šolskih knjig, se ne smejo prodajati draže, nego je določeno na naslovnem Ustu. Pridržujejo se vse pravice. MatluU Kuel Ooriiek na Uaiuja. A. Pravila. Prvi del. Glasoslovje. I. Glasniki. Glasove v slovenskem jeziku pišemo z naslednjimi latinskimi 1. črkami: a A, b B, c C, 6 d D, e E, f V, g G, h H, i I, j J, k K, I L, m M, n N, o O, p P, r M, s S, š Š, t T, u U, v r, m Z, li Ž. Glasovi a, e, i, o, u so samoglasniki, vsi dragi so 2. soglasniki. Poleg pravih samoglasnikov nam rabi glas r kakor samoglasnik : a) Kadar stoji med dvema soglasnikoma in dela zlog, .3. n. pr. brdo, grd, krvnik, jetmik, trd, vrt; jedrnat, zrnat; kakršen; ciprski, JilistrsM, igrski, metraki, ogrski, sestrski . . .; b) kadar stoji v začetka besede pred soglasnikom in dela 4. zlog v besedah: rdeč, rjav, rkelj, rt, rz ... m njih izpeljankah: rdečkast, rdečica, rjavkast, rjaveč, rtič, rtast, rien . . . Dvoglasnikov (diftongov) slovenščina nima in jih tudi 5. ne trpi; zatorej pišemo: Austria: Avstrija, Paul: Pavel, Europa : Evropa, Poseidon: Pozejdon, Hepkaistos: Hefajst, Oidipos: Ojdip, Kreuzer: krajcar . . . Tujih črk ch, ph, q(u), rh, th, oc, y ne rabimo v slo- 6. venščini; nadomeščamo jih s k (h), f> k(v), r, t, ks, i, n. pr. Christus : Kristus, Chios : Bij, pMlosophia: filozofija. Qua- drat: kvadrat, Fyrrhua: Ptr, AmpJidUieater: amfiteater, Lyrik: lirika, Fhydk: f'ksika, Fythia: PUija, Diphthong: diftong . . . Pač pa pišemo tudi te tuje črke, kadar pridržimo t sloTeničini tigo, zlasti romansko ali germansko besedo v nje tiyi obliki, n. pr. Chile, Quere-taro, Bordeaux, Auerhach, Yssel . . . IL Kako izrekamo in pišemo soglasnik h. 7. Glasove v slovenskih besedah in v besedah, ki jih govorimo za slovenske, pišemo tako, kakor jih čuje izgovaijati uho. Edino izjemo dela soglasnik 1. Soglasnik I se čisto izgovarja samo: 8. a) Pred samoglasniki, n. pr. lepa lipa, lahka ladja, bela lu(, zelena loza, goli golob, debela žila . . . ; 9. h) za soglasniki, n. pr. glava, klanec, planina, slava cvetlica, dekla, oblak . . . ; 10. cj pred soglasnikom j v edninskem orodniku ženskih samo stalnikov, n. pr. z drhaljo, s piš6aljo, a soljo, z živaljo . . 11. Pred soglasniki, na koncu besed in tudi pred polu glasnim e se Z izgovarja kakor v, v končnici el pr tvomopreteklem deležniku glagolov prvih štirih razredov I. vrste potem pri samostalnikih in pridevnikih, narejenih s pripono Z pred katero pišemo poluglasni e, pa kakor kratek u, n. pr čolnar ima dolg 6oln — Sovnar ima dovg fovn; dal mi je piSial — dav mi je piUav; jelka ima veje do tal — jevka ima veje do tav; volk: vovk, bil: biv, obul: obuv, pisal: pisav; ogorelec: ogorevec; nesel: nesu; pletel: pletu; grebel: grebu; rekel: reku, stregel: stregu; kozel: kozu; topel: topu . . . 12. Kdor pred soglasniki in na koncu besed I čisto izgovarja, tisti se spakuje, govori tuje in prisiljeno ter dela silo narodni govorici. 13. Samo tuj e besede ohranijo tudi pred soglasniki in na koncu besed svoj čisti I, n. pr. Albanija, Alpe, Alvemija, Dalmacija,^ Olga, Volga, Voltava; admiral, eventualno, general, plural, violončel . . . Kadar ne veš, ti je li na koncu besed pisati 2 ali v (u), 14. tedaj postavi besedo ali v ženski spol,* ali pa v množino, in takoj se ti pokaže prava oblika, n. pr. bev, dav, obuv, piščav, prav, zdrav ... je pisati bel, dal, obul, piSSal, prav, zdrav . . ker imajo v ženskem spolu bela, dala, obula, prava, zdrava . . . in v množini beli, dali, obuli, piSSali, pravi, zdravi . . . Kadar ne veš, bi li na koncu besed, pred soglasniki in za 15. njimi pisal I ali Ij, tedaj piši I, če narod izreka v (u), 14 pa takrat, če narod izreka čisti I, n. pr. vaoh, dajav, priSu . . . je pisati volk, dajal, priSel, a besede konopla, mravla, zemla, rogel, Skratel, u6itel ... je pisati konoplja, mravlja^ zemlja, rogelj, Skratelj, učitelj . . . m. Kako delimo samoglasnike in soglasnike. I. Samoglasniki so: a) trdi: a, o, u; pred temi se goltniki ne mehčajo; 16. b) mehka e, i; pred tema dvema se goltniki izpreminjajo 17. v nebnike ali sičnike, n. pr. otrok, otrobe, otroci; ubog, uboiec, ubožica; gluh, glušec, glušica . . . Poleg teh samoglasnikov je za naš pravopis posebno važen 18. še poluglasni e (gibljivi e) ali nedoločni samoglasnik. Ta se lehko spozna po tem, a) da v zadnjem zlogu vselej izpade, kadar besedo izpre- 19. meniš tako, da ima na koncu samoglasnik, n. pr. pevec: pevca, orel: orla, starček: starčka, oven: ovna; Andrejček: Andrejčka, Dolenjec: Dolenjca, Štrucelj: Štruclja; Žitek: Žitka; Žumer: Žumra; bister: bistra, bistro; svetel: svetla, svetlo; močen: močna, močno; rekel sem: rekli smo; nesel je: nesli so ... ; b) da se vselej premeni v a, kadar dobi dolg naglas, n. pr. 20. dehniti, dehnil: dahnem; geniti, genil, genila, genili: gdnem ; premekniti, premeknil, premaknili: premdknem; spotekniti: spotaknem; kesdn, kesna, kesnb, kesnejši, kesneje, zakesnim, zahesniti, toda: kdsni, kdana, kasno ber, bic, ba§ fpate, kdSnji, kdSnja, kdSnje, prekdsni, prekdsna, prekdsno; — legdk, lehka. lehkb, toda: IdKki, IMka, Idhko; Idžji, lažja, Idžje, Idglje, naldhko, preldhek, Idjšati; — legati, legal, ležniv, ležrdvec, toda: leži; ravdn, ravni . . . II. Soglasniki so: 21. 1. Po govori lih, ki posebno sodelujejo med izgovorom: a) goltniki........ k 9 h b) nebniki........ 6 & š J c) sičniki........ C » s č) šumniki....... č š d) zobnika....... t d . ej ustniki........ P b v Ttl f) jezičniki....... 1 Ij n ■nj r • 22. 23. 2. Po izreki so soglasniki: a) mehki: c, č, ž, š, j, (Ij, nj, rj) h) trdi: 6, d, f, g, h, k, I, m, n, p, r, 8, t, v, z. 3. Po svoji zvenečnosti so soglasniki: a) nemi . . . C č f h k p s š b) zveneči . . v . g b m i d 1 m n r J IV. Premembe na samoglasnikih. 24. Za pravopis najvažnejše premembe na samoglasnikih so: I. mehčanje, II. zev, III. krčenje, IV. izpad in odpad, V. vrinek. 25. I. Mehčaiye. Za mehkimi soglasniki (glej pravilo 22, a) se trdi samoglasniki premlnjajo v mehke: a) V samostalniških sklonilih om, orna, ov, ki dajo em, ema, ev, n. pr. s kraljom: kraljem; pevcOma: pevcema; me6ov: meSev; nožom, no&oma, nožov: nožem, nožema, nožev . . ; 26. b) v edninskem imenovalniku srednjih samostalnikov in pridevnikov, kjer se o izpreminja v e, n. pr. iz cvetočo lico, sinjo mx>rjo. . . nastane cvetoče lice, sinje morje . . . ; c) v nedoločnikovi osnovi ova, ki daje eva, n. pr. kralj- 27. ova-ti, kon6-ov€t-ti, maH-ovorti . . . daje krolj-eva-ti, koni-eva-ti, moi-ev€t-ti . . . ; 6) pri tvoritvi svojUnih pridevnikov na ov, ki prehaja 28. v ev, n. pr. mož-ov, pastirj-ov, Jane&iH-ov, hruS-ov ... daje možev, pastirjev, Jan^ičev, hrušev . . .; d) v sestavljenih besedah, n. pr. iz kriiogled, rdečoličen, 29. slovenjograSki, svojoglav, konjorejec, poljodelec . . . nastane kri&egled, rdečeličen, slovenjegraSM, svojeglav, konjerejec, poljedelec . . . II. Zev. Pravilno stoji na enem mestu samo po en sauio- 30. glasnik. Pride li po kakršnikoli poti k njemu še drug samoglasnik, tedaj nastane zev, ki se mora odpraviti. Sredi besede stojita po dva samoglasnika samo v nekaterih 31. sestavljenih besedah, n. pr. neenak, neumit, radoufen, vele-ugleden, južnoavstralski; nauk, zaimek, neokretnež; zaupati, preiskati, preorati; priigrati, priihteti, priimek . . . Zev se odpravi s tem, a) da se zatakne s soglasnikom j, n. pr. da-ati: da-J-ati; 32. se-em: se-j-em; Maria: Mari-j-a, idea: ide-j-a; diacoms: di-J-ak . b) da se zatakne s soglasnikom v, n. pr. da-ati: da-v-ati; 33. pe-ec: pe-v-ec; igra-ec: igra-v-ec; pre-or: pre-v-or . . cj da se zatakne s soglasnikom n, n. pr. s-n-iti iz s-iti; 34. s-n-eti iz s-eti, v-n-eti iz v-eti; s-n-esti iz s-esti; do n-jega, k n-jemu iz do jega, k jemu . . .; H) da se samoglasnik i m u utrdi v sorodni soglasnik j 35. in v, n. pr. poidem: pojdem; zaidem: zajdem; dela-i: delaj; se-i: sej; Atistria: Avstrija; Europa: Evropa . . .; d) da se dva enaka samoglasnika skrčita, n. pr. prüdem: 36. pridem; priimem: primem; hvali-i: hvali . . . Kako je ravnati s tujimi besedami, glej pravilo 467, 468. III. Krčenje. Kadar stojita po dva samoglasnika neposrednje 37. skupaj, bodisi da že prvotno ni bilo soglasnika vmes, bodisi da je pozneje izpadel, tedaj se v mnogih primerih spajata v enega dolgega, n. pr. ne imam: nemam, nimam; ne (h)o6em: nočem, nečem; ne (j)eem: nesem, nisem; sto(j)ati: stati; ho(j)ati se: bati se; po(j)a8: pas; gospo(j)a: gospa; ne (ve se) kdo: nekdo; ne (ve se) kaj: nekaj; (k)do (vje kaj: dokaj; Dobro(j)e polje: Dobrepolje . . . 38. IV. Odpad in izpad, a) Posebno često odpada i v besedah, zloženih s predlogom i», n. pr. istgaga: »gaga; iakaza: skaza; izpaka: spaka . . . Glej tudi pravilo 122. 39. b) Samoglasnik u se premeni v v in potem odpade, n. pr. u&e: vže: ze; uhog: vbozen: boren . . . 40. c) Poluglasni e, bodisi prvoten ali po analogiji iz določnega samoglasnika nastal, izpada v besedah pes: psa; sel: sla; posel: posla; sen: sna; mesec: mesca; zajec: zajca. Nikakor pa ni pravilno izpuščati e v glagolih dejati (djatij; nadejati se (nadjati se); sejati (sjati) . . . 41. cj V priponah ija in Ije je i v poluglasnik oslabel in izpadel, n. pr. iz ladija, skorija, zarija; bitije, cvetije, kopije, pitije, predmestije ... so nastale knjižne oblike: ladja, skorja, zarja; bitje, cvetje, kopje, pitje, predmestje . . . 42. V. Vrinek. V slovenščini sme stati na koncu besed en sam soglasnik, ali pa stoje soglasniške skupine: mh, m,p, ms, mš, m», m^; 1e8;(sk,); st; šp, št; zb, zd, zg;&b, ^d, — Vrhutega sme stati I pred vsemi soglasniki, samo pred »• in « ne; tudi soglasnik r sme stati pred vsemi soglasniki, samo pred r in I, in časih pred m in n ne n. pr. Karel, parma (mn. rod. parem); tiskarna (mn. rod. tiskaren); naposled vran ne smeta stati pred I, r, n, v, m. 43. Kadar pride pri sklanjatvi samostalnikov na konec besede kakšna drugačna soglasniška skupina, se mora med zadnja dva soglasnika vstaviti poluglasni e. 44. Poluglasni e se vstavlja med soglasnike na koncu besed: a) V II. tvomopreteklem deležniku pri glagolih korenske vrste, n. pr. nesel: nesla, neslo; padel: padla, padlo; rekel rekla, reklo; stregel: stregla, streglo . . .; b) v nedoločni obliki nekaterih pridevnikov, n. pr. dober: 45. dobra, dobro; hiter: hitra, hitro; svetel: svetla, svetlo; plitev: plitva, plitvo; bolen: bolna, bolno . . . ; c) v edninskem imenovalniku nekaterih ženskih samo- 46. stalnikov, n. pr. bolezen: bolezni; ljubezen: ljubezni; pesem: pesmi . . .; 6) v množinskem in dvojinskem rodilniku nekaterih ženskih 47. in srednjih samostalnikov, n. pr. desek, igel, iger, iker, iskei-, konopelj, maček, naredeb, ovec, peSek, prošenj, sester, tresek, viter; . . beder, oken, sedel . . . Kadar dobe pod št. 47, c) omenjeni ženski samostabiki na 48. zadnji zlog dolg naglas, tedaj se poluglasni e izpremeni v «(glej pravilo 20), n. pr. desdk, ovac, pešdk, prošdnj, tresak . . , Pri ženskih in srednjih samostalnikih, omenjenih pod št. 41, 49. v množinskem in dvojinskem rodilniku spet oživi v zadnjem zlogu stari i, n. pr. ladja: ladij; skorja: skorij; zarja: zarij; bitje: bitij; kopje: kopij; predmestje: predmestij . . . V. Premembe na soglasnikih. Za pravopis najvažnejše premembe na soglasnikih so: 50. I. jotacija, II. mehčanje, III. razlikovanje, IV. prilikovanje, V. izpad, VI. vrinek. I. Jotacijo ali jotovanje imenujemo tisto glasovno premembo 51. na soglasniku, ki jo provzročuje za soglasnikom stoječi i ali j v zvezi s samoglasnikom za njim, t. j. jotovani samoglasnik ali glasovna skupina ia: ja, ie: je, ii: ji. Jotacija nastopa: a) v debloslovju, zlasti pri tvoritvi 52. samostalnikov; b) pri tvoritvi primerjalne stopnje pridevnikov; c) pri tvoritvi raznih glagolskih oblik, zlasti pri tvoritvi sedanjega časa, velelnika in trpnopreteklega deležnika. 1. Goltniki Te, g, h pred jotovanim samoglasnikom O"«» 53. ji) pretapljajo v sorodne šumnike H, š, š. a) Skupina kja daje ča, n. pr. mdh-ja: moča; sek-ja: 54. seča; fc/c daje n. pr. shdM-em, ahahj-em: skadem; daje M, n. pr. skaM-i, akahj-i: skadi; jaTe-jji: jačji. 55. b) Skupina gja daje ža, n. pr. teg-ja: te&a; g je daje že, n. pr. atrgi-em, atrgj-em: atr&em; g ji daje n. pr. atrglA, atrgj-i: atrSi; drag-jji: draSji. 56. c) Skupina hja daje ša, n. pr. duh-ja: duša; Jije daje še, n. pr. dihd-em, dihj-em: dišem; auhi-en, auhj-en, aušen; hji daje ši, n. pr. diM-i, dihj-i: diši; plah-jji: plaš-ji. 57. čj Skupina skje daje šče, sJ^i pa šH, n. pr. iaM-em, ishj-em: iščem; isM-i, iskj-i: iš6i. 58. 2. Sičniki c, z, s se pred jotovanim samoglasnikom (ja, je, ji) pretapljajo v sorodne šumnike č, ž, š. 59. aj Skupina daje n. pr. klidrem, klicj-em: klicem; cji daje H, n. pr. klici-i, klicj-i: kliči. 60. b) Skupina zja daje Sa, n. pr. maz-ja: maHa; oimzi^ati, opazj-ati: opasati; zje daje že, n. pr. rezi-em, rezj-em: re&em; izvozi-en: izvo&en. zji daje H, n. pr. reziri, rezji: reži. 61. c) Skupina sja daje ša, n. pr. nos-ja: noša; sje daje še, n. pr. pisi-em, pi^-em: pišem; noai-en: nošen; prosi-en: prošen; sji daje ši, n. pr. pisi-i, pisj-i: piši; vis-jji: višji. 62. 3. Zobnika t, d (in si) kažejo pred jotovanim samoglasnikom naslednje glasovne premembe: a) Skupina tja daje ča, n. pr. jet-ja: ječa. tje daje če, n. pr. mat-jeha: mačeha; trepeti-em, trepetj-em: trepečem. tji daje H, n. pr. irepeti-i, trepetj-i: trepeči; omlati^e-n, omlatj-e-n: omlačen; 63. b) d pred jotovanim samoglasnikom izpada, n. pr. hod-ja: hoja; glodi-em, glodjem: glojem; aodi-en, aodjen: aojen; rodi-en, rodj-en: rojen. c) Skupina stja daje šča, n. pr. mest-jan: meščan; 64. s^fe daje šče, n. pr. pusU-en, ptistj-en: puščen. 4. Za ustniki p, b, v, m se pred jotovanim samoglasnikom 65. vdeva 1. a) Skupina pja daje plja, n. pr. hap-ja: kaplja; okre- 66. pirom, okrepj-am: okrepljam; pje daje pije, n. pr. kopi-em, kopj-em: kopljem; topiren, topjen: topljen; pji daje plji, n. pr. kopi-i, kopj-i: kopiji, h) Skupina bja daje blja, n. pr. pozabi-am, pozabj-am: 67. pozabljam. bje daje bije, n. pr. zibi-em, zibj-em: zibljem; Ijubi-en, ljubj-en: ljubljen ; bji daje blji, n. pr. zUbi-i, zibj-i: ziblji. c) Skupina vja daje vlja, n. pr. mra/v-ja: mravlja; 68. oživi-am, oživj-am: o&ivljam. vje dalje vije, n. pr. devirem, devj-em: devljem; vji daje vlji, n. pr. devi-i, devj-i: devlji. čj Skupina -mja dalje mlja, n. pr. zem-ja: zemlja; 69. apremirarn, apremj-am: apremljam; mje daje mlje, n. pr. dremirem, dremj-em: dremljem; lomi-en, lomj-en: lomljen; mji daje mlji, n. pr. dremi-i, dremj-i: dremlji. 5. Jezičniki I, n, r se pred jotovanim samoglasnikom 70. mehčajo v Ij, nj, rj. a) Skupina Ua daje Ija, n. pr. volira: volja; vaU-ati: 71. valjati; Ue daje Ije, n. pr. koli-em: koljem; hvali-en: hvaljen; lU dalje Iji, n. pr. koliA, kolj-i: kolji. h) Skupina rvja daje rtja, n. pr. aukn-ja: suknja; 72. zagoni-ati: zaganjati; vtrie daje nje, n. pr. rani-en, ranj-en: ranjen; c) Skupina r-Ja daje n. pr. veSer-ja: večerja; 73. r-ie daje rje, n. pr. pomiriren, pomirj-en: pomirjen. 74. 6. Jotacija se opušča: a) V oblikah kakor: cvetje, ladja, dedje, hrastje, grozdje, listje, predmestje; lubje, drevje, grmovje, kopje; lasji, vozje . . ., ker v teh in enakih besedah stoji je namesto starejšega ija ali ije-, glej pravilo 41. 75. b) V trpnopreteklem deležniku nekaterih glagolov IV. vrste: besediti, čutiti, dreviti, gruditi, iznenaditi, jezditi, klatiti, maditi, mediti, mikastiti, napotiti, odobriti, ohrabriti, poostriti, po-srebriti, postiti, potiti, pretiti, razvedriti, rotiti, slediti, slutiti, tratiti, začuditi se . . ki imajo beseden, čuten, dreven, gruden, iznenaden, jezden, klaten, maden, meden, mikasten, napoten, odobren, ohrabren, poostren, posrebren, posten, poten, preten, razvedren, roten, sleden, sluten, traten, začuden . . . 76. 7. Nekateri glagoli IV. vrste imajo v trpnopreteklem deležniku po dvojno obliko, ker se jotacija opušča, ali pa ne. Takšni glagoli so: častiti: časten, češčen (samo v molitvah), toda počastiti: počaščen; grditi: grjen, grden; izpriditi: izpriden, izprijen; kratiti: kračen, kraten; mlatiti: mlačen, mlaten; nasititi : nasičen, nasiten; netiti: neten, nečen; obogatiti: obogaten, obogačen; poditi: pojen, poden ; stratiti: stračen, straten ; ukra-titi: ukračen, ukraten; ukrotiti: ukročen, ukroten; usmrtiti: usmrčen, usmrten; voditi: vojen, voden; zagozditi: zagozden, zago&en; zapečatiti: zapečačen, zapečaten; zbroditi: zbrojen, zbroden ; zmotiti: zmočen, zmoten . . . 77. II. Mehčanje imenujemo pretapljanje goltnikov (k, g, h) v šumnike (č, Ž, š) mv sičnike (c, «, s) in pretapljanje sičnikov v šumnike pred samoglasnikoma e in i. 78. 1. Goltniki k, g, h se mehčajo pred e in i v šumnike č, ž, š: a) V sedanjiku in trpnopreteklem deležniku pri glagolih korenske vrste, n. pr. rek-e-m: rečem; rek-en: rečen; vrg-em: vr^em; vrg-en: vržen • . .; 79. bj v nedoločniku in sedanjiku pri glagolih IV. vrste, n. pr. uk-iti: učiti; mnog-iti: množiti; suh-iti: sušiti; — vJe-im: učim; mnog-im: mno^m; suh-im: sušim . . .; c) sploh v debloslovju, n. pr. smreka: smrečica; otrok: 80. otroče; blag: hlaSiti; strah-en: straSen; ok-it: očit; oko: očesa; igo: iiesa; uho: všesa . . . 2. Goltniki k, g, h se mehčajo pred e m i \ sičnike 81. C, s: a) V velelniku pri glagolih korenske vrste, n. pr. rek-i: recA; vrg-i: vrzi . . .; b) časih v množinskem imenovalniku in mestniku in 82. v edninskem mestniku moških samostalnikov, n. pr. otrok: otroci, pri otrocih; volk: volčje; vojak: vojad, pri vojadh; paša stopa ob potod; v praznidh . . . Vendar je to mehčanje samo pri samostalnikih otrok in volk obče navadno. c) časih pri sklanjatvi pridevnikov pred sklonilom etn in i, 83. n. pr. pri velik-em: pri velicem; ubog-i: ubo»i . . . Sicer pa glej pravilo 170, 239. III. Razlikovanje. Istovrstni soglasnik se v glasu razli- 84. kuje od soglasnika, ki stoji za njim. Razlikovanje se kaže zlasti v glasovnih skupinah kt, gt; tt in Ot. 1. Skupina kt in gt daje č v nedoločniku in namenilniku 85. pri glagolih korenske vrste, n. pr. vekti: peči; pekt: peč; stregti: streči; stregt: streč . . . 2. Skupina tt in dt daje v raznih glagolskih oblikah in 86. v debloslovju st, n. i^r. pletti: pleati; predti: presti; jedta: jesta; jedte: jeste; jedt: jest; — Ht-tlo: His-tlo: čislo; god-tli: gos-tli: gosli; jad-tli: jas-tli: jasli . . . 3. Skupina vv daje tt/v v nastopnih besedah: uvajalen, 87. (namesto vvajalen^ uvajanje, uvajati, uvažati, uvažavec, uvedba, uvesti, uvintati, uvod, uvoden, uvodnica, uvoj, uvoz, uvozarina, uvoznik, uvoznina, uvožnja, uvrstba, uvrstek, uvrstilo, uvrstitev, uvrstiti, uvrstnina, uvrščati, uvrščevati. . . 4. Predlog k se pred k in g razlikuje v h, n. pr. iz fc 88. gospodu, k konju nastane h gospodu, h konju . . . 89. IV. Prilikoranje. Soglasnik se v glasu približa soglasniku, ki stoji za njim. Prilikovanje se kaže posebno v nastopnih primerih: 1. Jezičnik n se izpremeni pred ustnikom & ali 2> v ustnik m : 90. a) Glasovna skupina nh daje nib, n. pr. hran-iti: hramba; hlin-iti: hlimha; premm-iti: prememba . . . 91. h) Glasovna skupina np daje mp, n. pr. a na opak: ampak; Sdsenberg: Žužemperk; SanfctusJ Passua: Šempas; San(ctu8_) Petrus: Šempeter . . . 92. 2. Pred mehkimi soglasniki (gl. pravilo št. 22. a) stoje navadno mehki; zatorej se prilikuje: 93. a) trdi a za njim stoječemu IJ, nj in se preminja v š, n. pr. kos-iti: koš-nja; prosi-ti: proš-nja; pos-lati: poš-ljem; mis-liti: miš-ljen; premis-liti: premiš-ljam; letos: letoš-nji; 94. b) trdi « za njim stoječemu IJ in nj in se preminja v ž, n. pr. griz-ti: ugriž-ljaj; gros-iti: gro»-nja; voz-iti: voi-nja. 95. Izjeme od tega pravila: pazljiv ; izpraznjen, izpraznjevati; kaznjevati, kaznjevan; pojasnjevati, pojasnjevan . . . Eavnotako govorimo in pišemo z njim, z njo, z njima, z njimi in ž njim, ž njo, ž njima, ž njimi. 96. 3. Pred nemimi soglasniki (c, č, f, h, k, p, s, š, t) stoje navadno spet nemi soglasniki, pred zvenečimi soglasniki (v, g, h, z, š, d. I, m, n, r, j) pa zveneči soglasniki. 97. A. a) To kaže zlasti predlog s, ki stoji samo pred nemimi soglasniki, B. pr. s cvttj&m^ s ^Ttojlovt^ s fantom, s hlapcem, s konjem, s prstom, s svetnikom, s Šilom, s teboj . . . 98. Ravnotako v sestavah, n. pr. sceliti, sSakovališče, sfrkniti, shod, sklad, spev, stiska . . . 99. b) Kadar bi imel predlog s stati pred samoglasnikom ali pred zvenečim soglasnikom, tedaj se premeni v z, n. pr. z očetom, z Evo, z Ivanom; z vodnikom, z gradom, z brado, z zobom, z ženo, z deklo, z listjem, z menoj, z nesrečnikom, » roko, z jelenom . . . Ravnotako v sestavah, n. pr. s-variti: »variti; s-godba: 100. »godba; s-bor: »bor; s-dra&ba: »dražba; s-loHti: zložiti: 8-meiati: »mešati; s-nesti: »nesti; s-rasti: »rasli; 8-jaJiati; pjahati . . . Navzlic pravilu št. 99 pišemo v starejših sestavah in izposo-lOi. jenih besedah «, a ne z, n. pr. avada, avaljek, avitek, alog bet ©til, sloga bie (Stntradpt, aloien, smatrati, amater . . . c) V besedah, ki se začenjajo z s, š, », i in so sestavljene 102. s predlogom s, pišemo se namesto s, n. pr. s-stoAia: ae-staoa; s-šitek: sešitek; s-znaniti: seznaniti; s-igati: sežgati ... Sj V nesestavljenih besedah pišemo pred s in 5 predlog s, 103. pred », š pa predlog z, n. pr. s svetnikom, s šilom . . .; « zobom, » ženo . . . Nepotrebno je v takšnih primerih pisati al svitntkom, ai iilom, «ž 104. zobom, ai ženo ... B. Pred priponama sM, stvo se gode nastopne glasovne izpremembe: a) Skupina ksM, kstvo daje čki, čtvo in ta SM, štvo, 105. n. pr. človek-ski, človeč-ki: človeški; človek-stvo, človec-tvo: človeštvo; grk-ski, grč-ki: grški; grk-stvo, grč-tvo: grstvo . . . b) Skupina gski, gstvo daje ikt, itvo in ta šM, štvo, 106. n. pr. trg-sM, trž-ki: trški; trg-stvo, trž-tvo: trštvo; drug-stvo, druz-tvo: društvo ... cJ Skupina Tiski, Tistvo daje SToi, Stvo, n. pr. oderuh- 107. ski: oderuški; oderuh-stvo: oderuštvo; čeh-ski: češki; čeh-stvo: češtvo ... ' č) Skupina esTei, ostvo daje čTei, čtvo in ta ški, štvo, 108: n. pr. devic(a)-ski, devič-ki: deviški; devic(a)-8tvo, devic-tvo: devistvo; Celovec: celovški; Gradec: graški . . . Toda pri samostalnikih na-eo daje oski navadno samo sfcf; 109. pev(ec)-ski: pevski; lov(ec)-ski: lovski; delav(ec)-ski: delavski; . . . pev(ec)-stvo: pevstvo; lov(ec)-stvo: lovstvo; delav(ec)-stvo: delavstvo . . . ker pripona -ec prej odpade. d) Skupina »sM, »stvo daje &ki, Mvo in ta Škil, štvo, 110. n. pr. vitez-ski, vitež-ki: viteški; vitez-stvo, vitež-tvo; viteštvo; Pariz-ski: pariški . . . Slovenski pravopie. 2 111. Toda: francoz-ski: francoski, francoz-stvo; francostvo. 112. e) Skupina satvo daje ški, štvo, n. pr. nebes-ski: nebeški; kras-ski: kraški . . . 113. Vendar daje sski časih tudi ski, n. pr. rus-ski: ruski; prus-sM: pruski poleg rusovski, prusovski . . . 114. f) Skupina čski, čatvo daje čki, čtvo in ta ški, štvo, n. pr. berač-ski, beraè-ki, beraški; beraè-stvo, beraè-tvo: beraštvo; kovač-ski, kovač-ki: kovaški . . . 115. g) Skupina Sski, žstvo dajo žfci, žtvo in ta ški, štvo, n. pr. mož-ski, mož-ki: moški; mož-stvo, mož-tvo: moštvo; Anglež-ski, anglež-ki: angleški ... 116. h) Skupina šskl, šstvo daje ški, štvo, n. pr. mejas-ski: mejaški; plemenitaš-ski: plemenitaški ; plemenitaŠ-stvo : plemeni-taštvo . . . i) Skupine dsM, dstvo, tski, tsko 117. o) ali ostanejo neizpremenjene, n. pr. ljud-ski: ljudski; ljud-stvo: ljudstvo; sosed-ski: sosedski; sosed-stvo: sosedstvo; vojvod-ski: vojvodsM; vojvod-stvo: vojvodstvo; holand-ski: holandski; protestant-ski: protestantski; protestant-stvo: pro-testantstvo . . . Toda: soseska, soseščina; 118. p) ali izpahujejo zobnik d, t, n. pr. gospod-ski: gosposki; gospod-Btvo: gospostvo; bogat-stvo: bogastvo; 119. t) ali pa izpreminjajo zobnik d v j, n. pr. grad-ski: grajski; bled-ski: blejski. 120. C. Opušča pa se prilikovanje: 1. Pri predlogih i», bre», raz, ère», v», od, pred, pod, nadf ki ostanejo vselej neizpremenjeni tudi pred nemimi soglasniki, n. pr. izpad, brezpraven, razhod, bre» tebe, vztrajnost, navzkriž, odtok, pred seboj, pod čolnom, nad hlevom .... 121. Z ozirom na pravilo 120 je zatorej napačno pisati, n. pr. ispad, breapraven, rashod, čres tebe, vstrajnost, navskriž . . . 122. Kadar pa predlogoma iz, vz y sestavljenih besedah odpade i ali v, tedaj se premeni (po pravilih 96, 97) z pred nemimi soglasniki v nemi s, n. pr. izpaka: zpaka: spaka; vzpryeti: sprejeti; vzproiiti: sprožiti; vzpeti se: speti se; vzpored: spored . . . 2. Pri samostabikih s priponama -ek in -ec in pri pri-123. devnikih s pripono -ek, n. pr. ogrizek: ogrizka; zaslu&ek: zasluSka; dogodek: dogodka; uboSec: uboHca; sodeč: sodca; zobek: zohka; — nizek: nizki; teiek: teSki; sladek: sladki; šibek: šibki . . . 3. Pred priponama -ček in -ka, n. pr. golobček, hribček, 124. opazka, vodka, zibka . . . 4. Pred priponami -M, -ša, -še v primerjalni stopnji, 125. n. pr, ljubši, slabši . . . Napačno pa je pred nedoločnikovo končnico U in pred 126. namenilnikovo končnico t pri korenskih glagolih sičnižkega razreda opuščati prilikovanje ter pisati n. pr. gristi, lezti, molzti; grizt, molzt. Pravilne oblike so gristi, lesti, molsti; grist, molst, V. Izpad. — 1. Soglasnik ije izpadel v besedi solnce:i21. sonce. Tako so pisali to besedo vsi slovenski pisatelji od Trubarja do Prešerna. Zdaj pa jo po Kopitarjevem in Metelkovem vplivu sploh pišemo solnce, kar bolje ugaja pravilom, po katerih se je razvil naš pravopis. 2. Pri glagolih U. vrste izpada korenski končnik b, p, k, 128. t, d pred vrstno spono ni, n. gib-ni-ti: giniti; ukrep-ni-ti: ukreniti; stisk-ni-ti: stisniti; vrt-ni-ti: vrniti; ved-ni-ti: veniti. •. Navzlic temu pravilu piSemo pogoltniti poleg pogolniti-, umolkniti. 129. 3. Soglasnik v izpada: a) V besedah gvozd, zagvozda, stvo- 130. riti, tvrd, svora, škvorec in njih izpeljankah. Pišemo jih gozd, zagozda, storili, trd, sora, škorec. Navzlic temu pravilu nam rabi tvrdka bie gitma v hrvaški obliki. 131. b) Po ustniku b v besedah: obvesiti, obvleH, obvod, obvara 132. in njih izpeljankah, ki se pišejo obesiti, obleči, obod, obara. cJ Pred jezikovcem 1 v besedah vlas, vlat, Vlah, ki se 133. pišejo las, lat, Lah bet ^ftalienet. Navzlic temu prariln pišemo vleSt, vlak; Vlah bet SCBalod^e. 2* 134. Pri predlogu vz- v sestavah, kakor: v»prejeli: »prejeti: sprejeti (glej pravilo 122); v»prožiti: »prožiti: sprožiti; vxpored: »pored: spored; vzteH: steči; vmtekel: stekel; vzbati ae: zhati se; — vzbuditi: zbuditi; vzdelo: zdelo bie SBetl^ejung; vzdraha: zdraha bcr vzdramiti: zdramiti; vzdržati: zdržati; vzglasiti se: zglasiti se, vzglasba: zglasba; vzglavje: zglavje; vzglavnik: zglavnik; vzgled: zgled; vzgledovati se: zgledovati se; vzhoditi: shoditi; vzMpeti: skipeti; vzkobacati: skobacati; vzlekniti se: zlekniti se; vzleteti: zleteti; vzmaga, vzmagati: zmaga, zmagati; vzmoH: zmoči; vzmožen: zmožen; vznožje: znožje; vzpeti se: speti se; vzpričo: spričo; vzrasti: zrasti; vzriti: zriti; vzveličar: zveličar; vzveseliti: zveseliti; vzvirati se: zvirati se .. . 135. Pomni, da se predlog vz- piše: I. Samo V naslednjih domačih besedah in njih izpeljankah vzare bie Sldcrroenbe; vzbiban ftutbeniegt; vzbobneti onf(i^roeUen vzburiti in Stufregung oetfe^en; vzburkati aufregen; vzcvesti auf blühen; vzdati, vzdajati grii^enb entbieten; vzdanje ber vzdev ber SSulgo = ^iaine; vzdig bie ^ebung; vzdigač, vzdigalnik vzdigalo, vzdigniti, vzdigati, vzdigovati . . .; vzdehniti auf fcuf^en, vzdih, vzdihaj, vzdihljaj; vzdihniti, vzdihovati . . . vzdojiti aufjiel^en; vzdržati juriitfl^alten; vzdol, navzdol abroSrtž vzeti neumen; vzemek bie 5ßttfe; vzeten aužgtcbtg; vzetek bet Stid^ beim Äartcnfptcl; vzetje baž ^Jel^men; vzetnik = prejemnik; vzhajati aufgc^^cn; vzhod ber Slufgang, ber C^en; vzUik bcr tuf^ vzklikniti, vzklikoma . . .; vzkliti auffcimcn; vzkloniti emporti(|tcn, vzkloniti se ftd^ auftid^ten; vzmet bic ©pringfcber; vznesti, vznašati l^inauftragen, erl^eben; vznikniti auffetmcn; vzkriž, vzkrižema, navzkriž treujrocife; vznemiriti bcuntu'^igcn; vzoči t)or beh Slugcn; navzočen anroefcnb; vzplamteti entbrennen; vzradostiti etftcuen; vzradovati se tion g^teube erfüllt werben; vzrok bie Urfad^e; vzvišen erpl^t; vzvož bic äCuffal^rt . . . 136. II. Poleg tega se piše predlog vz- še v nastopnih novo-knjižnih, največ v znanstvene namene narejenih ali pa iz drugih slovanskih jezikov izposojenih besedah in njih izpeljankah: vzajemen vzajemnost aBed^felfcitigtcit; vzajmiti tnt= ïcl^ncn; vzbo&itî se conueg toctben; vzbokel conocj; vzbuda bic ©rtDcdEung, ©ttegung; vztmdnost bic (Sïtegbarfeit; vzbujenoat bct (Srrcgungžjuftanb ; vzdr&atî crl^aïten, vzdriava, vzdriba, vzdrèeva-vec, vzdržnih; vzduh bte fiuft; vzdušen ïuftig; vzdušje ber 8uft= treiž ; vzdušnica bte 2ïtmofp!^ate ; vzgoja, vzgajanje bte ©tjtel^uttg ; vzgojealovec, vzgojealovje, vzgojevati, vzgojevavec, vzgojilja, vzgo-jišSe, vzgojitelj, vzgojstvo . . .; vzgon bet 3ïufttieb; vzhit bte ©fftafc; vzhodišče bet Oftputift; vzkip bie 2tužga]^tung ; vzMic bie Serufuitg; vzklicati se ftd^ auf etroa« betufett; vzlet bet @ebaitfeit= ffug; vzmah ber @(i^n)uit0; vzmet bie Sprojection; vzmetnica baž ^ebetl^auž ; vzmnoi bie ^Poteitj, vzmnožba bte ^Potenjietung ; vzmno&en ^oteitg= ; vzmnožiti potenjieteit ; vznesen fd^roungoolt ; vznesenje bte 93e0eiftetuit0 ; vznosit etl^abeit; vzor baž ^fî'cal; vzorec, vzorek ba« ajluftet; vzornica bie SJiufterfarte ; vzornik bet ^bedift; vzomost bie Qfbeaïitat; vzorstvo bet ^f^ieiližmu« ; vzpenjal ber Mettetfifd^ ; vzpetost bie l^otiaoittale Oltebetuttg ; vzporeden pataM ; vzporednica bie ?ParaïIeïe ; vzporednik ba§ ^ataïïelogtantm ; vzporednost ber ^PataMtžmuž ; vzpostava bie ÎCtebetetitfeèung ; vzreja bie ©tjiel^uttg; vzrejališče bie (Si^iel^ungžattftoft ; vztrajati auž= l^arten; vztrajen aužbauetitb; vztrajnost bte 2ïu§bauer, baž SBel^arruttgžoetmogeit ; vzvidi se mi ic!^ finbe eS fut gut; vzvišek bte ©teigung ; vzvod ber J^ebel ; vzvoj bet ©ditaubengang ; vzvraten 9îit(ï=, vzvratno delovanje bie SRiicftottfung ; vzvreSi ptojicteren... 4. V glasovnih skupinah dl, ti često izpadata d, t, zlasti 137. v II. tvornopreteklem deležniku pri glagolih I. vrste zobniškega razreda, n. pr. bled-l, bod-l, bred-l, krad-l, pad-l, pred-l, plet-l, dajo: sem, blel, bol, brel, kral, pal, prel, plel; sem blela, bola, brela, hvala, pala, prela, plela — z dolgim korenskim samoglasnikom. (Glej tudi pravilo 304 in 305.) 5. Za d in £ se 9* na Gorenjskem in nekod tudi na Dolenj-138. skem izgublja: 6eda, iednik, 6ep, Sepinja, češnja, čevo, čeva, čevelj, čez, &ebe, žebec, žebelj za čreda, črednik, črep, črepinja, črešnja. Črevo, čreva, črevelj, črez, žrebe, žrebec, žrebelj . . . V knjigi 80 upravičene oboje oblike. Povsod pa je ohranjen r v besedah brez, čreslo 139. in žrelo. 140. 6. Za soglasnikom r odpada ob koncu j, ker ni ž njim stopljen, prikazuje se pa spet v sklaiyatvi: cesar: cesarja; gospodar: gospodarja; pastir: pastirja; dehor: dekorja . . . 141. VI, Vrinek. — 1. Med pt, bt se pri korenskih glagolih v nedoločniku in namenilniku vriva n. pr. tep-s-ti, tep-s-t; sop-s-ti; greb-a-ti; dolb-s-ti . . . 142. 2. Ob koncu se časih pristavi j, n. pr. dotle-j, posebe-j, zjvtra-j, znotra-j, kda-j, tore-j ... 143. Dostavek. — Soglasnik ž prehaja v nekaterih besedah med samoglasnikoma v r, n. pr. mog-em: mož-em: morem; kto-He: kdor; vem da &e: vendar; blago-že: blagor; uboHen: boren. Drugi del. Oblikoslovje. L Sklanjatev. 1. Samostalnik. A. Prva sklanjatev: Ženska a-debla: riba. 1. Štajerski edninski orodnik na oj, n. pr. Z bradoj giblje, 144. z nogo j ziblje — ni knjižen; toda upravičen je v pesmih zaradi rime, n. pr. Vzel mi je Tahi imetje — Oropal me s krutoj roko; — Zato sem med vami nocoj. — Aškerc. 2. V dvojinskem imenovalniku in tožilniku stoji e namesto i, 145. če je naglašen, n. pr. obS vodi, dvi ienS, dvS roke, dve sestre, v dv4 gubS . . . 3. Samostalniki, ki v edninskem rodilniku naglašajo končnico, 146. delajo množinski rodilnik tudi na &, mestnik pa na čh, n. pr. glava, gora, kosa, peta, solza, streha ... mn. rod.: gora, glava, kosa, peta, solza, streha . . . mn. mest.: na gorih, glavSh, kozSh, peteh, v solzih, na streheh . . . 4. V dvojinskem in množinskem rodilniku se med dvema 147. soglasnikoma ob koncu vstavlja poluglasni e, pred j pa i (gl. pravilo 47, 49), n. pr. bradlja: bradelj; igla: igel; iskra: isker ; deska : desek ; konoplja: konopelj ; naredba: naredeb ; nečke : neček ; ovca: ovec ; peška : peSek ; prošnja: prošenj ; sestra: sester; treska: tresek; — ladja: ladij; skorja: skorij; zarja: zarij . . . 148. 7. Kadar je ta vrinjeni e naglašen, tedaj se (po pravilu 48) izpremeni v n. pr. deadk, neidk, ovdc, peSdk, proSdnj, treadk . . . 149. 8. Med neločljive soglasniške skupine se ne vriva poluglasni e (gl. pravilo 42), n. pr. želja: želj; sanje: sanj; kleS6e: UeU; cesta: cest; zvezda: zvezd; zajka : zajk; jelka: jelk; mamka: mamk; znanka: znank; pevka: pevk; hramba: bramb; stavba: stavb . . . 150. 9. Po ženskih a-deblih se sklanjajo navadno v novejši pisavi moški samostalniki na a, n. pr. glavina, oproda, paša, sluga, starejšina, vladika, vodja, vojvoda . . . Vendar je taka sklanjatev prisiljena; zatorej glej pravilo 159. Samo naravnost iz hrvaščine sprejeti samostalniki, kakor n. pr. aga, vladika ... se sklanjajo vedno po «-deblih; navadno tudi sluga in starejšina. 151. 06a se v ednini sklanja popolnoma po a-deblih. Poleg tega pa tudi oie, očeta . . . 452. 10. Beseda ima v množinskem rodilniku besed in besedi. Tako delajo mn. rod. tudi nekateri drugi ženski samostalniki, ki poudaijajo končnice, n. pr. osa: osi in osa; sestra: sSster, sestri in sestra; steza: stdz, stezi in steza . . . 153. 11. Beseda gospa vcnh po vseh sklonih naglašeno končnico in se sklanja tako: 154. Edn. 1. gosp&, 2. gospe, 3. gosp^, 4. gospd, 5. pri gosp^, 6. z gosp6. Dv. 1. gosp6, 2. gosp6 in gospi, 3. gosp^ma, 4. gosp^, 5. pri gosp6h, 6. z gospčma. Mn. 1. g08p6, 2. gospe in gospi, 3. gosp6m, 4. gosp6, 5. pri gospčh, 6. z gospemi. 155. Edninski dajalnik in mestnik gospej je napačen (Miklošič, Metelko, Levstik, Škrabec). B. Druga sklanjatev: Moška o-debla : travnik, kova^, pastir, grfJtd. 156. 1. Po moških o-debUh se sklanjajo tudi: a) Moška i-debla: golob, črv, gost, zet, laket, nohet, pečat, pot, tat, tast, gospod, medved. Moška n-debla: sin, dob, dom, med, mir, 61, stan, vol, vrh... 157. c) Moški samostalniki soglasniške sklanjatve: kamen, koren, 158. kremen, plamen, jermen, jelen, prstan . . . č) Moški samostalniki na -a: oproda, vodja, vojvoda . . .159. (Prim. pravilo 150) Tako sklanja te samostalnike narod, zatorej je tako pisavo priporočati tudi v knjižni slovenščini. 2. Kadar ima edn. imenovalnik v poslednjem zlogu polu-160. glasni e (gl. pravilo 18, 19), bodisi prvoten ali pozneje vrinjen ali po analogiji iz določnega samoglasnika nastal, tedaj izpade ta e v ostalih sklonih, n. pr; pevec: pevca ; zajec : zajca ; kebel: kebla; ogel: ogla ; orel: orla ; pekel: pekla ; posel: posla; jarem: jarma; kosem : kosma; sen: sna; oven: ovna; bedenj: bednja; ogenj: ognja; deček: dečka; dušek: duška; pajek: pajka; starček: starčka; svitek: svitka; svetek: svetka; uboiček: ubožčka ; koder: kodra; oder: odra ; steber: stebra; sveder: svedra ; veter : vetra ; pes: psa; šev : šva . . . Zaradi blagoglasja poluglasni e ne izpada v besedah: iglec .161. igleca; jaglec: jagleca; jazbec: jazbeca; jezdec: jecdeca; kozelc: koželca ; mislec : misleca, miselca ; mrtvec : mrtveca; rigljec: rigljeca; tekmec: tekmeca . . . Kamen ima kamena in kamna; mesec navadno meseca i^l. poleg mesca. 3. Domači samostalniki na -telj ohranijo brez izjeme e v tej 163. končnici, n. pr. prijatelj*prijatelja (ne prijatlja); učitelj: učitelja; voditelj: voditelja; rešitelj: rešitelja . . . 4. Domači in izposojeni samostalniki na -ellj izpahujejo 164. poluglasni e, n. pr. brencelj: brenclja; črevelj: črevlja; hrustelj: hrustlja; igelj: iglja; kavkelj: kavklja; kocelj: kočija; kašelj: kašlja; krcelj: krclja; krehelj: krehlja; krhelj: krhlja ; krem-pelj: kremplja; parkelj: parklja bte fflaue; pečelj: peclja; pregelj: preglja ; recelj: reclja ; rkelj: rklja ; robelj: roblja ; rogelj: roglja ; šapelj: šaplja ; štekelj: šteHja ; štempelj: štem-plja ; štrukelj: štruklja ; vrabelj: vrablja ; žrebelj: ireblja . . . Samostalniki hutelj, durgelj, gredelj, kapelj, kavelj, me&elj, 165. parkelj ber ihompuS, tempelj imajo po dvojno obliko, n. pr. butlja, huteljna; durglja, durgeljna; gredlja, gredeljna ; kaplja, kapeljna; kavlja, kaveljna; me&lja, me&eljna; parklja, par-keljna; templja, tempeljna . . . Apostol ima apostola, apostelj pa aposteljna; angel ima angela. 166. 5. Dvozložni in večzložni samostalniki na r dobivajo v rodilniku pred sklonilom j, ki ga ohranijo po vsej sklanjatvi (glej pravilo 140), n. pr. cesar: cesarja; jantar: jantarja; lopar: loparja; sever: severja; osir: osirja; dehor: dekorja; bramor: bramorja; lavor: lavorja; mramor (kamen): mramorja; mehur: mehurja; piskor: piskorja; doktor: doktorja; major: majorja; profesor: profesorja . . . 167. Izvzeti od tega pravila so : govor, javor, mramor bte SEBerre, prapor, prizor, prostor, razor, žator, snipor bož ^eutci^t, tabor, topor, tovor, okvir, prepir, večer, ki imajo v rodilniku govora, javora .... Sploh od korenov na r Cdr, pr, str, tr,«r. ■ .) narejeni samostalniki na or ne mehčajo r®, n. pr. razdor, napor, prostor, zastor, zator, nazor . . . 168. De& ima de&ja, de&ju . . . iver m. navadno ivera poleg iverja. 169. 6. Edninski mestnik se končava pri vseh samostalnikih brez izjeme na u, n. pr. na travniku, pri kovaču, pri učencu, na rovašu, pri no&u, pri pastirju, na gradu . . . Razloček, ki ga delajo nekaterf pisatelji v tem sklonu med trdimi in mehkimi debli (na travniku, gradu ; pri kovači, pastirji) je umeten in zatorej napačen. Slovenščina že v XVI. veku ni poznala tega razločka, ampak že najstarejši pisatelji naši so pri mehkih kakor pri trdih deblih pisali zdaj u, zdaj 1. Občna pisava zdanjega časa pa se je odločila za u, in zatorej se nam je ravnati po tej pisavi. Samo pesnikom bodi dano na prosto voljo, naj pišejo ne samo v edninskem mestniku, ampak tudi v edninskem dajalniku zdaj u, zdaj i, kakor nanese rima, ne da bi se jim to štelo za napako. 170. 7. V množinskem imenovalniku in mestniku se goltniki ne mehčajo v sičnike; edino izjemo delata (po pravilu 82) samo- stalnika otrok, volk, ki imata : otroci, pri otrocih (toda z otroki); volčje, volkovi, volki. 8. Navadna končnica v množinskem imenovalniku je i; 171. 5asih pa nastopi tudi je. To končnico imajo : a) Nekateri enozložni samostalniki, ki dobivajo v edn. 172. rodilniku naglašen ti ali & : lasje, mo&je, zobje, volčje . . . b) Moška i-debla, ki se sklanjajo po tej sklanjatvi (gl. pra-173. vilo 156) n. pr. golobje, gostje, 6rvje, tatje, gospodje . . . c) Nekateri samostalniki na f, d, t, n. pr. Škofje, grofje, 174. sosedje, udje, kmetje . . . Novoknjižne besede se ogibajo te končnice, n. pr. narod: 175. narodi; navod : navodi; zavod: zavodi . . . 6j Samostalniki, zlasti imena narodov in prebivavcev, na 176. -an n. pr. kristjan: kristjanje in kristjani; meS6an: meS6anje in meščani; Rimljan: Bimljanje in Rimljani; LakniSan: Lakniianje in Lakniiani . . . d) Nekatera ljudska imena, kakor : Francoz: Francozje ; 177. Prus; Prusje; Rus: Busje poleg Francozi, Prusi, Rusi . . . 9. Stari mn. rodilnik brez končnice ov so ohranili: konj:il8. kdnj ; las : lds ; moi: mož ; otrok: otrdk ; voz : voz ; zob : z6h. Nekateri imajo obojno obliko: Unec, loncev; pSnez, pSnezov; rajniš, rajniSev; stremen, stremenov. Enozložni samostalniki, ki imajo že v edninskem imeno- 179. vzniku dolg zlog in dobivajo v edn. rodilniku naglašen ii ali &, se sklanjajo tako: Ednina. Im. grdd, rod. gržda, gradii, gradi, gradiva, daj. grždu, gradovi, to&. grad. mest. v gr&du, orod. z gradom, gradovom. Diiojina. Im. grida, gradi, gradiva, rod. gridov, gradiv, gradi, daj. gridoma, gradema, gradivoma. toi. gréda, gradâ, gradù, gradôva, meat. v gràdih, gradéh, gradôvih, rod. z grâdoma, gradéma, gradôvoma. Množina. Im. gràdi, gradjé, gradôvi, rod. grâdov, gradpv, gradi, daj. grâdom, gradém, gradôvom; tož. grâde, gradé, gradf, gradove, meat. pri gràdih, gradéh, gradôvih, orod. z gràdi, gradmi, gradôvi. 180. Potem zgledu dobivajo v edninskem rodilniku : a) navadno naglašen m : dar, cvet, glad, glaa, god, goat, jez, kvas, lan, laa, led, med, meh, ol, panj, paa, plea, plot, pot bcr prah, raat, red, rob, rod, aad, aat, ain, aled, ameh, amrad, aram, ard, atan, atrah, taat, tat, val. . . ; b) naglašen à: Bog, Srv, dolg, drob, duh, gnoj, hod, lea, loj, mož, noa, rog, aneg, aok, avet, volk, voz, vrh, zob .. . — Izmed teh samostalnikov imajo v dvojinskem dajalniku in orodniku navadno &ma : goatema, gradema, možema, tatema, zobema; — v množinskem imenovalniku je : ërvje, laaje, možje, tatje, volčje, zobje ; — v množinskem dajalniku em: goatem, gradem, možem, totem, zobem; — v nmožinskem tožibiku i: dari, goati; — v množinskem orodniku m,i: darmi, dolgmi, drogmi, goatmi, laami, možmi, pasmi, rogmi, tatmi, valmi, vozmi, zobmi. 181. Vsi ti samostalniki — razen mož, panj — imajo trd končnik. C. Tretja sklai^atev : Srednja o-debla : jezero ; lice. 182. . 1. Kakor pri moških, tako je pisati tudi pri srednjih o-deblih edninski mestnik na u, ne oziraje se na to, če je deblo trdo ali mehko, n. pr. pri jezeru, na licu, na morju, na igrišSu . . . Glej pravilo 169. 183. 2. V dvojinskem in množinskem rodilniku se med dvema soglasnikoma ob koncu vriva poluglasni e, pred j pa i (glej pravilo 47, 49, 147), n. pr. deblo : debel ; duplo : dupel ; tealo : teael ; rebro : reber ; okno : oken ; piamo : piaem ; ceaaratvo : ceaaratev : jajce : jajec . . . kopje : kopij ; narečje : naredj ; predmestje : predmestij . . . Toda po pravilu 42 daje usta: u»t; toporišfe: toporišč; iSi. gnezdo: gnezd . . . 3. V to sklanjatev so prestopila tudi vsa debla srednjega 185. spola na soglasnik (n, t, s), ki ga pa izgubljajo v edn. imenovalniku in tožihiiku, n. pr. ime: imena; telo: telesa; kozle: kozleta . . . Nekatera debla na -es se sklanjajo tudi kakor prava o-debla 186. na o, zlasti v množini v nekoliko različnem pomenu, kakor bi ga imelo v množini deblo na -es, n. pr. kolo, mn. kola ber ©ogen, kolesa bte 9?aber; črevo, mn. čreva bte ©ebatme, ber Unterleib, črevesa bte einjelnen S)atme; drevo, mn. drva baž ©rennl^olj, drevesa bte SBaunte . . . Pero ima v množini peresa in per a. 187. Neho bož g^irmament, rod. neha, v množini nebesa bet 188. J&tmmel ote Slufentl^alt bet ©eltgen. Oko ima v množini očesa (kurja očesa na nogi, trta je 189. pognala o&«a), oka (rakova oka bte ^eb&fietne) in oči (ženskega spola po IV. sklanjatvi). 4. Srednji samostalniki, kakor: meso, testo, srebro, zlato, 190. blago, proso, morje, polje . . . navadno nimajo dvojine in množine. Sploh se narod ogiba zlasti dvojine ter govori: dvoje, oboje telet; dvoje, oboje jajec; oboje proso, oboje polje, morje ali dvoje polj, morij ... a ne dve teleti, jajci, prosi, polji, morji . . . Č. Četrta sklanjatev: a) Ženska i-dehla: wit; kost; b) moška i-debla: Ijtičje. 1. V končnem zlogu vrinjeni poluglasni e (glej pravilo 42,191. 43, 46) ali njegov namestnik <ž (pravilo 20) izpada tudi tukaj v rodilniku in ostalih sklonih, n. pr. bolezen: bolezni; basen: basni; misel: misli; povodenj: povodnji; ravan:: ra/vni . . . 2. Vsi takšni samostalniki delajo edninski orodnik na -ifo, 192. dvojinski dajalnik in orodnik na ima, množinski orodnik na imi, n. pr. z mislijo, mislima, mislimi . . . toda: z nitjo, nitma, z nitmi . . . 193. 3. Štajerski edninski orodnik na -joj ni knjižen pa tudi v pesmih zaradi rime ni upravičen, n. pr. Kako se (lipa) ponosno vzdiguje — Nad tihoj zagorskoj vas^o/ — Mogočno okrog razteguje — Prijazni dom senčnati svoj. — ASkerc. 194. 4. Končnica (nam. i) v dvojinskem in množinskem rodilniku je umetna, prisiljena in zatorej napačna; pisati je: debelih niti, belih kosti, veliko ljudi, grdih poti (a ne: nitij, kostij, ljudijt vetij) . . . 195. Kakor ljudje se sklanjajo v množini tudi samostalniki las, tat, pot, gost, in števnika trije. Štirje (treh. Štirih; trem. Štirim; tri, itiri; pri treh, Štirih; a tremi. Štirimi). 196. Pot je v ednini navadno ženskega, časih pa tudi moškega spola: lepa pot, lepi pot; Nalepempotu (kraj v Ljubljani). V množinskem imenovalniku in tožilniku pa je pot časih tudi srednjega spola: Čudna so pota boije previdnosti! . . Vrhutega so se ohranili v edninskem orodniku še nekateri ostanki ^-jevske sklanjatve, n. pr. mcrf potem, gre svojim potem, tem istim potem, ravnim potem . . . ^JBC Peta sklaigatev: SoglasniSka debla: cerkev. 197. Ženski samostalniki, ki se sklanji^o po zgledu cerkev, imajo v edninskem tožUniku in orodniku po dvojno obliko: cerkev (cerkvo), s cerkvijo (cerkvo); molitev (molitvo), z molitvijo (molitvo) . . . Knjižna je samo prva: tož. cerkev, molitev; orod. s cerkvijo, molitvijo . . . 198. 1. Vsa soglasniška debla na n, s, t, r se sklanjajo po prvih štirih sklanjatvah. Glej pravilo 158, 185. 199. 2. Samostalnik dan ima v edninskem dajalniku in mestniku dnevi: proti dnevi, pri dnevi . . ., v dvojinskem in množinskem rodilniku pa dni, in manj navadno dnev in dan, n. pr. denes Štirinajst dan (na Notranjskem). Množinske oblike dnovi, dnov in dnevov niso knjižne. - ai - n. Sklanjatev lastnih imen. Lastna imena nimajo posebne sklanjatve, ampak se skla- 200. njajo po tistih pravilih kakor drugi samostalniki. A. Osebna imena. Zlasti je pomniti: 1. Moška osebna imena na -a se sklanjajo po zgledu 201. travnik (glej pravilo 159), n. pr. 1. Trdina, 2. Trdina, 3. Trdinu, 4. Trdina, 5. pri Trdinu, 6. a Trdinom. Ravno tako Robida, Slovša, Pelopida, Leonida . . . Prisiljeno je takšna imena sklanjati po zgledu riba (glej pravilo 150). 2. Moška osebna imena na o, se sklanjajo kakor travnik, 202. n. pr. Janko: Janka; Metelko: Metelka; Zelevko: Zelenka; Marko: Marka; Pleško: Pleika; MurUlo: Murilla ... a ne: Jankota, Metelkota, Zelenkota, Markota, Pleikota, Murillota . . . 3. Za osebna imena na e velja nastopno pravilo: a) Domača osebna imena dobivajo v rodiluiku prirastek203. -t-, n. pr. France: Franceta; Jo&e: Jožeta; Cigale: Oigaleta; Črne: Čmeta; Peče: Pečeta; Smole: Smoleta; Stare: Stareta; Šuklje: Šukljeta; Vrne: Vrneta . . . Napačne bo oblike Cigaleja, Šukljeja . .., ki se nikdar ne ališgo med narodom, dasi se mnogokrat bero po knjigah in novinah. b) Tuja osebna imena dobivajo v rodilniku prirastek -j-, 204. n. pr. Bonaparte: Bonaparteja; Goethe: Goetheja; Clarke Glarkeja; Linné: lAnneja . . . 4. Osebna imena na i dobivajo v rodilniku prirastek -j-, 205. n. pr. Juri: Jurija; Kosi (\i Koaej) : Koaija; Žurhi (iz Žurhej) : Žurbija; Mali fiz Malej) : Malija; Lenaaai: Lenaaaija; Graa-aelli: Graaaellija . . . 5. Kadar ima moško osebno ime pridevniško obliko, 206. tedaj se mora sklanjati kakor pridevnik, n. pr. KoaesM: Ko-aeakega (a ne Koaeakita !) ; Ledinaki : Ledinakega ; Podgorski : Podgorakega; Dobrovaki: Dobrovskega; Radecki: Eadeckega; Hradeeki: Hradeckega; Palacki: Palackega; !roZ«toy(=Tolsti): Tolstega (a ne Tolstoja!); IzvolsMj: Izvolskega. 207. Napačno je zatorej pisati: Koseskove pesmi; Palackom igodovina Radeckov aM Radeckilov spominek; Hradeckov ali Hradeckilov most; Tolstojem ali Tolstovlja povest .... 208. 6. Moška osebna imena z vrinjenim poluglasnikom v zadnjem zlogu izpahujejo e v rodilaiku (glej pravilo 160), n. pr. Orel: Orla; Erjavec: Erjavca; Prešeren: Prešerna; Šašelj: Šašlja... 209. Popolnoma napačno piše, kdor z vezajem loči končnico od lastnega imena, n. pr. Orel-a, Erjavec-a, 8lomšek-a, Oras-selli-ja; Šuklje-ta... To je tako, kakor bi Latinec pisal Marcus-i Livius-i Drusus-i namesto Marci Livii Drusi . . . B. Erajna imena. 210. 1. Krajna imena, ki imajo pridevniško obliko, se sklanjajo kakor pravi pridevniki, n. pr. Trebnje: Trebnjega, v Trebnjem; Ubeljsko: Ubeljskega, na Ubeljskem; Okroglo: Okroglega, na Okroglem; Škrjanče: Škrjančega, naŠkrjaniem; Trnovo: Trnovega, v Trnovem; Krakovo: Krakovega, v Kra-kovem . . . 211. 2. Mnoga množinska krajna imena ženskega spola delajo rodUnik na -an, n. pr. Duplje: iz Dupljan, iz Dupelj; Gorje: iz Gorjan, iz Gorij; VipoUe: iz Vipol&an; Vitovlje: iz Vitovljan; Vrhovlje: iz Vrhovljan . . . 212. 3. Množinska krajna imena na -ane, kakor GoriSane, Svečane, Poličane ... se sklanjajo tako: i. GoriSane, 2. Gorič, Goričan, 3. Goričam, GoriHanom, 4. Goriče, Gorilne, 5. na GoriSah, na GoriSanah, 6. z GoriHami. 213. 4. Pri množinskih krajnih imenih je dobro paziti na spol; tako so n. pr. Adleši6i, Kožarji, Lazi, Pimiki, Železniki, Žiri ... moškega spola ter imajo v rodilniku: AdlešiSev, Kožarjev, Lazov, ... v mestniku: v AdlešiHh, Kožarjih, Lazih ... — Gorje, Laze, Slape . . . so ženskega spola ter imajo v rodilniku: iz Gorij, Gorjan, iz Laz, iz Slap ... v mestniku: v Gorjah, Lazah, Slapah ... — Sela, Selca, Petrina . . so srednjega spola ter imajo v rodilniku Sel, Selec, Petrin . . ., v mestniku: na Selih, v Selcih, v Petrinih . . . Napačno je zatorej pisati: iz Kozarij, iz Zir, iz Slapov . . . v Kozarjah, v Selcdh, v Adleèièah . . . 5. Krajna imena, sestavljena iz samostalnika in pridevnika, 214. se sklanjajo na dva načina: a) Kadar je ohranil pridevnik še svoje pridevniško svojstvo, tedaj se sklanja pridevnik po svoje, samostalnik po svoje n. pr. Dolenja vas: Dolenje vasi; Novo mesto: Novega mesta; Šhofja Loka: Škofje Loke; Velike Lašiče: Velikih LaSiè . . . b) Kadar se je pridevnik popolnoma spojil s samostalnikom, 215. tedaj se sklanja samo samostalnik, n. pr. Dobrépolje: Dobré-polj, v Dobrépoljah ; Mokrônog: Mokronoga, v Mokronogu . . . Namesto množinskega Dobrépolje, ki bo vBOlej ženskega spola, se 216. govori okoli Dobrépolj tndi samo Polje, n. pr. is Polja sem prišel, v Polje grem, e Polju sem bil . . . Izposojeni Carigrad se sklanja: Carigrada, v Carigradu . . . 217. 6. Krajna imena, sestavljena znaglašenim predlogom, se 218. sklanjajo tako, kakor bi ne bila sestavljena, n. pr. Pddlog: do Pàdloga, v Pôdlogu; Prigorica: do Prigorice, v Prigorici; Prêloka: doPrêloke, v Prêloki; Zalog: do Zaloga, v Zalogu . . . Tudi kadar je s predlogom sestavljeno ime ohranilo po-219. udarek, se v sklanjatvi ne loči od predloga, n. pr. 1. Podtum, Nabre&ina, Zavrh, Predj ama ; 2. do Podturna, Nabrežine, Zavrha, Predjame; 3. proti Podtumu, Nabrežini, Zavrhu, Predjami; 4. grem v Podturn, v Nabrežino, v Zavrh, v Predjamo; 5. bivam v Podturnu, v Nabrežini, v Zavrhu, v Predjami; ali pa: bivam Podturnom, Nabrežini, Zavrhom, Predjamo; 6. pred Podturnom, Nabrežino, Zavrhom, pred Predjanw Napačno je pisati : Grem pod Tum, na Brežino, za Vrh, 220; pred Jamo. Bil sem pod Tumom, na Brežini, za Vrhom, pred Jamo . . . ker se s tem lastno ime preveč premem, kakor bi bil imenovalnik Turn, Brežina, Vrh, Jama, kar pa ni. SlOTenski ptavopli. 3 221. 7. Mnogo krajnih imen je izpremenilo svoj spol in svoje število, tako da jim je težko uganiti pravo sklanjatev, ako se ne oziramo na to, kako govori narod, n. pr. Brezje, Dovje, Groblje, Eadomlje, TomiSlje, Dobrdpolje, Dobro polje . . . Brezje: Bil sem v Brezju pri LaSičak, a ne pri Mariji PomoSnici na Brezjah, — Dovje: z Dovjega, na Dovjem. — Groblje: iz Grobelj, v Grobljah. — Radomlje: iz Radomlja, v Badomlju (ne v Eadomljah). — TomiSlje: iz TomiSljega, v TomiSljem (ne iz Tomišlja, v TomiSlju). — Dobr6polje: iz DobrSpolj, v Dobripoljah. — Dobro polje: z Dobrega polja, na Dobrem polju . . . m Pridevnik. A. Sklanj atev. 222. 1. Imenska sklanjatev pridevnikova se je ohranila še v nekaterih prislovih, n. pr. izlepa, izmlada, iznova, izprva, izte&ha; dodobra, docela, dodata, domala; kljubu . . . 223. 2. Kakor pridevniki se sklanjajo tudi vsi svojilni zaimki, dalje tisti kazalni, vprašalni, oziralni in nedoločni zaimki, ki imajo pridevniško obliko, kakor n. pr. tiati, a, o; Sigav, a, o; kakrSen, a, o; marsikateri, a, o, i. t. d. 224. 3. Samo določno obliko imajo: aj Vsi svojilni pridevniki na -ji, -ski in vsi pridevniki na ■igi, ki sploh nikoli nimajo nedoločne oblike, n. pr. bo&ji, divji, gadji, kravji, ribji; bratovaki, jeaenaki, lovaki, alovenaki; srednji, vsakdanji, zadnji . . . 225. Napačno je zatorq pisati: To je hoiij dar; denes je lep jesensk dan; ti si pošten slovensk mož; vsahdanj človek; sredenj pot .. . 226. b) Vsi primemiki, n. pr. grši, mlajši, višji, popolnejši . . . 227. c) Vsi pridevniki, ki se rabijo v zvezi s samostalnikom za nemške zloženke, n. pr. cestni prah ©tra^enftaub; 6aatni meščan @]^rcnbiit0cr; dr&avni zbor ; lahM kamen ^alftuff; mali traven 9lpttl; pustni vtorek g^afd^inggbtcnžtag; sadni vrt OOftgarten; trini dan aJlorfttag; veliki petek ©'^arfrettttfl; Čmi vrh ©d^roatjcnberg; Stari trg Slltenmarft; Veliki Klek glodner ... (J Nekateri pridevniki, ki sploh nimajo nedoločne oblike; 228; to so: mali, obči, pravi, zali. Namesto pravimo majhen. 229. d) Vsi pridevniki, ki nam rabijo za samostalnike, n. pr. 230. bolni etn ifranfer; duhovni ein @etftlt(^et; modri etn SEBctfCt; popotni etn SRetfenbcr; praviSni etn ©ered^tet; suSni ettt Setb» ctfleiter; tuji etn ^tember ... V takšnih primerih je pravilneje pisati bolnik, duhovnik, 231. modre, popotnik, pravičnik, suienj, tujec . . . e) Eazalni zaimki oni, isti, taisti, tisti; vprašalni in ozira1ni232. kateri, koji in nedoločni marsikateri, mnogokateri, neki, nekateri, vsakateri, raznokateri. 4. Samo nedoločno obliko imajo: a) Vsi svojilni pridevniki na -ot (-ev), -in, n. pr. bratov, 233. lipov, cesarjev, Valentinov; kraljičin, tetin, Marijin . . . Napačno je zatorej pisati: V tej nosi je moj očetovi dom; to je lipotfi cvet; denes je Marijini ali Marijni pratnik; Adamoti sin; Ecropini prstan... bj Nekateri s pripono -J zlasti od osebnih imen narejeni 234. pridevniki, ki nam rabijo za lastna osebna in krajna imena, n. pr. Viranč (= Virantov) hlapec te popelje v Ljubljano; Ogrini (— Ogrinčeo) les sem kupil; to je Marolč (= Maroltov) konj; Ruperč vrh, Vinj vrh, Martinj vrh. Slovenj ChPadec . . . c) Vsi svojilni zaimki, dalje kazalni zaimki tak, takSen, 235. tolik, tolikSen; vprašalni zaimki čigav, kak, kakov, kaMen, kolik, kolikšen, koliker; oziralni zaimki kakršen, kolik, kolikšen in nedoločni zaimki kak, marsikak, marsikakšen, vsak. 5. Pridevniki s poluglasnim e ali njegovim namestnikom, 236. naglašenim a, izgubljajo v zadnjem zlogu ta e ali a v ostalih spolih in sklonih (glej pravilo 19, 20, 45), n. pr. dober, dobra, dobro; svetel, svetla, svetlo; gordk, gorka, gorko; hladdn, hladna, hladno; otrok je bolan: otroci so bolni (ne bolanil) . . . Kisel ima Msela, Mselo in kisel, kisla, Mslo. 237. 3* 238. 6. Pridevniki s poluglasnim e vkorenskem zlogupremi-njajo v določni obliki ta e v naglašen a: tendk: tdnki, tdnka, tdnko; legdk: Idhki, Idhka, Idhko . . . Glej pravilo 20. 239. 7. Po goltnikih k, g, (h) je goltnikovo mehčanje upravičeno samo v edninskem mestniku moškega in srednjega spola; v edninskem dajalniku in mestniku ženskega spola; v dvojinskem imenovalniku ženskega in srednjega spola; v množinskem imenovalniku moškega spola (glej pravilo 83). Oblike, kakor: tacega velicega gospoda, pri taeih velicih gospodih, z velicimi gospodi ... so napačne. 240. 8. Ravnaje se po prevesni večini najboljših slovenskih pisateljev piši v edninskem dajalniku in mestniku ženskega spola vselej končnico -i, a ne -ej, n. pr. Veruj božji (ne božje^j I) besedi. — Pravljica o bdi (ne belej^) ka6i. — Bil sem pri svoji dragi stari ('ne svoje^ dragej starej!) materi . . . 241. 9. Pridevnik rad in njegov prinlernik rajši ima samo imenovalnike vseh spolov in števil ter se vedno ujema z osebkom, n. pr. Naš hlapec rad moli, pa še rajši (ne raje!) dela. — Moja h6i rada šiva, pa še rajša (ne raje!) bere. — To dete rado je, pa še rajše (ne raje!) spi. — Mn. Hlapci radi delajo, dekle pa rade postavajo . . . 242. 10. Pridevnik žal se sklanja ali pa ne: Žal besede v ustih ni. — Žale misli v srcu ni. — Ne bo iz mojih ust prišla beseda žala. Preš. 243. 11. Nekateri pridevniki nam rabijo za samostalnike, n. pr. bližnji bcr Jlftcj^fte; domaB bte ^auSfeute; duhovni bet ^prieftcr; mlajši bic ^fungcn; moški bte aJlanncr; Vsi sveti ba8 2lllet= l^ciligenfeft; starši bic eitcm; zakonski bic (gl^dcutc; ženska bte f^ou. 244. Med temi se bližnji, domaH, duhovni, mlajši, moški. Vsi sveti, zakonski sklanjajo vselej kakor pridevnik; ženska se sklanja, kakor pridevnik ali pa kakor samostalnik, starši pa vselej kakor samostalnik. 245. 12. Pridevnik (cenen, a, o) rool^Ifeil, je napačno narejen namesto prislova cend, n. pr. To blago je ceno (ne ceneno). Pač pa nam je v rabi primemik cenejši, a, e. 13. Kadar v edninskem tožilniku moški ali srednji samostalnik 246. in pridevnik (zaimek) nista v istem stavku in se pridevnik nanaša na samostalnik v prednjem stavku, tedaj ne delamo razločka med živimi in neživimi stvarmi, ampak pišemo pridevnikov tožilnik kakor pri živili bitjih, n. pr. VelUd zvon smo &e prelili, srednjega pa šele bomo. — Mladina novi svet preveč čisla, starega pa zanemarja. — VdiM travnik smo &e zjutraj pokosili, malega bomo pa nocoj. — Naše seno je &e naloženo, sosedovega pa še nakladajo. — Nebeško kraljevstvo je podobno kvasu, katerega je žena vzela . . . B. Stopnjevanje. 1. S pripono M, ša, še delajo primemik: a) Vsi enozložni pridevniki na b, p, n. pr. 247. ljub: Ijub-ši, ljub-ša, Ijub-še; slab: slab-ši, slab-ša, slab-še; lep: lep-ši, lep-ša, lep-še. b) Vsi pridevniki s končnikom d. Za samoglasnikom se 248. d izpreminja v j, za soglasnikom se pa izpahuje, n. pr. hud: hui-ši, hij^-ša, huj-še; mlad: mlaj-ši, mlaj-ša, mlaj-še; grd: gr-ši, gr-ša, gr-še; trd: tr-ši, tr-ša, tr-še. slad-ek: elaj-ši, slaj-Sa, slaj-ie; red-ek: rej-ši, rej-ša, r^-še. 2. S pripono jji (iz j^), jja, jje delajo primemik: a) Vsi enozložni pridevniki na goltnike k, g, h, ki se 249. (po pravilu 53) pretapljajo v c, ž, s, n. pr. jaJi: jač-ji, jač-ja, jač-je iz jak-jji . . . drag: draS-ji, draS-ja, draH-je; plah : plaS-ji, plaš-ja, plaš-je ; leg-dk: laS-ji, lai-ja, laS-je ; meh-dk (deblo mek): meč-ji, meč-ja, meč-je. b) Vsi pridevniki na sičnika z, s, ki se (po pravilu 58)250. pretapljata v šiunnika ž, š, n. pr. ni»-ek: niS-ji, ni&-ja, ni&-je; vis-ok: viš-ji, viš-ja, viš-je. 3. S pripono eJM, ejša, ejše delajo primernik: 251. aJ Vsi večzložni, in mnogi dvozložni pridevniki, zlasti oni na er, en, dn, šk, iv, it, n. pr. bister: bistrej-ši, bistrej-ša, bistrej-še; priden: pridn-ejši, pridn-ejša, pridn-ejSe; rodoviten: rodovitn-ejSi, rodovitn-ejša, rodovitn-ejše; drobdti: drobn-ejši, drobn-ejSa, drobn-ejSe ; krepdk: krepk-ejši, krepk-ejša, krq>k-ejše ; sladdk: sladk-ejši, sladk-ejša, sladk-ejše; šibdk: sibk-ejši, šibk-ejSa, Sibk-ejše ; svetdl: svetl-ejši, svetl-ejša, svetl-ejie ; ljubezniv: ljubezniv-ejši, ljubezniv-ejša, ljubezniv-ejSe; plemenit: plemenit-ejši, plemenit-ejSa, plemenit-ejSe. 252. b) Mnogi enozložni pridevniki, zlasti oni na st, n. pr. nov : nov-ejši, nov-ejša, nov-ejše ; star: star ejH, star-ejSa, star-ejše ; čist: čist-ejši, čist-ejša, Sist-ejše ; gost: gost-ejši, gost-ejša, gost-ejše ; prost: prost-ejSi, prost-ejša, prost-ejSe ; tolst: tolst-ejSi, tolst-ejša, tolst-ejSe. 253. Kadar pripona ^M nima naglasa na zlogu ej, se izpre-meni ej navadno v i, n. pr. pametnejši: pametniSi; prostornejši: prostorniši; rodovitnejši: rodovitniši . . . 254. Tudi starejši se krči v starši, a, e. 255. 4. Pridevniki na dk, ek, ok v primemiku navadno odpahujejo te končnice, časih jih pa tudi pridrže, n. pr. tendle: tanjši, tenkejši, tanji . . . gladeh: glajši, gladkejši; sladek: slajši, sladkejši; globok: globlji, globokejši, globoSji; širok : širji, širši, širokejši ; 256. 5. Velik dela primernik iz debla vet, n. pr. vet-jji: večji, -a, e poleg vet-ši: veči, veža, veSe; kratek ima krajši, krajša, krajše in kralji, -a, -e. Vekft ni knjižna oblika. 6. Za prislove nam rabijo navadno s pripono^e narejene257, oblike srednjega spola: huje, kraje, slaje, reje, trje, ja6e, meie, hliSe, draže, laie, niže, više, hiatreje, gorkeje, zveateje, prosteje, tanje, dalje, bolje . . . Primemiki, kakor: huji, huja; prosteji, proateja ... pa niso pravilni. IV. Zaimek. 1. Osebni zaimki. — 1. Imenovalniki osebnih zaimkov se 258. govore in pišejo samo tedaj, kadar imajo poudarek, n. pr. Jaz hranim, ti zapravljaš. — On se krega, ona pa joka. — Midva bodeva sejala, vidva pa orala. — Mi bomo kosili, vi pa sušili. — Kdo je bil tukaj? — „On in ona." — Kdo je tega kriv? — „Vi ravnotako kakor mi" .. . Napačno je govoriti in pisati osebne zaimke, kadar nimajo 259. poudarka, n. pr. Kaj delaš ? ~ „Jaz pišem." — Kaj boste delali? — „Mi bomo pisali nalogo." — Kaj vidite na deski? — „Mi vidimo podobo. . . . Pravilno: „Pišem." — „Pisali bomo nalogo." — „Vidimo podobo" . . . Ta napaka je po šolah tako vkoreninjena, da ji bo treba napovedati črno vojsko. 2. Edninski dajalnik in mestnik ženskega spola za tretjo 260. osebe je igej, ji; pri njej, n. pr. Deklica je lačna; daj ji kruha! — Njej je dal kruha, meni pa ne .. . 3. Edninski tožilnik za tretjo srednjo osebo je nje, je, 261. toda samo za predlogi, n. pr. zanje, vanje, ponje . . . V vseh drugih primerih se govori in piše ga, n. pr. Ali je mesar že prišel po jagnje? — „Ni še prišel poiqe." — Jagnje, ki ga je kupil mesar, še pol leta ni staro. — Kristjanom so silili kadilo v roke, da bi ga zažigali maliku . . . 4. Edninski orodniki so: z menoj, tebčj, s sebdj; z mdno, 262. 8 tabo, 8 adbo; z men6, s teb6, a aebi. 5. Dvojinski rodilnik za tretjo osebo je v vseh spolih igitjn, 263. ign, ju; dvojinski tožilnik za moški spol nj^a» ojii» j^» žepski in srednji spol igi, ji; mestnik za vse tri spole ig^u. 264. 6. Množinski tožilnik za tretjo osebo je v vseh treh spolih iye, je, toda samo takrat, kadar je zaimek poudarjen, in za predlogi, n. pr. vanje, zanje, ponje . . . V vseh drugih primerih se govori in piše jih, n. pr. Odkod ima sosed svoje lepe konje? — „Pravijo, da jih je kupil v Ljubljani in da je veliko dal zalije.' — Kam ste dejali grablje? — „Dekla jih je vzela; pojdi ponje I" — Kje so jabolka? — „Otroci so jih snedli." Vendar ni napačno tudi v primerih st. 261 in 264 namesto ga in jih pisati je, ker tudi narod se po nekaterih krajih tako goTori. 265. 7. Enozložni predlogi v, na, po, ob, med, nad, pod, pred, 6rez se v edninskem tožilniku in pri tretji osebi tudi v množin • skem tožilniku navadno spajajo z osebnimi zaimki: vame, vate, vanj, vase; name, nate, nanj, nase; pome, pote, ponj; obrne, obte, obenj; črezme, črezte, črezenj; ponje, zanje, čreznje . . . NaglaSen je prvi zlog. Glej pravilo 622., 681. Pisava va-me, va-te, m-nj, so-se, ob-enj i t. d. je nepravilna. 266. Pravilno pa se govori in piše tudi: Ti za me, jaz za te. — Na se se zanašaj . . . Tukaj ima zaimek poudarek. 267. Za vsemi temi predlogi pa lehko stoje tudi daljše oblike, zlasti kadar imajo poudarek, n. pr. Za sebe dela, za njega pa moli. — Ali si prišel po mene? — Pazi na njega! 8. Daljše oblike osebnih zaimkov se pišejo: 268. a) V začetku stavka, n. pr. Mene nisi videl. — Njega so vpraSali. — Sebe glej! 269. b) Kadar ima osebni zaimek poudarek, n. pr. Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, ki mc je poslal. 270. c) V protivnih stavkih, n. pr. Denes m«ni — jutri tebi! — Vprašali smo njega, ne tebe. 271. č) Kadar ima osebni zaimek pri sebi prilastkov stavek, n. pr. Nepokoren SI meni, ki sem tvoj učitelj. — Valhun zastonj tam išče mlado lice njega, M kriv moritve je velike. — Ne polasti se njih, ki so v trdnjavi. 272. d) Po vseh predlogih, ki niso omenjeni v pravilu 265, n. pr. k meni, proti tebi, od sebe, mimo njega, izmed njih . . . II. STojilni zaimki. — 1. Svojilni zaimki, ki se vsi skla-273. njajo kakor pridevnik, nimajo v edninskem imenovalniku nikdar določne oblike: Napačno je zatorej pisati: njeni brat, njegovi honj, njihovi prijatelj, najini vrt, vajini sosed . . . Glej pravilo 235. 2. Pravilni dvojinski svojilni zaimki so: najin, najina, 274. najino; vajin, vajina, vajino; njun (\z njijdn), njuna, njuno. 3. Svojilnega zaimka njihro se narod ogiba in ga nadomešča 275. z zaimkom njih, n. pr. To je njih dom. — Njih očeta sem videl. — Tudi v knjižni slovenščini takšna pisava ni napačna. 4. Vprašalni svojilni zaimek je čigav (a ne čegav). 276. m. Eazalni zaimki. — 1. Edninski dajalnik in mestnik 277. kazalnega zaimka ta je v ženskem spolu tej: tej ženi, pri tej, priči. — Pravilne oblike so dalje: s tem; teh, temAi, pri teh, 8 tem,ct; teh, tem, s tem/t (napačne s tim, tih , . .) 2. Pisati je nadalje : takien ali takovsen; tolikšen ; osidobi, 278. posihmal, dosihmal. 3. Pri sestavljenem kazabem zaimku taisti se sklanjata 279. oba dela: tega istega, temu istemu itd. . . . IV. Tprašalni zaimki. — Pravihie oblike so: %av, 280. kakšen, kolikšen (napačne: čegav, kakošen, kolikošen). V. Oziralni zaimki. — 1. Pravilne oblike so: kakršen, 28i. kolikršen (napačne: kakoršen, kolikoršen). 2. Zaimek kdor se sklanja tako: Im. kdor, rod. kogar in 282. čigar, daj. komur, tož. kogar, mest. pri komer, orod. s komer. 3. Kar ima v dajalniku čemur, v mestniku pri čmer, 283. v orodniku s čimer. VI. Nedoločni zaimki. — 1. Nikdo, zdaj našim pesnikom 284. tako priljubljen, je novoknjižna napačna oblika; edino pravilna je nihče. 2. Nič se sklanja: Im. nič, rod. ničesar, daj. ničemur, tož. 285. nič, mest. pri ničemer, orod. z ničimer. — Rodilnik ničesa je napaka. 286. Vee ima v edninskem dajalniku in mestniku ženskega spola V8q/, pri vsej. — Napačne so oblike z vsim, vsih, vaim, z vsimi. 287. V novejSem času delajo nekateri pisatelji iz zaimkov prisiljene samostalnike, n. pr. vsakatemik, nekatemik, mnogo-katemik . . . Ogibaj se takšnih napak ! V. Spregatev. JL Glagolske oblike vobče. 288. 1. V sedanjikovi dvojini zdanji pisatelji večinoma ne delajo razlike med moškim in ženskim spolom, kakor ga že pisatelji XVI. veka niso delali, n. pr. Dve bodeta mleli. — Obedve imata prav. — Midve šele pereva, vidve pa ie sušita . . . 289. 2. V sedanjikovi tretji množinski osebi imajo vsi glagoli I. vtste krajšo obliko poleg daljše, razen teh: godejo, kradejo, padejo, najdejo, pridejo, sedejo, lezejo, molzejo, zebyo, hropejo, tolčejo, znajo, plovejo, rjovejo, slovejo. — Dalje vsi glagoli III., 2. in IV,, ki-imajo v prvi edninski osebi naglas na -fm: beži, boji se, gori, trpi, spi, sedi . . .; iaste, dolži, redi, uči.... — V. 2.: orj6, jemljd ... V. 3.: berd, perd, iend, ig6 . . . 290. Oblike, kakor pado, pridd, dvigni, iiprecidi, hvali ali hvale, poljube ... niso narodne, ampak umetne in prisiljene in se ne smejo pisati. 291. 3. Deležniki. — a) Prislovni deležnik sedanjega časa na e ima samo nekoliko neprehajalnih trajnih nedovršnikov, kakor: gledi (od gledim), gredi, kleči, le&i, miži, molči, sedi, stoji . . . 292. Oblik, ki se vtepljejo v novejšem času v knjige ia uče celo po šolskih slovnicah, kakor: predi, nesi, tepi, grebi, pni, krijd, veni, šteji, hvali, piši, beri, seji, kupuji, veruji, gospo-duji, potuje, vzdihuje, pridiguji ... v knjižni slovenščini ni priporočati. 293. Glagoli V. wste 1., 2. in 4. razreda in oni VI. vrste delajo ta deležnik rajši od nedoločnikovega debla na -aje, n. pr. igraje. Klicaje, plesaje, trepetaje, sejaje, kupovaje, verovaje, gospodovaje, potovaje, vzdihovaje, pridigovaje... Glej pravilo 399. b) Pridevni deležnik sedanjega časa na -č imajo tudi samo 294. trajni nedovršniki. Dela se od tretje krajše množinske sedanji-kove osebe; n. pr. poj6: pojoS; kleče: klečeč; gredd: greddč; stoji: stojčč ... Kadar glagol v tretji množinski sedanjikovi osebi nima 295. krajše oblike, tedaj se mora končinca -ijo skrajšati v e, -ejo pa v o, n. pr. hvalijo: hvale-č; jezdijo: jezde-č; predejo: predo-č; plešejo: plešo-č . . . Glagoli na -ajo se ne krajšajo, n. pr. delajo: delajo-č igrajo: igrajo-č ... Pridevni deležnik se sklanja in s samostalnikom ujema kakor pravi pridevnik, n. pr. pojoči mladenič; speča deklica; jokajoče dete; jezdeči vojaki. — Ugleda slepca, sedečega na kamenu. — CujeS li konje, rezgetajoče na cesti'? . . . Ta deležnik pa stoji pri imenovalniku vseh števil lehko297. tudi prislovno, ne da bi se ujemal s samostalnikom, n. pr. Mimo gredoč sem pozdravila tvojo mater. — Stoječ smo spali. — Jezus in Peter prideta, potvjoč po svetu, do krasnega poslopja. Deležniki: rekoč, umrjoč, preleteč (preleteč glas) — so 298. narejeni od dovršnikov ter so postali prislovi ali pridevniki. Napačen je deležnik ne zmeneč se, ki se v norejSem časa mnogokrat 299. piše po k^jigall in časopisih. c) Tvomopretekli deležnik I. ali pravi glagolni deležnik 300. dela narod samo od male peščice dovršnikov: oprimši, omedlevši, rekši, skrivši . . , Zdanjo pisavo kazi preveč takšnih deležnikov. Res se dajo 301. ž njimi stavki mnogokrat zelo skrajšati; toda če jih preveč nakopičiš, je pisava nedomača, trda in okorna; zatorej se jih je ogibati, zlasti v mladinskih, šolskih in preprostemu narodu namenjenih knjigah. Tvomopretekli deležnik I. se ne sklanja, kadar stoji pri-302. slovno, ter ohrani v vseh spolih in številih svojo stalno obliko, n. pr. Človek, pozahivši svoj materin jezik, ni vreden, da ga nosi zemlja. — Čaplja, domanje močvirje zaptisti^ši, leti v visoke oblake. — Oči odprH so debelo gledale okoli sebe . . . 303. č) Tvornopretekli deležnik II. ali opisovalni deležnik imajo vsi glagoli, dovrSni in nedovršni. 304. Mnogo glagolov I. vrste zobniškega razreda dela ta deležnik na dva načina (glej pravilo 137), n. pr. padel: pal; kradel: kral; pletel: plel; cvetel: cvel . . . 305. Oblike, kakor: pal, cvel, kral, plel ... ki so jih pisali že pisatelji XVI. veka in so tudi v narodu sploh še navadne, so popolnoma pravilne in se nam jih zatorej v knjižni slovenščini ni ogibati. 306. dj Trpnopretekli deležnik imajo samo prehajalni glagoli. 307. Glagoli I. vrste nosniškega, jezičniškega in samoglasniškega razreda delajo ta deležnik navadno s pripono t, n. pr. najet, det, poiet, preklet, zmet, razpet; zmlet, poirt, strt, odrt, zavrt, ocvrt, podprt, zaprt; obrit, ovit, pobit, polit, odkrit, umit, prerit, »počit, obut, aezut, podplut, posut, pogret, odet, izpet, razodet. . . 308. Nekateri takšni glagoli imajo obojno obliko, n. pr.preHet, preklen (ti preklena reč!); ožet, ožmen; zmlet, zmlen; ocvrt, ocvren; podrt, podren; zatrt, zatren; obrit, obriven; odet, odeven; umit, umiven; obut, obuven; skrit, skriven; razodet, razodeven .... toda oblike na en so manj navadne. 309. e) Namenilnik imajo samo nedovršniki; izmed dovršnikov ga delata edina leči in sesti, n. pr. Snoči sem Sel zgodaj leč. — Pojdi na kamen sest! B, Spregatev z osnovnim samoglasnikom. Prva (korenska) vrsta . . . 1. Zobniški razred: pctd-, plet-. 310. a) Nedoločnik (po pravilu 86).: pasti, plesti . . . 311. b) Tvornopretekli deležnik II. (po pravilu 137, 304): padel, pal; pletel, plel . . . 312. c) Glagol rasti (deblo rast-) ima rastem rastel in rasel. — Trpnopreteklega deležnika nima; oblike raSen, raSčen, zarasten, zaraSčen, obraSčen ... so napake. Nadomešča ga tvornopretekli deležnik II., n. pr. s travo porastla (ne poraSčena!) pot; z brado obrastel (ne obrasten!) obraz . . . i) Glagol iti dela tvomopretekli deležnik n. od debla313i šed\ šel-, zatorej tmšel, prišel, došel, sešel . . . Oblike najdel, snidel . . so napačne. 314; Tvomopretekli deležniki, kakor: pridši, doidši, najdši,Zi5. odidši, snidši ... so napačne; oblike prišedši, našedši, aešedši . . . sicer z ozirom na pravilo 20 niso pravilne, pa so iz kajkavščine prešle v naš knjižni jezik, in zdaj ne moremo prebiti brez njih. d) Glagol biti — hod fein, ima v sedanjiku bodem in bom, 316. a pomenja prihodnjik : td^ inerbe fein ; tretja množinska oseba : bodo ; pridevni sedanji deležnik : bodoč. Tretja množinska oseba hojo je popolnoma napačna, bodejo pa ni 317. knjižna in se sme za silo trpeti samo v pesmih, e) Glagol bo8-ti — bodem ima v pridevnem deležniku bodeč, 318. da se loči od bodoč bcr fitnftige, futurua. 2. Sičniški razred: nés-, a) Nedoločniki so : gris-ti, lea-ti, mols-ti in mles-ti. Glej 319. pravilo 126. h) Napačne so oblike: nešen, pašen, griien, pomoUen . . . 320. pravilne pa: nesen, pašen, grizen, pomolzen . . . 3. Ustniški razred: greb-. a) Nedoločnik je (po pravilu 141) greb-s-ti, tep-s-ti . . . 321. h) Napačne so oblike oskubljen, zasopljen . . . pravilne : 322. oskuben, zasopen . . . cj Od glagola Živ- se je ohranil samo deležnik iivoč-,Z2S. zloženke všiti fiz u&i(v)ti), pouiiti, zaužiti ... so prestopile v samoglasniški razred; ravnotakozašiti (iz zaŠi(v)ti), zašijem .. . č) Glagol plev- izpahuje v nedoločniku v: ple-ti iz 324. ple(v)-ti: plevem. d) Glagoli spem, naspem, pospem . . . delajo nedoločnike 325. suti, nasuti, posuti ... po samoglasniškem razredu. 4. Goltniški razred: pek-, atreg-. a) Nedoločnik je (po pravilu 85) p^i, streči . . . 326. Glagol vrg ima vreči, tolk- pa tolči in tleči. 327. 328. Napačni so nedoločniki pečti, teču, slričti, strečti . . ., ki se toUkrat slisgo iz d^aikih nst in bero po šolskih nalogah. 329. b) Glagoli z debelskim končnikom g, kakor le6i, stred, striči, vpreči, vreči imajo v tretji množinski osebi navadno daljšo obliko: ležejo, vprežejo, vržejo; tudi tolči, tleči ima samo tolčejo. 330. c) Napačni so velelniki peči, le&i, reči, strHi . . . pravilni peci, lezi, reci, strizi . . . 331. č) Deblo rnog- ima (po pravilu 143) morem, iz možem, mogoč, mogel; v velelniku mozi: mozi ti Bog! 332. d) Deležnika hegoč, pobegel sta od debla beg-, ki se je v drugih oblikah že izgubil. 5. Nosniški razred: pn-, 333. a) Deblo žn- mehča v sedanjiku n v nj: žanjem, velel-nik: žanji . . . 334. b) Deblo im- ima v sedanjiku «) imem: primem; P) jmem: najmem, zajmem ; Y) mem: otmem, ožmem, izimem; S) jamem: jamem, objamem, najamem, zajamem, verjamem; e) amem: vnamem, vzamem, snamem. 335. c) Meti ima manem, kleti pa kolnem. 336. čj Kadar korenski zlog nima naglasa, tedaj (po pravilu 20) namesto a nastopi poluglasni e, n, pr. objamem,: objemi, ohje-mite; snamem: snemt, snemite; vzamem: vzem\, vzemite; verjamem: verjemi, verjemite ... Ali pa: cbjSmi, snSmi, vzSmi, verjSmi . . . Tretja množinska oseba sedanjikova: verjamejo, vzamejo ... ali pa verjemo, vzemd . . . 337. d) Deležniki: zapevsi, zmevE ... so napačni, oblike zapenši, zmenii... pa v slovenščini nemogoče, ker bi se morale glasiti (po pravilu 20) zapdnSi, zmdnSi . . .; vendar je težko v knjižnem jeziku izhajati brez njih. 338. e) Trpnopretekli deležnik se dela na t: najet, ožet, zapet... Glej pravilo 307, 308. 6. Jezičniški razred: mr-, ml-. a) Samoglasnika r, I se krepita t nedoločniku t re, 2e.*339. mre-ti, mle-ti, namenilnik mlet. — Ml ohrani e tudi v deležnikih: mlel, mlet, mlen. b) Glagola mr-, ml- mehčata v sedanjiku r, I v rj, ?;:340. mrj-em^ melj-em. cj Glagola dre-ti, tre-ti imata v sedanjiku derem, tcvrem, 341. terem in trem; tretja množinska oseba: derd, tarejo, trd. 6) Trpnopretekli deležnik se dela na t in n, n. pr. mlet, 342. mlen. Glej pravilo 307, 308. 7. Samoglasniški razred: M-, bi-Je-. a) Glagoli rju-, alu-, plu- imajo v sedanjiku rjovem, alo- 343. vem, plovem, pravilno, dasi redkeje, pa tudi rjujem,, slujem, plujem. b) Glagoli zna-, ape-, ame- imajo v sedanjiku skrčene 344. oblike zna-m, ape-m in ame-m poleg amejem in apejem. c) Glagol de- ima v sedanjika denem (po II. vrsti) v pomenu 345. id^ lege, ftetle, ali pa dem v pomenu td^ mod^e, fage. Napačno je zatorej: To mi dobro dene (pravilno: de). 6) Glagol da- dela samo nedoločnikove oblike; sedanjikove 346. so iz debla dad-. d) Glagol atar ju ftel^en fommen, foften, izposoja sedanjik347. iz II. vrste: atanem. e) Glagol per ima v sedanjiku poj-em. 348. f) Trpnopretekli deležnik se dela (po pravilu 307, 308): 349. a) na t: obrit, obut, pokrit, posut, razodet, ubit, umit.. . P) na n: neobriven, obuven, pokriven, razodeven, bijen, umijen . . . Glej pravilo 308. Zaradi t (v ob-u-v-en') in zaradi j (v bi-j-en) glej pravilo 32, 33. Dodatek: Neprehajalniki, ki pomenijo trpnost ali kako 350. stanje, nimajo trpnopreteklega deležnika, ampak ga nadomeščajo s tvomopreteklim II,, n. pr. aUU: atekel; oteži: otekel; pre-mreti: premrl; umreti: umrl; gniti: gnil . . . Pravilno je zatorej pisati: oteklo (ne oteienoJj lice,premrle fne premrte!) roke; vrela ('ne zavreta!) voda .... Drnga vrsta: dvlg-ni-, dvigne-. 351. a) Nedoločnike pišemo zdaj s pripono -ni-: dvig-ni-ti (ne dvig-no-ti!), pobeg-ni-ti, ugas-ni-ti . . . 352. b) Glagol miniti ima v tvomo-preteklem deležniku II. minil in minvl, n. pr. MaSa je minila (ali pa minula). 353. c) Trpnopretekli deležnik ima po vplivu vrstne spone ni omehčan n {=nj): nadahnjen, preleknjen, zaklenjen^ preobrnjen, vzdignjen . . . 354. 6) Neprehajalniki, ki pomenijo trpnost ali kako stanje, nimajo trpnopreteklega deležnika, ampak ga nadomeščajo s tvomopreteklim U., v katerem pa odpahujejo vrstno spono ni pred pripono I, n. pr. odmakniti: odmekel; opolzniti: opolzel; osupniti : osupel; usekniti: usehel; uveniti: uvel; zamolkniti: zamolkel, zmrzniti: zmrzel . . . 355. Zategadelj so napačne oblike, kakor: uimrznjeni potok, ozebene roke, ivenjeni list, osupnjeni svatje, zamolknjen glas .. . Pravilno : tamrili potok, oieble roke, zveneli list, osupli svatje, zamolkel glas .... Trelja vrsta. — A. 1. razred: šte-, šte je-. 356. a) Glagol ume-ti ima v sedanjiku skrčeno obliko «mm; v tretji nmožinski osebi umejo. Poleg umem je navadna tudi polna oblika umejem, a tretja množinska oseba je tudi od te samo umejo. 357. b) Glagol ime-ti prestopi v sedanjiku v 1. razred V. vrste: imam .,.; velelnik imej\ pridevnikov deležnik imajoč, nepravilno: imejoč. — V sestavi z nikalnico ne (po pravilu 37): nemam, nimam. 358. c) Trpnopretekli deležnik je Stet in iteven, glagotoik ketje in števenje. B. 2. razred: gor-e-, gori-. 359. a) Glagoli, ki so v sedanjiku na končnici -im naglašeni, imajo (po pravilu 289) v tretji množinski osebi poleg daljše navadno krajšo obliko, n. pr. gorim: gore; živim,: žive; trpim: trpe . . . - 4a - b) Glagol hote-ti: hočem ima tudi pravilne oblike kteti-hčem; 360. v tretji množinski osebi: hočejo, hote in hte in skrajšani enkli-tični sedanjik čem, češ, če .. . Z nikalnico ne sestavljen: nečem, nočem; tretja množinska361. oseba nečejo, nočejo, nehte . . . c) Nepravilno je Ij vrinjen v glagolnikih: trpljenje, življenje 362. in v trpnopreteklem deležniku preskrbljen. — Toda te oblike 80 se v knjižni slovenščini že popolnoma udomačile. č) Nedoločnika stati, bati se sta nastala iz st(oj)ati, b(oj)atiZ%^. se ter imata v sedanjiku stojim, bojim se. Glej pravilo 37. d) Glagol gledim ima samo prislovni sedanji deležnik 364. glede in velelnik glej, gledi, pogledi! Glej pravilo 381. e) Glagoli, ki pomenijo trpnost ali kako stanje, nimajo 365. trpnopreteklega deležnika, ampak ga nadomeščajo s tvorno^ preteklim II. (glej pravilo 350, 354), n. pr. ozeleneli travniki, ogorelo lice, zardel obraz, otemnelo čelo, odreveneli udje, oeteklele oči, osirotelo dete . . . Napačno je, če se taksni glagoli vežejo z glagolom postali, n. pr. 366. travniki so zeleni postali, lice je ogoreno postalo, obraz je rdeč postal, otrok je sirota postal . . . Četrta vrsta: h/vali-. a) Krajšo tretjo množinsko osebo v sedanjiku imajo samo 367. glagoli, ki so na končnici im naglašeni (glej pravilo 289), n. pr. častim: časte ; dol&im: dol&e; redim: rede; zapustim: zapusti . . . h) V trpnopreteklem deležniku nastopa jotacija (glej pra- 368. vila 51—73). Vrstni samoglasnik i se pretvaga pred pripono -en v j in topi pred seboj stoječe soglasnike: a) Jezikovci I, n, r dajo Ij, nj, rj, n. pr. 369. pobeli-en: pobeljen ; rani-en: ranjen; udari-en: udarjen. P) Zobnik d izpada pred j, tj pa daje č, n. pr. 370. rodi-en: rojen; omlati-en: omlačen. 3l0Tenakl praTopIs. 4 371. t) 8t daje U, n. pr. zwpu8ti-en: zapuščen. 372. 8) Ustniki p, h, v, m dajo pij, bij, vlj, mlj, n. pr. utopi-en: utopljen; ljubi-en: ljubljen ; polovi-en: polovljen ; zlomi-en: zlomljen. 373. s) Sičnika z, 8 dajeta ž, i, n. pr. vozi-en : vo&en; bru8i-en: brusen. 374. C) Za nebniki č, i, š, j izpada i, n. pr. uči-en: učen; obdolSi-en: obdol&en ; posuši-en: posušen ; napoji-en: napojen. 375. Tj) Ravnotako izpada i za soglasnikom r, ako stoji pred soglasnik, n. pr. odobri-en: odobren. 376. cJ Nekateri glagoli opuščajo v trpnopreteklem deležniku jotacijo ali pa ne, tako da imajo po dvojno obliko, n. pr. častiti: časten in češčen; mlatiti: mlačen in mlaten . . . Glej takšne glagole v pravilu 76. 377. č) Nekateri glagoli se v trpnopreteklem deležniku sploh ogibajo jotacije, n. pr. čutiti: čuten ; iznenaditi: iznenaden .. . Glej takšne glagole naštete v pravilu 75. 378. d) Misliti ima v trpnopreteklem deležniku (po pravilu 93) mišljen. 379. e) Pozabiti ima v tvornopreteklem deležniku I. pozabivši in pozabeljši. Napačno je pozabljivši. 380. f) Izimenski glagoli IV. vrste na niti, kakor : ceniti, raniti, prazniti ... se ločijo od glagolov 11. vrste na niti, kakor: miniti, riniti, vrniti ... v tem, da v IV. vrsti pripada n k imenu, v II. pa k vrstni sponi; cen(a)-iti, ran(a)-iti, prazfe)n-iti; — mi-ni-ti, ri-ni-ti, vr(t)-ni-ti. - 51 -Peta vrsta. — 1. razred: dela-. Gledati ima v velelniku navadno glej, pa tudi gledi od 381. glagola gledim Cpo pravilu 364), n. pr. Pogledi solnca nebeškega kras! — Levstik. 2. razred: ora-; orl-e-: or je-, a) V sedanjiku nastopa jotacija po pravilih 51—73. Pred 382. osnovnim zlogom -je se topijo soglasniki, ki stoje pred njim, tako kakor pri trpnopreteklem deležniku IV. vrste (glej pravila 369—373): a) Jezikovca Z, r dajeta Ij) rj, n. pr. 383. koli-em: koljem ; ori-em: orjem. Poslati ima (po pravilu 93, 378): 384. poali-em: poSljem. P) Zobnik d izpada pred j, tj pa daje n. pr, 385. glodiem: glojem ; meti-em: meSem, t) Goltniki k (skj, g, h dajo £ (š6X ž, n. pr. 386. skaM-em: akalem ; iski-em: iSiem; lagi-evd .* lazem / dihi-em: dišem. Ustniki p, b, v, m dajo z i: pij, bij, vlj, mlj, n. pr. 387. kopi-em: kopljem ; gibi-em: gibljem ; devi-em: devljem ; dremi-em: dremljem, e) Sičniki c, s dajo č, z, š, n. pr. 388. klici-em: klicem ; mazi-em: maiem ; brisi-em: brišem, b) Glagoli kla-ti, pla-ti, stla-ti, pra-ti au^cinotiber rci|en, 389. imajo koljem, poljem, ateljem, porjem. c) Glagol peljati ima peljem in peljam po V. 1. 390. 4» 391. č) Mnogo glagolov, ki imajo kakšen zobnik, goltnik ali ustnik pred vrstno spono, se sprega v sedanjiku tudi po 1. razredu V. vrste, n. pr. glodati: glodam, glojem; drgetati: drgetam, drgečem ; dihati: diham, disem; aipati: sipam, sipljem ; mikati: mikam, miiem; tipati: tipam, tipljem . . . 392. d) Prislovni deležnik sedanjega časa se dela navadno od nedoločnikovega debla (glej pravilo 293), n. pr. dremaje, gihaje, klicaje, pisaje . . . Napačne so oblike dremlje, giblje, kliče, pise .... 393. ej Napačne so tudi oblike kazoč, klicoč, pišoč ... ki se pravilno pišejo: ka£oč, kličoč, pišoč . . . 3. razred: bra-, her-e-. 394. Gnati ima v sedanjiku ženem, zvati: zovem ; tkati: tkam, tčem, tečhn in tkem, v 3. množinski osebi tko. 4. razred: se^a-, se-je-. 395. a) Poleg bljuvati, dejati, rvati, snovati, otrovati imamo tudi manj navadne oblike po 1. vrsti: bljuti, deti, ruti, snuti, otruti... 396. b) Smejati se: smejem se se pregiblje tudi po V. 1.: smejam se .. . , Napačno pa je ta glagol pregibati po 111. 2.: smejim se. Napačen je tudi deležnik smijal namesto pravilnega smejal. 397. c) Izdajati, izdajam, izdajal je nedovršnik in se sprega po V. 1. — Izdajati, izdajem, izdajal je dovršnik in se sprega po V. 4. 398. č) Napačni so velelniki ščuvaj, kovaj, sejaj, sijaj . . . pravilni ščuj, kuj, sej, sij . . . Šesta vrsta: Jmpovor, kupu-: kiupu-Je-. 399. aj Kupuje, daruje, dopolnjuje, pripovedujd, rešuje ... so manj navadni prislovni deležniki namesto pravilnejšib: kupovaje, darovaje, dopolnjevaje, pripovedovaje, reševaje . . . Glej pravilo 293. 400. bJ Varovati ima v velelniku varuj in vari. 401. c) Mnogim se zde oblike, kakor: kaznovati, skupovati, zadostovati ... napačne, pa niso. — Kaznovati, skupovati. zadostovati... so popolnoma pravilni izimenski glagoli; kaznjevati, skupljevati, zadosievati . . . pa so tudi pravilni i z glagol s ki glagoli. 6) Mnogo glagolov VI. vrste ima vzporedne oblike tudi 402. v V. vrsti z istim pomenom. V takšnih primerih je pravilneje pisati obliko V., nego VI. vrste; tako n. pr. so glagoli, kakor: izvažati: izvažam, nadomeščati: nadomeščam; naznanjati: naznanjam; pokušati: pokušam; pozabljati: pozabljam ; urejati: urejam . . . pravilnejši in v knjižni slovenščini navadnejši nego: izva&evati: izvažujem; nadomestovati: nadomestujem; naznanje-vati: naznanjujem; pokuševati: pokušujem; pozabljevati: po-zabljujem; urejevati: urejujem . . . C. Spregatev brez osnovnega samoglasnika. 1. Glagoli dad-, ved-, jed-, gred- in bod- imajo v tretji 403. množinski osebi sedanjikovi: dade, dado in dajo ; vedd ; jedo; gredo; bddo. 2. Vedeti ima v velelniku vedi; njegove sestave imajo 404. časih vedi: izvedi, ovedi, zavedi se! — časih vej: povej, prepovej, zapovej ! 3. Z glagolom biti so sestavljeni: pobiti cin roentg ocrbletben, 405. dobiti, iznebiti se, prebiti, zabiti in pozabiti. — Glagol pobiti se rabi samo v velebiiku, n. pr. Pbbodi malo pri nas! 99Ietbe etn roenig bet un8! — Glagola zabiti in pozabiti se spregata samo po IV. vrsti: zabim, pozabim. — Glagoli dobiti, iznebiti in prehiti pa imajo: dobim, dobom, dohodem ; iznehim, iznebom, iznebodem ; prebijem, prebom, prebodem. 4. Napačno je izgitbom namesto izgnbim. 406. Tretji del. Debloslovje. I. Tvoritev samostalnikov s priponami. 407. 1. S pripono -Jan se delajo samostalniki, ki pomenijo moške osebe po svojem domovanju. Pred pripono nastopa jotacija (po pravilu 52—73), n. pr. me8t(o)-jan: meščan; trg-jan: trian; vašk(i)-jan: vašČan; Prag(a)-jan: Prazan; Goric(a)-jan: Goričan; Bim-jan: Bimljan; Gdr(je)jan : G(yrjan; Dunajčan iz Dunaj-(e)c-jan; Celovčan, Ljubljančan, Mariborčan . . . 408. Z ozirom na pravilo 64 je napačna oblika mestjan. 409. Jotaciji se upira kristjan (iz kristijan); toda pridevnik krščanski; krščanstvo. 410. 2. S pripono -ec se delajo samostalniki, ki pomenijo delujoče osebe. Pripona se prideva nedoločnikovemu deblu; zev med deblom in pripono zatika soglasnik v, n^ pr. bra-v-ec, bri-v-ec, dela-v-ec, igra-v-ec, mori-v-ec, pe-v-ec, pisa-v-ec, pi-v-ec; plesa-v-ec, posluša-v-ec, svetova-v-ec . . . 411. Napačne, dasi občno navadne, so tvoritve, kakor: delal-ec, igral-ec, moril-ec, pisal-ec, poslusal-ec, svelotxd-ec . . . 412. Od tvomopreteklega deležnika sta narejena samo tkal-ec in pogorel-ec, ki sta se že v XVI. veku pisala tako, dalje samostalniki črešnjejel-ec bet Ätrfd^en ifžt; gnil-ec ber ©tidtftoff; mrl-ec, umrl-ec bte Seid^e; ogorel-ec etn »on ber ©onne @e= bräuntet; otel-ec ber iRettet; pismoznal-ec bet ©d^ttftfennet; prel-ec bet ©ptnnet; prišl-ec ber 21(nföotmltng; ril-ec bet 9HiffeI; umel-ec bet Sßetftönbige; vrel-ec bte Ouelle; vrtel-ec bet Ätetfel; vžgal-ec netbotbenet SBetn. Naposled se pišejo tako tudi tisti samostalniki, ki so413. narejeni od pridevnikov in samostalnikov s končnikom 1 in pomenijo manjšalne besede ali pa osebe po njih dejalnosti in lastnostih, n. pr. bel-ec bet SBet^fopf; cel-ec ein gonje« Dftcrei; (udodel-ec bet aEBmtberf^ater; debel-ec ein btcfet SOlenfc^; del-ec ba« S^etld^en; dol-ec ein fleinež dul-ec ba8 3Jlunbftu(I on ^laginfttMtnenten; gol-ec ein battlofer 3!unge; igl-ec bte Slutifel; Jagl-ec bte ©d^Itiffelblunte; kol-ec bet ^pfol^l; itomol-ec bcr ©Ubogcn; kozel-c bie ©atbcnl^orfc; kozol-ec bo8 9?tnbcnf6tbd^cn; krul-ecbn ©tunjct; mal-ec bct@tpž; misl-ec betSDcnfet; mol-ec bcrSctct; tnul-ec bet obet 99odE ol^ne J^omct; nezrel-ec cin boSl^aftcS ^inb; pal-ec bet ®auntcn; hudodel-ec bcr Soferoid^t; poddel-ec bttS ^PflugrabctgcftcII; rokodel-ec htt J&onbroetJct; samohval-ec bet fid^ fcibft lobt; sel-ec bet ©icbict; sm^l-ec bet SoIIfiil^ne; smol-ec bet ^Pcd^mann; stol-ec bog ©tiil^Id^cn; strel-^c bet Od osebnih imen narejeni pridevniki na ski se pišejo597. z maJo začetnico, n. pr. Glavni nauk mohamedanske vere se glasi: Je samo en Bog, in Mohamed je njegov prerok. — Po Kranjskem ae je v XVL veku razširila lutrska vera. — Prvi kataster je bil Joiefinski kataster — Moja hči hodi v uršulinsko šolo . . . 598. Eden ter isti pridevnik se mora pisati časih z veliko začetnico, če je postal iz lastnega imena, časih pa z malo začetnico, če je nastal iz občnega imena, n. pr. K nam 90 prišli Kovačevi otroci (t. j. otroci, ki se jim oče piše za Kovača). — K nam ao prišli kovačevi otroci (t. j. otroci, ki jim je oče kovač). — Goapodova (t. j. božja) uamiljenoat; goapodova uamiljenoat . . . 599. Kadar je nastal pridevnik z zgoraj (št. 596) omenjenimi priponami iz lastnega imena, obstoječega iz dveh samostalnikov, ki sta zvezana med seboj z vezajem (št. 589), tedaj se piše pridevnik kakor lastno ime, n. pr. Čengič-agove čete, Jurčič-TomSičeva ustanova, Anton-Knezova knjižnica . . . 600. Pridevniki, narejeni iz lastnih imen, ki niso osebna imena, se pišejo vselej z malo začetnico, n. pr. božični prazniki, velikonočna nedelja, kamniški aamoatan, Ijubljanaki župan, angleško brodovje, budim-peštanaka razatava; aavaki moat, triglavaki aneg, vipavska burja . . . 601. Toda če taki pridevniki zaznamenjujejo lastna imena ali pa dele lastnih imen, se morajo pisati z veliko začetnico, n. pr. Koaeaki, Podgoraki, Slovenaka, Angleška, Kamniške planine, Ljubljanako barje, Triglavako pogorje, Vipavaka dolina . . . 602. in. Naposled se pišejo z veliko začetnico v znamenje spoštovanja: 1. Osebni in svojihii zaimek Vi . ., Vaš . . v pismih, prošnjah, spomenicah, n. pr. Blagorodni goapod! Na Vaše prijazno vabilo Vam naznanjam, da ae pripeljem jutri opoldne na Brdo, da ae pogodiva za Vaše konje . . . 603. Tudi v povestih in dramah je pisati v razgovoru takšne osebne zaimke z veliko začetnico, kadar ogovoijeno osebo vikamo, n. pr. V treh dneh moram iti od Vaa in vendar hi Vam imel še toliko povedati! . . . 604. Popolnoma nepotrebno in po nemški pisavi zavito pa je, da pišemo v pismih tudi Ti . ., Tvoj . . z veliko začetnico, ker je v drugi edninski osebi izključeno vsako dvoumje, tudi če pišemo malo začetnico, n. pr. Dragi prijatelj! Ravnokar ao mi prišli tvoj oče povedat, da je ponoči umrla tvoja teta, ter me prosili, naj ti to hitro naznanim .... 2. Osebni in svojilni zaimki v slovesnih ogovorih na Boga, 605. cesarja in druge visoke dostojanstvenike, n. pr. Takrat, Oče, Ti pri meni stoj, Ti me brani. Ti me reši zlega. Ti me v rajski dom pokliči Svoj . . . Na Te opiramo pogled: Osreči, mili car, osreči Naš narod, Te srčno ljubeči. Da srečen rod naš in naš svet Slavil Te bo še poznih let! . . . 3. Naslovi visokih oseb, n. pr. Cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo! — Vaša JPrevzvišenost,premilostivi knez in škof! . . . Tako se pišejo tudi zaimki za tretjo osebo z veliko začet- 607. nico, kadar merijo na visoke osebe, n. pr. brodovje Njegovega Veličanstva. — Spremstvo Njenega Veličanstva naše presvetle cesarice. — Pismo Njegove Svetosti pa/peža Leona XIII. . . . n. Kako pišemo sestavljene besede. Skupaj se pišejo: I. Vse besede, ki so sestavljene ali sklopljene s predlogi, 608. n. pr. brezbo&nik, brezmadežen; docela, dokler, dopust, doteči, dovolj; izcela, iziti, izlahka, izmed, iznad, iznenada, iznova, izpod ; hkrati, kljubu, kletu, kmalu, kvišku, nagluh, naklon, nana-gloma, naposled, naravnost, narobe, narazen, navkreber, navzlic, navzkriž; oklep, okoli, oholo, okrog, okovati; polagoma, poleg, popolnoma, posebej, potem, potlej, povšeči, povrhu, poredko; praded, pravnuk; predjuinik, predlagati; prelaz, preliven, presvet, prevpiti; pristava, prišteti, pristojen ; proizvod, propasti; sčasoma, skupaj, sparoma, spodaj, spredaj, spričo, sproti; sodoben, sodržavljan, soglasen, sosebno; vdrugo, vedno, vobče, vpričo; vzduh, vznemiriti, vzvraten; zgodaj, zgoraj; zaporedoma, zaradi, zaraditega, zarana, zares, zategadelj, zategavoljo, zavoljo, zastran; zmerom immtt, zmirom . . . n. Besede, v katerih je prvi del sestave nikalnica ne. 609. Takšne besede se dele v dve vrsti: nekatere so imena in prislovi, druge glagoli. 610. 1. Pri imenih (samostalnikih, pridevnikih, zaimkih) in prislovih se nikalnica ne piše skupaj z imenom ali prislovom, n. pr. nebriga, nečaat, negodnik, nejevolja, neokretnei, neotesanec, nepri-jatelj, nesklad; nedostojen, nedoumen, nehvaležen, nenaglašen, nepošten; nedavno, nemara, nenadoma, neprenehoma, neprestano, nevedoma, nevidoma . . . 611. Tudi z ni sestavljeni zaimki in prislovi se pišejo skupaj, n. pr. nihče, nikoli, nikdar . . . 612. V primerih, kakor: Je li ta mladenič tvoj prijatelj? — Ne prijatelj, ampak brat." — Je li to storil vedoma ? — „Ne le vedoma, nego iz same hudobije." — Beka Neva je veličastnemu Petrogradu ne samo to, kar so drugim mestom njih reke, ampak še veliko več ... se piše nikalnica ne ločeno od besede, ki stoji za njo. Vsi zgortg navedeni in sploh enaki stavki pa bi se slovenski pravilneje izražali tako: Ni prijatelj, ampak brat. — Ni le storil vedoma, nego iz same hudobije. — Beka Neva veličastnemu Petrogradu ni samo to, kar so drugim mestom njih reke, ampak še veliko več . . . Sploh se piše ne ločeno od besede, ki stoji za nikalnico, kadar proti ne stoje protivni vezniki ampak, ali, nego. 2. Pri glagolih se piše nikalnica ne ali ločeno od glagola, ali pa skupaj ž njim. 613. Skupaj z glagolom se piše ne: a) V vseh onih glagolskih oblikah, ki nam rabijo kot pridevniki ali prislovi, in to je zlasti trpnopretekli deležnik, časih tudi tvomopretekli in pridevni deležnik sedanjega časa, n. pr. nešteto blago, nepoklicani gostje, neoprana obleka, neizkazana dobrota, nezapečačeno pismo, nevroč dan, negoreča sveča, nezvenel list, nevrela voda . . . 614. V primerih, kakor: Kako je ta njiva lepo pokošena! — „Ne pokošena, ampak požeta!" se piše ne ločeno od deležnika, a bo^je in pravihieje bi se reklo: „Ni pokošena, ampak požeta!" Primešaj pravilo 612. 615. b) Pri glagolih nedostajati mangciM, nestati ju Mtangcln anfangcn, nenavideti mifggonnen, l^offen in v sestavljenih glagolih. pri katerih ne ni prva sestavina, n. pr. iznenaditi, izneveriti, ohnemoči, iznebiti ae, zanemariti . . . c) V glagolskih oblikah niaem, nečem,, nimam. 616. V vseh ostalih primerih se piše ne ločeno od glagola, n. pr. 617. 2fe morem. — JVe piši! — Ife bodi! — JVe koti! — Ne glejte! — Ne bom imel. — Da bi ti ne rodila zemlja! — Gorje Slovehu, ne poaluSajočemu roditeljev! III. Izmed posameznih govornih razpolov se pišejo skupaj: 1. Sestavljeni in sklopljeni samostalniki, n, pr. blago-veatnik, bratoljubje, poludnevnik, aamouk, aomrak, treaorepka, jugovzhod, aeverozahod, vinograd, kuripeBč, nebodigatreba, nepridiprav, poakočiiabica, cvilimož, kažipot . . . Zoper to pravilo se piše Avatro - Ograka, Švedako-&i9. Norveška . . . Kadar je dvoje samostabikov sklopljenih tako, da vsak 620. posebej ohrani svojo pohio obliko, pa se prvi izmed njiju ne sklanja, tedaj zv^žemo oba z vezajem, n. pr. Budim-Pešta, železnica Ljubljana-Kamnik, Čengič-aga, Jaga-baba, mož-beaeda, pedanj-Slovek, laket-brada . . . Glej pravilo 589., 599. 2. Sestavljeni zaimki in z zaimki zloženi prislovi, 621. n. pr. kajai, karkoli, kakorkoli, kakoraibodi, kdovekaj, dokaj, kolikaj, količkaj, kolikorkoli, malokdaj, malokdo, maraikaj, maraikdaj, maraikdo, maraikak, maraikako, mardkakšen, maraikrat, nekaj, nekako, nekdo, ndtoč, nekoliko, onkraj, onoatran, tačaa, taiati, takiato, takraj, tiati, tolikaj, tolikanj, tolikrat, raznoteri, vaakteri, vaakdanji, vaakaebi, vaekdar . . . Zaimenska oblika nj in breznaglasne (krajše) oblike osebnih 622. zaimkov se pišejo skupaj s predlogi, n. pr. nanj, vanj, ponj, name, nate, naae, nate, vate, pote ... medenj, akozenj, predenj... zanje, vanje, ponje . . . Glej pravilo 265 in 681. 3. Sestavljeni pridevniki, n. pr. blagoroden, boaonog, črvo- 623. jeden, golorok, enook, krivogled, najlepši, narboljši, aladko-aneden, jugovzhoden, aeverozahoden, avetogoraki . . . Z oziroffl na pravilo 620. se piše tudi: budim-peštanaka ^IL razatava, ljubljanako-kamniška železnica, Čengič-agove čete . . . 625. • Po pravilu 619 pišemo tudi avstro-ograka država; Svedako-norveško brodovje; arbako-hrvaška književnoat . . . 626. Napačno pa je z ozirom na pravilo 62.3 pisati: gorenjako-kranjaki, notranje-avstrijaki, aevero-nemški,jugo-alovenaki, kakor tudi ne pišemo aveto-goraki, dobro-poljaM, veliko-laški, ampak avetogoraki (Sveta gora), dobropoljaki (Dobro polje), velikolaški (Velike Lašiče) . . . 627. Kadar iz lastnega imena naredimo svojilni pridevnik, pa ima lastno ime pred seboj kakšen prilastek (pristavek), tedaj se ta prilastek (pristavek) ne sklanja, ampak z vezajem (-) zveže s svojilnim pridevnikom, n. pr. Anton-Knezova knjižnica, JurH6-Tomšičeva uatanova, Jožef-Jurčičeva zapuščina, Anton-Janeži-čeva alovnicd, Simon-Jenkove peami, car-Lazarjeva vojaka, kralj-Matjaževa neveata, goapod-Trubarjeva alovenSčina . . . 628. Opušča pa se vezaj (-), kadar je prilastek (pristavek) skrajšan, n. pr. A. Knezova knjižnica, S. Jenkove pesmi, dr. Tavčarjeve povesti, prof. Erjavčevi spisi . . . 629. 4. Sest&Nlieui pr. triindvafset,petinosemdeset, osemsto, štiritisoč, osemindvajsettisoč, dvaindvajseti, štirideseti, samodrugi, samopeti, prvikrat, sedemkrat, malokrat, velikokrat, poldrugi, polpeti, poldan, polnoč ... 630. 5. Sestavljeni glagoli (po pravilu 608), n. pr. izmoliti, zapreti, prepisati, priberačiti, dokraljevati . . . 631. 6. Sestavljeni prislovi, n. pr. bržčas, izlepa, iz-lahka, iznenada, iztežka, izvečine, izprva, kadarsibodi, kjersibodi, kamorsibodi, kajpak, koderkoli, morebiti, naizust, najmanj, natanko, naopak, navzkriž, odondod, potem, zatem, pomalem, popolnoma, ravnotako, seveda, šele, večidel, vbogajme, vnovič . . . 632. 7. Sestavljeni predlogi, n. pr. izmed, iznad, izpod, izpred, izza, kljubu, navzlic . . . 633. 8. Sestavljeni vezni ki, n. pr. anti, bodisi, bodisi-bodisi, dasi, najsi, niti, nato, naposled, potem, potlej, zakaj, zato, zatorej, zategadelj, zategavoljo, zaraditega, akoravno, čeravno, dasiravno . . . Veznike nato, potem, zato je ločiti od zaimkov s predlogom 634. na to, po tem, za to .. , n. pr. Prinesel sem si sena in nato (l^eraad^) sem legel. — Prinesel sem si sena in na to (batauf, auf ba§ $eu) sem legel. — Malo počakaj, potem pojdi! — Saj vidiš most; po tem pojdi! — Ustvarjen si za delo; zato delaj! — Mati je ubožna; za to delaj! — Ravnotako ima veznik zakaj drugačen pomen nego za kaj, n. pr. Povej mi, »akaj delaš! — Povej mi, za kaj delaš, za čast ali za denar"? III. Kako delimo ali razstavljamo besede na zloge. Kadar je treba v pisanju besedo razdeliti na zloge, tedaj 635. velja za razstavljanje nastopno občno pravilo: Prvi del besede mora biti sam zase cel zlog, ali pa se mora končati s celim zlogom; ravnotako mora biti drugi del besede cel zlog, ali pa se mora končati s celim zlogom; tako se more, n. pr. beseda domovina razstaviti: do-movina, domo-vina, domom-na. Najlože pa besedo pravilno razstaviš na zloge, če jo počasno 636. izgovoriš. V pisanju se beseda tedaj razstavi na zloge, kadar se ne 637. more vsa zapisati v isti vrsti, ampak moramo en zlog ali več zlogov prenesti v drugo vrsto. Znamenje za delitev je v pisanju in v tisku -, ki se piše vselej za prvim delom besede v isti vrsti. Drugače pa se razstavi beseda na zloge, kadar hočemo 638 pokazati, iz kakšnih delov je nastala; tako n. pr. besede pletem, mladič, delavec . . . razstavljamo v pisanju: ple-tem, mla-dič, de-la-vec . . .; kadar pa hočemo pokazati, iz katerih sestavin so nastale, tedaj jih razstavimo tako: plet-e-m, mlad-ič, dela-v-ec ... Pri razstavljanju so mogoči nastopni primeri: I. Samoglasnik poleg samoglasnika. 639. Kadar razstavljaš besedo, v kateri stoji samoglasnik poleg samoglasnika, tedaj vzemi prvi samoglasnik k prvemu, drugi samoglasnik k drugemu zlogu, n. pr. pre-u-da-rek, ve-le-um, na-en-krat, ne-e-nak, pri-i-gra-ti, E-le-o-no-ra, i-de-al, po-e-zi-ja, te-a-ter, te-tra-e-der . . . Vse takšne besede so ali zloženke ali pa tujke. II. Soglasnik med drema samoglasnikoma. 640. 1. Soglasnik med dvema samoglasnikoma vzemi k naslednjemu zlogu, prednji zlog pa pusti odprt (t. j. prednji zlog je samo samoglasnik ali pa se končava na samoglasnik), n. pr. u-6e-nec, pra-vi-ca, de-la-ti, le-to, mo-San . . . 2. Sestavljene takšne besede se razstavljajo na zloge €41. aJ po navedenem pravilu kakor proste besede, zlasti takrat, kadar je soglasnik postal iz dveh, n. pr. o-bu-ti, o-be-si-ti (iz o-hve-ai-ti), o-be-zorti, ae-zu-ti, o-te-ti, u-mi-ti, u-Si-ti . . ■ ali pa 642. bJ zoper navedeno pravilo po svojih sestavinah, n. pr. iz-i-dem, iz-e-na6-ba, iz-u-mi-ti, naj-ia-hre-neJ-Si, naj-i-me-nit-nej-ši . . . 643. m. Dva soglasnika med dvema samoglasnikoma. 1. Kadar se moreta oba soglasnika skupaj s samoglasnikom, ki je za njima, ločeno izgovoriti od samoglasnika, ki je pred njima, tedaj vzemi oba soglasnika k nastopnemu zlogu, prednji zlog pa ostani odprt, n. pr. dfi-kla, po-ati-ti, po-šta, do-bro, ju-tro, pa-atir, re-bro . . . 644. Črki Ij, nj veljata za en soglasnik; zatorej je besede, kakor: polje, znanje, koljem, žanjem (po pravilu 640) razlogovati tako: po-lje, zna-nje, ko-ljem, &a-njem. 645. Ravnotako glasovnih skupin st, š£ nikoli ne delimo, n. pr. me-ato, te-ato, i-š6em, og-nji-S6e, pu-S6a-va, ao-di-Sče . . . 646. 2. Kadar se oba soglasnika skupaj ne moreta s samoglasnikom, ki je za njima, ločeno izgovoriti od samoglasnika, ki je pred njima, tedaj vzemi prvi soglasnik k prvemu, drugi soglasnik k drugemu zlogu, n. pr. klop-Si-ca, u-čen-ka, Mar-ko, zar-ja, mor-je . . . 3. Sestavljene takšne besede se razstavljajo na zloge: 647. a) po svojih sestavinah, iz katerih so zložene, n. pr, iz-či-ati-ti, Ha-do-alav, ob-ja-vi-ti, o-avo-ji-ti, pri-dvor-nik, pod-po-ra, pod-ruS-ni'Ca, razraod-ba . . . 648. b) ali pa se oba soglasnika vzameta k naslednjemu zlogu in to zlasti takrat, kadar je eden soglasnikov postal iz dveh. n. pr. Ko-ae-ski (iz Ko-sez-sM), o-blak (iz ob-vlak), o-Sle-H; člo^e-ški (iz 6lo-vek-ski), če-šJd, go-apo-ski . . . IY. Trije soglasniki med dvema samoglasnikoma. 1. Kadar se morejo vsi trije soglasniki s samoglasnikom, 649. ki je za njimi, ločeno izgovoriti od samoglasnika, ki je pred njimi, tedaj vzemi vse tri soglasnike k nastopnemu zlogu, prednji zlog pa ostani odprt, n. pr. se-atra, Slo-ve-Stoo, ai-ro-ma-Hvo, u-bo-štvo, mo-Stvo . . . 2. Kadar se vsi trije soglasniki ne morejo s samoglasnikom, 650. ki je za njimi, ločeno izgovoriti od soglasnika, ki je pred njimi, tedaj vzemi prvi soglasnik k prednjemu, ostala dva pa k nastopnemu zlogu, n. pr. ce-aar-aki, Ijud-aki, ljub-ljan-aki, Podgorski, e-lek-tri-ka, Klan-Snik, maj-hni, ain-Ski . . . 3. Sestavljene takšne besede se razstavljajo na zloge651. po svojih sestavinah, n. pr. iz-tlorSi-ti, u-atre-li-ti, raz-pro-da-ti. V. Štirje soglasniki med dvema soglasnikoma. 1. Kadar so med dvema samoglasnikoma štirje soglasniki, 652. tedaj vzemi k nastopnemu zlogu toliko soglasnikov, kolikor jih moreš skupaj izgovoriti s samoglasnikom, ki je za njimi; prednji zlog pa ostani zaprt, n. pr. ce-aar-atvo, do-ato-jan-atvo, zoratop-atvo, pred-aed-stvo; le-vant-aki, pro-te-atant-aki . . . 2. Sestavljene takšne besede se razstavljajo na zloge 653. po svojih sestavinah, n. pr. o-zdra-vi-ti, nad-atreS-je, pod-atla-ti, pod-atroj, na-vzr-kri& . . . IV. Kakšna znamenja nam rabijo v pisanja posameznih besed. I. Naglasna znamenja (' ^^ A. V dolgih zlogih razločujemo dvojen naglas: potisnjeni 654. in potegnjeni naglas. 1. Naglas i& potianjen (gefto|en), kadar pada poudarek 655. samoglasniku na prvo polovico, n. pr. besede vrdt (§alg), Ua (^aar), m6& (9Konn), miali (cr benft), dUek ... se izgovarjajo: vrdat, Idaa, mdo£, mtiali, duušek ... 656. "Ža potisnjeni naglas nam rabi v znanstveni pisavi cir-kumfleks ("). 657. 2. Naglas je potegnjen (gefd^Itffen), kadar pada poudarek samoglasniku na drugo polovico, n. pr. besede vrat (bet Si^l^ütc), m6ž (ber äJlänner), misli (benfe), m&rem (td^ fann) se izgovarjajo: vradt, mo6ž, miisli, modrem ... 658. Za potegnjeni naglas nam rabi v znanstveni pisavi ostrivec C). 659. 3. Kratki zlogi imajo samo en naglas C), n. pr. brät, sndp, m,i6, dim, kiip, pes, svit, denks, pekel, dnd, sla .. . 660. B. V navadni pisavi nam rabi samo dvoje na-glasnih znamenj, in sicer ostrivec ('), in krativec C). 661. 1. Ostrivec (Akut) devamo na potisnjene in na potegnjenie dolge zloge, n. pr. Prijel ga je za vrdt in gaje nesel do vrat; m6& (bet a«ann), m6& (bet aJtänner) . . . 2. Krativec (Gravis) devamo na kratke zloge, n. pr. brät, sndp, dhm, mhi, pis . . . 662. Poleg ostrivca in krativca nam služi časih v navadni pisavi Se streSica ki se deva samo na široki o in e, n. pr. rdka, pita, hdditi, jSdro ; gospdda (bte ^ertfd^aft), ^fospdda (ben §ettn), mdčen (ftarf), močen (jnel^Itg); mdra (bet SHp), mdra (er mufž). .. 663. 3. Navadno pišemo brez vseh naglasnih znamenj. Nekateri pisatelji novejšega časa pišejo skoraj vsako besedo z naglasom, kakor sta delala zlasti Levstik in Cimperman. Toda tako naglaševanje je nepotrebno, žali oko in moti preprostega bravca v branju. 4. Naglasna znamenja pa moramo pisati: 664. aJ V verzih na zlogih, ki jih pesnik zaradi pevske mere naglaša drugače, nego je v knjižnem jeziku navadno, n. pr. Valjhun zastonj tam išče mlado lice Njegä, M, kriv moritve je velike . . . Le&e sovražnikov truplä krvave, MrtvVi aV zdihujočih duše drage . . . In hr& veslata v konec ta jez^a . . . Od tega, kar raste pri njega gradi . . . Sem videl da svoj čoln po sapi sreče, Komur sovraina je, zastonj obrača . . . Ne odpodi od nas življenja tdta Veselja hrup, ne pevcev pesem sladka . . . Bodu Abrahamov ga hči .. . Ker tempelj njih daleč stoji . . . Pel je v sužnasti železni Jeremij žaldst globoko . . . b) V šolskih knjigah, kadar hočemo enako pisane besede 665. glasovno razločevati, n. pr. Beseda brät je samostalnik, brat pa namenilnik. — Glagol h6diti izpremeni v sedanjiku svoj naglas in ima hödim. — Svet ima v rodilniku sväa, deca pa decd. — Bojim se preteče nevarnosti, ker nam zlata doba kmalu pretiče. — Pod zelinim drevesom unter bent grünen ©ouin; pod zelenim drevesom unter einem grünen SSount. — Krdljeo bcž Äöntgg; kraljčv föntgltd^ . . . C. Nekatere besedice se z drugimi skupaj izgovorjene nič 666. ne poudarjajo; imenujemo jih zato breznaglasnice. Te so dvojne, po tem kakor se izgovarjajo: ali spredaj 667. pred naglašeno besedo, ali pa za njo. Prve imenujemo pred-slonice (proklitike), druge naslonice (enklitike). 1. Predslonice so: 668. a) Vsi pravi predlogi: brez, črez, do, iz, k, med, na, nad, ob, od, po, pod, poleg, pred, pri, proti, s (z), skoz, v, za; dopod, dopred, izmed, izpod, izpred, izza, odpod, iznad, za črez, za do, za iz, za k, za med, za na, za nad, za ob, za po, za pod, za pred, za poleg, za s, za v, za za, n. pr. črez rdmo, dojiitri, iz s^ca, dopod hriba, iznad obldkov, za k maši, za za vrcU, za na rdmo . . . Ker so brez naglasa, se ti predlogi ne dajo ločiti od besed, 669. s katerimi so v zvezi; ne moreta se zatorej dva predloga SloTenaki pravopla. 7 z enako besedo za sabo zvezati z in ali z ali tako, da bi se tista beseda postavila le enkrat, namreč za drugim predlogom, n. pr. auf unb tn.ben Sergen se ne more reči: na in v gorah, temuč: na gorah in v njih; auf unb untcr bet 6tbe ne: na in pod zemljo, ampak samo: na zemlji in pod zemljo ali: na zemlji in pod njo; mit obet ol^ne ne: z ali hrez njega, temuč: £ njim ali brez njega . . 670. Proklitični predlogi vplivajo tudi na dolgi potisnjeni naglas naslednje od njih odvisne besede, n. pr. gora, tož. gord: na g&ro; srce, sred: iz si^ca, iz vsega sfca; posoda: naposodo; noga, noge, nogd: brez ndge, na ndgo . . . 671. Naslonice dobivajo za temi predlogi svoj naglas, ki je ali dolg ali kratek potisnjen; dolgi ostaja na naslonicah v zvezah: v md, v U, v si; sicer stopa na predlog: ndme, ndte, ndse, nddme, p6te, pddse, pridenj, sh6zenj, zdnj . . . 672. Kratki naglas ali ostaja na besedi, v njih, pri nj\h, ali pa se premakne na proklitiko: nd njih, pri njih . . . 673. b) Novejši predlogi, pogostoma sestavljeni iz predloga in samostalnika: mesto, kaj, konec, vrhu, namesto, na sredi, na koncu, na vrhu ... ki pa ne vplivajo na naglas besede, ki stoji za njimi. 674. c) Ravnotako so predslonice mnogi vezniki, ako nimajo stavkovega naglasa, n. pr. a, in, ter, pa, da, ker, tudi, kadar... 2. Naslonice so: 675. a) Glagoli: sem, si, je, sva, sta, sta, smo, ste, so, bi; bom, boS, bo, bova, bosta, bosta, bomo, boste, bodo; čem, čeS, če, čeva, četa, četa, čemo, čete, čejo; imam, imaS, imu, imava, imata, imata, imamo, imate, imajo. 676. b) Zaimki: me, te, se, ga, je, jo, mi, ti, si, mu, ji, nama, vama, jima, nas, vas, ju, ji, jih, nam, vam, jim. 677. cJ Vprašalnica li in členice kaj, pak, pa v zvezah, kakor: kAli, tdkaj, kdjpak, kdjpa. 678. V svoji polni moči in nemoči se kažejo naslonice za velelniki, kjer vplivajo celo na naglas besede pred sabo, u. pr. pleti mi; ddj ga; okopdjga; reci mu; zgodi se tvoja volja . . . Kako vplivajo naslonice na besedni red v stavkih, glej pravila 535—552. II. Vezaj (-) nam rabi: 1. da ločimo pri razstavljanju ž njim posamezne zloge, 679. n. pr. mo-to-vi-lo, Slo-ve-nec . . 2. da ločimo sestavine posameznih besed ali da zazna-680. menjujemo druge slovniške posebnosti, n. pr. hvaljen je nastalo iz koali-e-n, Ljubljančan pa iz Ljubljana-ec-jan; gora se sklanja po a-deblih. Kadar se enozložni predlogi v edninskem in množinskem 681. tožilniku spajajo z osebnimi zaimki, tedaj opuščamo vezaj med predlogom in zaimkom, n. pr. name, nate, nanj, nanje; pome, pote, ponj, ponje; zame, zate, zanj, zase, zanje . . . Glej pravilo 265 in 622. Napačno je med lastna imena in njih sklonila devati vezaj, 682. n. pr. Spisi Janeza Mencinger-ja, Matija Valjavec-a in Andreja Čebašek-a . . . ampak pisati je: Spisi Janeza Mencingerja, Matija Vdljavca in Andreja ČebaSka . . . Kdor piše Dante-a, Golob-a, Mencinger-ja, Valjavec-a, Čebaiek-a . . . piše ravnotako napačno, kakor če bi v latinščini pisal lAviua-i, Sulla-ae, Cato-n-ia . . . Glej tudi pravilo 209. 3. v sestavljenih in sklopljenih besedah, zlasti v lastnih 683. imenih, sklopljenih iz dveh imen, in v pridevnikih, narejenih iz takšnih lastnih imen, n. pr. pedanj-£lovek, laket-brada, Čengič-a^a, železnica Ljubljana-Kamnik, Avatro-Ograka, arbako-hrvaška književnoat, Anton-Knezova knjižnica, Jurčič- Tomšičeva ustanova, Wolf-PleterSnikov alovar, hrvaSko-alavonako-dalmdtinaka vlada, goapod-Trubarjeva alovenSčina . . . Glej pravila 619, 620, 624, 625, 627. Mnogim slovenskim pisateljem rabi vezaj tudi za to, da 684. v sestavljenih besedah skupni besedni člen samo enkrat pišejo, enkrat ga pa nadomeščajo z vezajem, n. pr. Slomšek je bil velik rodo- in mladinoljub. — Narodne peami ao tudi glede na kraso- in narodoalovje imenitne. — Spev v kantati je dvo- 7 ♦ tro- ali četverospev . . . Kdor tako piše, popolnoma napačno piše, ker posnema nemščino. Ti stavki bi se morali slovenski pisati tako: Slomšek je zelo ljubil narod in mladino. Ali: Slomšek je bil velik rodoljub in prijatelj mladini. — Narodne pesmi so imenitne tudi glede na krasoslovje in narodoslovje. — Spev v kantati je dvospev, trispev ali ëetverosvev ... ; 685. 4. da zvežemo dvoje občnih imen v en pojem, n. pr. Čuj prošnjo siromaka-kmeta! — Medved je kosmač-godrnjač ; — moi poštenjak, svetniki-pomoiniki . . . 686. III. Oklepaj () pišemo, kadar hočemo naznaniti, da se tisti del besede, ki je oklenjen, lehko izpusti ali da je iz nje izpadel, n. pr. bofdejm, gre(d)m, gosp(oj)a, p(oj)as, st(oj)ati . . . 687. IV. Opuščaj (') naznanja, da se je na tistem mestu. Iger stoji, izpustila kakšna črka, navadno samoglasnik, n. pr. aV, tak', S mu, vijoVca; koVkor kapljic, toTko let Bog nam daj na svet' iivet'! AJt mika v zeleni te gozdek letet'. Ne branim ti, okno ti hočem odpret' . . . Zapusti Ignac je samoto! V. Pika (.) stoji 688. 1. po vrstilnih števnikih, da jih loči od glavnih števnikov, n. pr. Papei Pij VI. je obiskal cesarja Joief a IL na Dunaju. — 8. zvezek. — I. šolska naloga. — V Ljubljani, dne 15, vinotoka 1897. . .; 689. 2. po kraticah, n. pr. C. kr. niija gimnazija. — Dr. Fr. Prešeren. — i. dr. t, stv.; itd. . . . 690. Katere besede se krajšajo in kako se krajšajo, to določuje navada. Vobče pa se krajšajo besede največkrat tako, 691. a) da se piše samo začetna črka, n. pr. L. S. (Luka SvetecJ, g. (gospod), c. kr. (zesarski kraljev), t. 1. (tega leta), t. m. (tega meseca), itd. ali i. t. d. (in tako dalje) . . .; 692. b) da se piše prva in tudi še poslednja črka, n. pr dr. (doktor), mjr. (major), It. (lajtenant), do. (detto), Nro. (numéro, številka) ... ; c) da se piše več začetnih črk, toda okrajšana beseda 693. ne sme delati celega zloga in se mora končati na s o glasni k, n. pr. goap. (gospod), cea. kr. (cesarski kraljev), pl. ali plem. (plemeniti), a. vr. (avstrijska vrednota), vel. gimn. (velika gimnazija), razr. (razred) . . . Na samoglasnik se sme končavati okrajšana beseda694. samo takrat, kadar se poleg prvega soglasnika vzame v kratico še poslednji zlog, n. fr. gpa. (gospa), gčna. (gospodična) . . . Najnavadnejše kratice v naši pisavi so: 695. bi. (blaženi), bi., blag. (blagorodni), C. kr., cea. kr. (cesarski kraljev), c/., cfr. (confer, primerjaj), C., čast. (častiti), 6. g., čaat. goap. (častiti gospod), d. d., dto. (de dato, z dne), dr.. Dr. (doktor). Dr. J. U. (doctor juris utri-usque). Dr. M. U. (doctor medicinae universae), ex offo (ex officio, uradno), /., F. (frater), g., goap. (gospod), gpa. (gospa), gčna. (gospodična), gl- (glej), gld. (goldinar), gimn. (gimnazija), h. št. (hišna številka), ibid, (ibidem, ravnotam), i. e. (id est, to je), I. I. (ime in priimek), itd., i. t. d. (in tako dalje). i. dr. t. atv. (in druge take stvari), kr. (kraljev, kraljevski), kr. (krajcar), 1. C. (loco citato, na navedenem mestu), 1. 1. (lanskega leta), L. S. Ooco sigilli, na mestu pečata), m, m. (minulega meseca), m. pr. (manu propria, s svojo roko), nam. (namesto), n. b., nb. (nota bene, dobro pomni), n. pr. (na primer, na priliko), o., O. (oče, otec pri meniških imenih), p., P. (pater), pg., pag. (pagina, stran), p. n. (polnonaslovno), po Kr. (po Kristusu), po Kr. r. (po Kristusovem rojstvu), pred Kr. (pred Kristusom), pred Kr. r. (pred Kristusovim rojstvom), pnm. (primerjaj). prof., Prof. (profesor), P. S. (postscriptum, dodatek), p. t., P. T., (pleno tltulo, s polnim naslovom), al. (slavni), «. r. (svojeročno), atr. (stran), av. (sveti). Sv. (Sveti), št. (šent). Št. (ŠentX it., štev. (številka), t. j. (to je), t. 1. (tega leta), t. m. (tega meseca), 696. Krstna imena moramo krajšati tako, da tudi preprost človek lehko razbere, kaj pomeni kratica. Napačno je, če so v šolskih knjigah ali v knjigah, namenjenih preprostemu narodu, krstna imena tako okrajšana, da jih je le težko uganiti, n. pr. J. Bile, J. Virk, J. Vole, M. Vilhar, M. Valjavec, M. Ravnikar. Kako naj preprost človek ve, da se morajo te kratice brati: Janez Bile, Jožef Virk, Juri Vole, Miroslav Vilhar, Matija Valjavec, Matevž Ravnikar? . . . 697. Za vsako kratico mora stati pika; samo za kraticami, ki pomenijo metrske mere ali uteži in nove denaije, ne sme biti pike, n. pr. I (liter), m (meter), mm (milimeter), Agr (kilogram), rfm® (kvadratni decimeter), m' (kubični meter) ..., h (vinar), K (krona) . . . Šesti del. Kakšna znamenja rabimo v pisanju posameznih stavkov. (Ločila.) I. Vejica. Vejica (,) nam rabi: I. V prostih stavkih, in sicer: 698. 1. Za zvalnikom in, kadar stoji zvalnik sredi stavka, tudi pred njim, da ogovorjeno osebo ali stvar loči od stavka, n. pr. Pegam, Pegam, pridi vun! — Lambergar, le molči ti! — Preveč te, mati, ljubil je Oreat! — Čas, Črtomir, je vzeti orožje! Kaj boš s sekiro, sin, začel? — Vam, ptice, odslej bom prepeval. Vam, roie, srce razodeval! . . . Strune, milo se glasite. Milo, pesemca, žaluj! 2. Pred pristavkom in za njim, kadar pristavek z besedo, 699. ki jo pojasnjuje, ni zvezan v en pojem, n. pr. Frančišek Prešeren, najslavnejši slovenski pesnik, je umrl 1. 1849. — Rudolf Habsburški je premagal Otakarja, kralja Češkega. — Na Notranjem stoji vas. Vrh po imenu. — V tej vasici je živel Martin Krpan, močan in silen človek. — Oj sin, večerna zvezda mojih dni. Tolažba moja, moj ponos! . . . Tam po nebu zvezda plava. Svetla zvezda,' blažena danica . . . 700. Toda: Habsburian Rudolf Utemeljitelj je ustanovil Novo mesto. — Francoski kralj Ludovik Sveti je umrl v Afriki. 701. 3. Pred besedami in kraticami, ki napovedujejo kakšno naštevanje (kakor, in sicer, in to, n. pr.), n. pr. Zdanji svet tarejo razne nadloge, kakor vojska, kuga, lakota. — Zgodovina pozna mnogo slavnih vojaških poveljnikov, n. pr. Aleksandra, Hanibala, Cezarja, Napoleona. — JurUiS je spisal ve6 lepih povesti, in sicer: „Jurja Kozjaka", „Domna" in „Desetega brata". — Kranjsko delimo na tri dele, in to: v Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. 702. 4. Za samostojnimi medmeti, vzkliki in rotitvami, kadar stoji glavno ločilo na koncu stavka, n. pr. Na, Krpan, pij in jej! — Da, r omarica sem, gospod! — Oh, krasen paS 6aka nas dar! — Gorje, kdor nima doma! — Sedanji svet zahteva mnogo, da, premnogo beriva. — Za Boga, kaj delate? — Ostrigli, oh, so mi peroti! — KrasnejSe dežele, nego je ta. Ni, bogme, je, — to vam rečem . . . Ne, palice svoje ovčarske Za žezlo kraljevo ne dam! . . . Res, hrabro srce ti imaš. Res, vrl prevoznik si ti naš! . . . Oj, pašniki solnčni, lesovje temno. Pri srcu ko nekdaj ste meni! . . . Joj, kam bi del? — „I, Iger si vzel!" — „Hu, to teži!" . . . 703. Ne piše pa se vejica za takimi medmeti (o, oj, i), kadar nimajo posebnega poudarka, n. pr. I kaj pa nosiš v tovoru? — Oj padi, padi, gosti mrak! — Oj kralj Matjaž, oj kralj Matjaž, prelepi kraljič ogrski! — O Vrha, srečna, draga vas domača! — „O Brdavs, Brdavs!" vpije malo in veliko, 704. II. V skrčenih stavkih, in sicer: 1. Med istovrstnimi stavkovimi členi, ki niso zvezani z vezniki, n. pr. Zavpije Zora, zakriH, raz konja pade, omedli. — Voda gine, pada, sahne. — Mi ivrsti Slovenci 8mo, gremo na hoj za pravdo, za dom, za cesarja. — Godba odganja ljudem kalne misli, kroti neugnane strasti, povzdiguje potrto dušo proti nebu. — Le vprašaj gore, dole, griče, zvestobe naše vsi so priče; glej mesto, grad in trg in vas, povsod udanosti dokaz! — Bil sem v Gorici, v Reki, v Trstu. — Trubar, Dalmatin, Bohorič so najstarejši slovenski pisatelji. Kadar stojita pred samostalnikom dva pridevnika kot pri- 705. lastka, tedaj ju loči samo takrat vejica, če se moreta zvezati z veznikom in, n. pr. Sofoklej je bil sin mogočne, cvetoče domovine. — Tiha, skrivnostna noč je razprostrla svoja krila po dolini. — O Vrba, srečna, draga vas domača! — Ta puhli, izpačeni svet zapustiva! — Prijeten je zimski večer v mirnem, gorkem kotu. — Ne šalite se s starim, nesrečnim možem! Kadar pa je drugi pridevnik spojen s samostalnikom v en 706. pojem, in prvi pridevnik ta pojem pojasnjuje samo kot prilastek, tedaj med obema pridevnikoma ne sme stati vejica, n. pr. Letošnji mali traven je mokroten. — Naš graščak ima jako svojivega lovskega psa. — Lavdon je Ml znamenit avstrijski vojaški poveljnik. — Prekrasna Velika noč nam je prinesla grozni ljubljanski potres. — Najbolje je pod ljubo domačo streho. Časih premem vejica v enem ter istem stavku misel, ki 707. jo izraža stavek, n. pr. Beri dobre slovenske knjige (t. j. Beri dobre knjige slovenske, a ne beri alaMh slovenskih knjig) . . . Beri dobre, slovenske knjige (It- j- Beri dobre knjige, in to slovenske, a ne beri knjig v tujem jeziku) . . . 2. Med istovrstnimi stavkovimi členi, ki so zvezani med 708. seboj z vezalnimi vezniki (tudi, ni, niti, niti — niti, ne — ne, ne le — ampak tudi, potem, nato, vrhutega, zdaj — zdaj, časih — časih, nekaj — nekaj, nekoliko — nekoliko . . .), n. pr. Ni sebi, ni dru^gim se ne laii! — Pameten človek ne gleda samo na besede, ampak tudi na srce. — Lama je nekoliko podobna kozi, nekoliko pa velblodu. — Ob potresu se zemlja zdaj vzdiguje, zdaj upada. 709. Kadar pa so takšni istovrstni stavkovi členi zvezani med seboj z vezniki in, ter, ali, pa, i — i, ravnotako — kakor, tedaj se med njimi ne sme pisati vejica, n. pr. Na Starem 80 trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele. — Bil godec je mlad in lep in vesel. — Vali se in hrka in vre in kipi. — Čuj njih vik in krik in stok in jok! — Kresilno gobo pa nekaj brusov sem naloiil. — Moške ali krepke rime se ne posrečijo vsakemu pesniku,. — Rak si vsako leto sleče svoj oklep ter si preskrbi novega. — Iz zlata se kujejo novci pa tudi druge dragotine. — Konon je dal i pirejski i atenski zid popraviti. — Prešernove poezije so ravnotako umetne kakor preproste. 710. Kadar sta dva z in zvezana skrčena stavka odvisna od pod-rednega veznika ali oziralnega zaimka, tedaj pred in ni pisati vejice, n. pr. Ko je bil Krpan premagal velikana in od cesarja prejel zasluženo darilo, se je povrnil v svojo domovino. — Ko je Ml Leonida izvedel, da so Perzijani prišli črez goro in ga mislijo prijeti za hrbtom, je odpustil svoje zaveznike. — Boj se tistih ljudi, ki se ti v obraz sladkajo in te črez mero hvalijo. 711. Tudi kadar se v takšnih primerih podredni veznik ali oziralni zaimek ponavlja in sta tedaj oba stavka samostojna, se pred in ne piše vejica, n. pr Ko je bil Krpan premagal velikana in ko je bil od cesarja prejel zasluženo darilo, se je povrnil v svojo domovino. — Ko je bil Leonida izvedel, da so Perzijani prišli črez goro in da ga mislijo prijeti za hrbtom, je odpustil svoje zaveznike. — Boj se tistih ljudi, ki se ti v obraz sladkajo in ki te črez mero hvalijo. 712. Ravnotako pred primerjalnimi členicami ko, kot, kakor, nego ne pišemo vejice, kadar v nasebniku ali primemiku po skrčitvi primegalnega stavka ne ostane nič drugega nego primerjani predmet, n. pr. Berač je ravnotako tvoj bližnji kakor bogataš. — Hujša je žeja ko glad. — Boljše poštenje nego sramotno življenje. — Boljša pamet kakor žamet. III. V priredjih, in sicer: 713. 1. Med krajšimi glavnimi stavki, iz katerih je zloženo priredje, n. pr. Visoko vrh planin živim, v veselju rajskem tu Hvim. — Očetov zgled ti hodi pred očmi, in diha domovini hoš enkrat. — Na Nanos se hodi, na Triglav pleza. — Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo. — Ne sodimo dela po človeku, ampak človek se sodi po delu. — Niti hodi med, niti hodi jed (strup). 2. Pred vgozdenimi kratkimi glavnimi stavki in za njimi, 714. n. pr. Bo, mislim, pisemce za te. — Blag, vem, te goni nagih. — Moj brat se, pravijo, še letos povrne od vojakov. — Ravnotako tudi v podredjih, n. pr. Če se postavimo na noge, to Vam pravim, potlej ho svet vedel, kaj smo Bohinjci. — Tukaj stanuje slovenski narod, lehko hi rekel, kar svet stoß. 3. V premem (dobesednem) govoru pred vgozdenim in715. z a vgozdenim napovednim (uvodnim) stavkom; ravnotako pred napovednim stavkom, ki stoji na koncu premega govora, n. pr. „Nihče," je rekel Sokrat Krezu, „se pred smrtjo ne more srečen imenovati." — „Nihče se pred smrtjo ne more srečen imenovati," je rekel Sokrat Krezu. — „Ti si vrl mladenič," reče cesarica. — „Črnilo sem," zakliče, „pero in papir!" Kadar pa stoji napovedni stavek za premim vprašal-716. nim alipaklicalnim stavkom, tedaj se pred napovednim stavkom ne piše vejica, ampak vprašaj, oziroma klicaj, n. pr. „I kaj pa nosiš v tovoru?^' vpraša cesar Krpana. — „I kajf Kresilno gobo pa nekaj brusov sem nalo&il, gospod t' odgovori Krpan. — „Alto so brusi, pokaj so pa v vrečah f se začudi cesar. — „O Brdavs, Brdavs t' vpije malo in veliko. IV. V podredjih, da loči odvisne stavke od glavnih 717. stavkov in ravnotako podredne odvisne stavke od nadrednih odvisnih stavkov, n. pr. Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni. — Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rja in molj konča! — Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi hiti. — Dobro mora hiti podkovan, kdor hoče na Triglav. — Veselite se z menoj, ker našel sem ovco, ki sem jo hil izgubil! — Nevošč-Ijivost ni sita, dokler ni pokončano, kar ona sovraži. — Da zdaj, ko ie na Kranjskem vsak pisari, jaz tudi v trop, ki se poti in trudi, se vriniti želim, se mi ne čudi! 718. V posledičnih podredjih se piše vejica pred vezniliom da ali pa pred tako da, n. pr. Oče je bil zamiSljen tako, da ni precy vedel, kaj koče ain. — Oče je bil zamišljen, tako da ni precej vedel, kaj koče ain. — Napačno: Oče je bil zamišljen, tako, da ni precej vedel, kaj koče ain. 719. V. V skrajšanih stavkih, da skrajšani odvisnik loči od glavnega stavka, n. pr. Ura, enkrat zamujena, ne vrne ae nobena. — Dati neznan^ po rodu brat aem tvoj. — Vališi glaae, k tebi vpijoče ! — Ptiči ao koteli atrika ubiti, izvedevši njegovo prevaro. — Značajen aam, še v ljudatvu značaj obujaj! — Pizander, od odhajajočega Agezilaja zapuščen, napravi veliko brodovje, koteč poizkuaiti bojno arečo. — Cezar, udobivši za voinjo ugodno vreme, je odjadral v Britanijo. Premagan pri Bohinjakem aam jezeru Stoji, naalonjen na avoj meč krvavi . . . Na tujem, zgodaj ločen ie od doma. Živim med glaanim hrupom tihe dni. 720. VI. V periodah med posameznimi stavki prve in druge polovice (proreka in poreka), n. pr. Cezar je poalal Lingonom piamo in poročnike, naj Helvečanom ne pomagajo z iitom, niti z drugo atvarjo: ako jim bodo pomagali, da bode i njimi enako ravnal kakor a Hdvečani. — Ako primerjamo Prešernove poezije veličaatni aimfoniji, mnogovratni kakor peanikovo dušno življenje, katera zdaj hrepeni, zdaj ae ameMja, zdaj srdi, zdaj ae dviguje v jaane višave, zdaj pogreza v temno brezno: potem ji „Krat pri Savici" tej aimfoniji finale, v katerem ae zlivajo in zlagajo vai glaaovi v mehko, oto&no harmonijo. II. Podpičje. Podpičj e (;) loči: 721. 1. Priredne glavne stavke, ki niso tesno zvezani med seboj, n. pr. Alekaander jenoševalHomerjevepeami vedno a seboj; api jih je imel z bodalcem pod zglavjem ahranjene. — Jezik je ljudatvu najavetejše blago; jezik mu vzemite in vzeli ate mu život; njegovega veka ni več med narodi. — Nebo je jaano; ugledatî ni najmanjšega ohlaika; sosednje gore so v imi temi; ponekod se oglašajo kravji zvonci; goved večinoma leži in prežvekuje ; samo hudomušni prasci se pojajo in krulijo ; nagajivi kozliči pa skačejo in se trkajo po strehah nizkih pastirskih koč. 2. Daljše stavke, zlasti v protivuih, vzročnih ali sklepalnih 722. priredjih, n. pr. Žalostno je življenje, to je res ; a možu ni spodobno žalovati in tožiti. — Ljubite Gospoda, poslušajte ga in držite se ga ; zakaj vaše življenje je vn in podaljšek vaših dni. Odprta noč in dan so groba vrata; AV dneva ne pove nobena prafka . . . Tako iz malega stvar nastane velika in slavna; Volja se zbudi tedaj, truda ne strašite se! 3. V krajši periodi loči prorek od poreka, n. pr. 723. V dolžnost si štejem, ker menim, da sem nekoliko v to poklican, javno govoriti, učiti in svariti, kakor sem prepričan, da je prav; besede moje naj bodo svetu po volji ali ne. — Ko izgublja jeseni priroda svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za listom ; tedaj se začno zbirati po ledinah in zvonikih ptičja krdela. 4. Podpičje loči posamezne stavke prve in druge polovice 724. v mnogočlenski periodi, zlasti kadar so vsi ti stavki, ali vsaj nekateri izmed njih, zloženi stavki, n. pr. Ko bi se sklicdli narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, Itako so gospodarili z izročenimi talenti ; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne Sloveške omike: smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi: Prešernove poezije. — Ko zemlja razpokana zeva proti nebu; ko cvetica na polju žalostno poveša velo glavico; lw žejna žival zastonj pijače išče po izsušenem potoku; ko žaba hripavo v vejevju kliče dežja z neba; ko se kmetič skrbno ozira po oblakih, ki se počasi zbirajo na nebu: o l(ako dobro, kako blago de človeku, če prišumi težko pričakovana rosa nebeška! 5. Podpičje loči naposled pri daljšem naštevanju po-725. samezne vrste eno od druge, n. pr. Mesto vaše smo izbrali. da hi tukaj nočevali: mi pešaki « telečaki; konjeniki in topniki; vozataji in stražaji; zemljerovi, kmjekovi; strelci mladi, golobradi; ropotaSi in piskači. IIL Dvopičje. Dvopičje (:) nam rabi: 726. 1. Pri naštevanju pred deli, ki se naštevajo, n. pr. DuSne moči so: razum, pamet, volja. — Na Gorenjskem so štiri mesta, in sicer: Kamnik, Kranj, Škofja Loka, Radovljica. 727. Po kakor in po kratici n. pr. (na primer) se ne piše dvopičje. 728. 2. Po pripravlj ajočih stavkih, kadar je izrek, ki se da posneti iz njih ali ki se napoveduje, brez veznika zvezan ž njimi, n. pr. Povsod je, mora hiti prva: mati. — Sploh pravim: moralna povest hodi po istih zakonih izmišljena in zložena kakor vsaka druga, ki nimapedagogičnega namena. — Bolje: drži ga! nego: lovi ga! — Ko ljuhiš domovino svojo, misli: človeku brat je človek, rodu rod. — Tudi pri knjigah velja, kar opažamo pri žigicah: čim slabše so, tem več jih porabimo. — Ugibal sem, kako bi se kaznoval ta mož: ali pred političnim, ali pred sodnim oblastvom. — Pisana senožet je kravam to, kar pisana mati ded: sama mačeha. — Resnica je nekoč zaspala; takrat «ta ji podteknili njeni tekmovavM, slabost in zlobnost, svoji hčeri: zmoto in laž. — To bode najvišja modrost in krepost: brzdati in vladati strasti. — V Pompejih ga ni cvetočega vrta, ne košatega drevesa, ne oveseli ti pisana cvetka očesa: vse je prazno, golo. mrtvo kakor v kraljestvu smrti. — Bog se vas usmili ubogi ljudje: Gorijo vam vaši dmnovi! . . . Ena se tebi je želja spolnila: V zemlji domači da truplo leži . . . 729. 3. Kadar več posameznih pojmov povzamemo v skupen pojem, n. pr. Konj ima lepo urezano podolgasto glavo, velike iskre oči in kratka, gibčna ušesa; dolgi, tanki vrat mu pokriva lehkokodrasta griva; široke, lepo obokane prsi in močna pleča so priča njegove prečudne moči; visoke, tanke in skočne noge nosijo podolgasto, lepo zalito truplo z dolgim žimnatim repom ; vsa njegova postava je kakor iz jekla izkresana: konj je najlepša domaSa iival. — Zamazana obleka, raztrgani čevlji, nepočesani lasje : vse je kazalo zanikamega človeka. 4.Ponapovednem stavku pred navedenim premim ali do- 730. besednim govorom; razen tega se dobesedni govor ob začetku in koncu zaznamenjuje tudi z narekajem, n. pr. Ko so prijatelji vprašali Aleksandra, koga postavi za svojega naslednika, je odgovoril: „Najvrednejšega." — Sula je rekel svojim vojakom: „Če vas kdo vpraša, kje ste sramotno zapustili svojega vojskovodja, odgovorite: Bojujočega se v Beotiji." — Zavpije Zora, zakriči, raz konja pade, omedli: „To storil je neznan koren, neznan koren, koren lečen!" 5. Sredi mnogočlenske periode, da prorek loči od po-731. reka, n. pr. Ako klasike imenujemo tiste pisavce, v katerih se lepe, splošno človeške, ne samo individualne misli in čuti razodevajo v lepi, dovršeni obliki; ki imajo veljavo za zmerom, ne samo za svoj čas, za svoje vrstnike; ki so vredni, 'da se stavijo za zgled prihodnjim : smerno po pravici Prešerna imenovati klasika. — Uekel je nekdo, in po pravici, da naša lepa deiela ravno svojo najneprijaznejšo stran kaže tujemu popotniku, ki jo po veliki cesti preleti brez daljše pomude, svoja največja čuda pa da celo skriva globoko v osrčju: tako tudi ljudstvo, ki v nji prebiva, kakor bi se sramovalo mečjih in blažjih čutov, le prerado tujcu na videz obrača neko trdost in osornost, da ga torej lehko krivo sodi, kdor se je le povrhu seznanil ž njim ter mu ni pogledal na dno srca. 6. Vslovniškempouku, da kaže oblike, ki so nastale ena 732. iz druge, n. pr. čit-tlo, čis-tlo: čislo; hvali-e-n, hvalj-e-n: hvaljen. IV. Pika. Pika (.) nam rabi: 1. Za vsakim celotnim stavkom, ki ni vprašalni ali pa 733. klicalni stavek, n. pr. Kopriva ne pozebe. — Prišli so zopet mirni časi, in vrnil se je stari red v hišo. — Odprta noč in dan 80 groba vrata. — Življenje naše je sejanje, pri katerem se poleniti ne smemo, ker čas po bliskovo hiti, in vemo, da, kdor je len ob setvi, malo ianje. In kdo je kriv, da se je to zgodilo ? „Nesreča naša," Kje je Tugomer ? „Utegne biti ie doma." 734. 2. Po odvisnih vprašalnih stavkih, kadar glavni stavek ni kliealni ali vprašalni stavek, n. pr. Cesar je vprašal Krpana, kaj nosi v tovoru, — Veselo ae vpraša človek, M bere Prešernove poezije, odkod je dobil pesnik ta jezik, tako preprost in vzvišen, tako naroden in umeten. — Kadar odvisni vprašalni stavek stoji pred glavnim stavkom, loči oba vejica (po pravilu 717), n. pr. Kam pojde, sem ga vprašal. 735. Kadar pa je glavni stavek, od katerega je odvisno indirektno vprašanje, že sam zase vprašalni ali pa kliealni stavek, tedaj stoji na koncu celotnega stavka vprašaj ali po klicaj, n. pr. Ali veš, kaj so ti prerokovale Rojenice ob tvojem rojstvu ? — Povej mu, kaj je njegova doUnost! — 736. 3. Po naslovih in nadpisih, n. pr. Krst pri Savici. Povest v verzih. Zloiil Fr. Prešeren. — Gostilnica pri lipi. — C. kr. poštni in brzojavni urad. 737. 4. Naposled stoji pika (po pravilu 688, 689): a) Po vrstilnih števnikih, n. pr. Pij IX. — V Ljttbljani, dne 13. grudna 1897. 738. b) Po kraticah, n. pr. C. kr. niija gimnazija. — itd. . . . V. Vprašaj. Vprašaj (?) stoji: 739. 1. Po posameznih samostojnih vprašalnih besedah, n. pr. Kdo? — Kaj? — Kje? — Kdaj? — Zakaj? n. pr. Zgodovina nam odgovarja na vprašanja: Kdo? Kaj? Kako? Kdaj? Kje? 8 čim? Zakaj? — Komu pišeš? Bratu? 740. Kadar posamezno stoječa vpraSalna beseda nadomešča cel odvisni vprašalni stavek, tedaj za njo ne stoji vprašaj, ampak vejica, n. pr. Da moramo vsi umreti, to vemo; kdaj, tega ne vemo. — Noi sem izgubil, toda kje, tega se ne morem domisliti. — Nekaj mu je pravil; kaj, pa ne smem povedati. 1. Po neodvisnih ali direktnih vprašalnih stavkih, n. pr. 741. Kje bratoljubja si videl oltarje? — Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se oko ti vjasni kalno? Kdaj slečeš to obleko žalno? Kdaj solnce zlato sine ti? Kadar pa ima vprašalni stavek poleg sebe še odvisni stavek, tedaj stoji vprašaj šele za odvisnim stavkom, n. pr. De&ela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš ? Kadar je več vprašalnih stavkov, ki niso med seboj tesno 742. zvezani, tedaj pišemo na koncu vsakega stavka vprašaj, n. pr. Kje si bil? Kaj si prinesel? — Zakaj se jeziš? Zakaj se ti preminja lice? Kadar pa je več vprašalnih stavkov tesno zvezanih med 743. seboj, tedaj se piše samo na koncu zadnjega stavka vprašty, n. pr. Kod si hodil, kje si Ml, kod si čevljičke rosil? — Kdo še ni bral Levstikovega „Krpana"; kdo si še ni naslajal srca s to prekrasno povestjo? Kdaj se piSe za vprašajem mala, kdaj velika začetnica, glej pravilo 567, 568. VI. Klicaj. Klicaj (I) pišemo: 1. Na koncu samostojnih želelnih, velelnih in744. klicalnih stavkov, n. pr. Sveto služimo sveti domovini I — Le celico najino zapriva, prostosti sveta ne želiva! — Pozdravljena Kraljica, kristjanom pomočnica I — Šibe potresa nas varuj, o Bogi — Stoji — V stani I — Pojdi I Kadar ima želelni, velelni ali klicalni stavek pri sebi 745. odvisni stavek, tedaj stoji klicaj šele na koncu vsega podredja, n. pr. Ne iščite si zakladov, ki jih molji snedo I — Oh, ko bi mogel na Triglav, ki se tako veličastno vzdiguje pred menoj J ... Kadar je več velelnih, želelnih ali klicalnih stavkov ali iz- iM. razo v tesno zvezanih med seboj, tedaj se piše klicaj samo na koncu celotnega ali izpustnega stavka, n. pr. Oori, gori! — Pomagajte, pomagajte! — O Brdavs, Brdavsi — Hinavstvu in Slovenikl pravopis. 8 podlosti v dušo ne daj, ne krivdi, ne zlobi nobeni; kreposH razmakni srce na steiaj, a skrbno ga strasti zakleni! — Na, Krpan, pij in jej! — Takrat, Oie, Ti pri meni stoj. Ti me hrani. Ti me reši zlega, Ti me v rajski dom pokliči Svoj! 747. Kadar bi bilo treba v enem delu stavka pisati vprašaj, v drugem delu pa klicaj, tedaj se piše tisto ločUo, ki ga zahteva konec stavka, n. pr. Kaj si storil, prijatelj, za sveto voljo t — Za sveto voljo, prijatelj, kaj si storil? — Kadar v takšnih primerih stoji ija koncu stavka ogovqr, tedaj pišemo vprašaj, n. pr. Za sveto voljo, kaj si storil, prijatelj? 748. Časih stoji na koncu stavka lehko klicaj, ali pa vprašaj, kakor zahteva misel, ki jo polagamo v stavek, n. pr. Ne veš, da cesarica rajša da vse konje od hiše kakor to lipo od mize I Pa si jo posekal I Kaj bo pa zdaj! ... Ne veš, da cesarica rajša da vse konje od hiše kakor to lipo od mize? Pa si jo posekal? Kaj bo pa zdaj? — Kdo hi bil kaj takega pričakoval gori pod Triglavom I — Kdo bi bil kaj takega pričakoval gori pod Triglavom? 749. 2. Za samostojnimi ogovori, n. pr. Dragi prijatelj! — Slavni zbor! — Častita druiha! Kdiy se po ogovorih piše vejica, kdtg klicaj, glej pravilo 57). 750. 3. Za samostojnimi medmeti, vzkliki in rotitvami, n. pr. Gorje! — Gori, goril — Pomagajte, pomagajte! — Bes te lopi! — Tako mi pomoči ho&je! — Kakor gotovo mi Bog pomagaj! — Kd^ se za medmeti piše vejica, glej pravilo 702. Edi^ se za klicajem piše velika, kdaj mala začetnica, gleg pravilo 569, 570, 571. vn. Pomišljaj. Pomišljaj (—) nam rabi: 751. 1. Da loči vgozdeni stavek od stavkove celote, n. pr. Naši mladi pesniki — o starih tu ne govorimo — preveč zanemarjajo ji^ obliko. — Kak hrup je bila zagnala — in tega ni še dolgo — homeopatija! — Slovenski pisatelj mora — seveda razen učenih reČi — pisati tak jezik, da ga ume vsak človek, četudi nemški ne zna. — Bosana se lovi, kakor hi padala, in zdaj — srce je zastalo gledavcem — je padla zares . . . Marija — kdo ae stavi v hran? — Grozečo roko dviga. Glej, iz oči — pogled straSan! — Ognjen plamen ji šviga. V takih primerih loči pomišlj^ Tgozdeni stavek močneje od celotnega stovka nego vejica. Glej pravilo 714. Namesto pomiš\jaja se piše časih t takšnih primerih tudi 752. oklepaj, n. pr. Nalože zdaj nama (Bog ti nama, greh odpusti !) vsak po dvanajst gorMh! 2. Da nasprotje močno poudaqa, n. pr. Denes meni — jutril^Z. tebi. . .. Vojska, nemir nad zemljo — pokoj, tihota pod njo. .. . Ha, to vam je bilo življenje! O krasni minuli ti čas, ko Turkom sva cepila glave naš Lenkovič slami pa — jaz! . . . Prisega grozna je — pa sveta. . . . Ti, oče, suženj — sin vladar! Ti migni — blisku žar se vpihne. Le prst zavzdigni — grom potihne. Le veli — bič se razdrobi. Le želi — led se raztopi . . . 3. Da označuje mesto, kjer je govor prekinjen aU se 754. pričeta misel ne dovršuje, n. pr. „Jaz imam Vašo žago tu doli pod klancem v najemu, pa--plačal še nisem in — prosim, da bi — —. . . „In — Vi ste verjeli. Vi — verjamete to?" Namesto pomišljaja stoji v takšnih primerih tudi po več 755. pik (navadno po troje), n. pr. Jaz imam Vašo žago tu doli pod klancem v najemu, pa .. . plaval še nisem in .. . prosim, da bi ..." — In .. . Vi ste verjeli. Vi .. . verjamete to ?" Po več pik pišemo tudi, kadar se stavek (zlasti pri našte- 756. vanju) tako prekine, da ga bravec lehko sam popolni, n. pr. Napačne so oblike, kakor gnezdice, mestice, pismice ... — Kranjska ima mnogo starih mest, n. pr. Kranj, Škofja Loka, Lož, Višnja gora ... A 4. Da loči govor in odgovor, n. pr. „Cesarost, nekdaj stel^T. me bili srečali s kobilico v snegu, kaj ne?" — „Bilo je tako, bilo!" — pO' nesel na tovoru?" — „Bruse pa'kresilno gobo." ^ „To je bilo tačas, ko ste se Vi peljali v Jeruzalem.^ 8* — „Bosa je ta! V Trst sem šel; za Jeruzalem toliko vem kakor za svojo zadnjo uro." — „Jaz pa se bruse in kresilno gobo ravno toliko . . . Angleško sol sem prenašal!" — ... „Kdo trka zunaj... o polnodf — „Odprite! Kum Zorko pred vrati itoji." — „Odkod?" — „Iz Brežic ... iz boja!" — „Odprta ti koča je moja!" Ni pa t takšnih primerih pisati pomišljaja 758. a) kadar uvodni stavek naznanja to, kar kdo govori, n. pr. Cesar vpraša: „Krpan z Vrha, ali me še poznaš? Krpan odgovori: „Kaj bi Vas ne? Saj ni več ko dve leti, kar sva se videla. No, Vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na Vašem licu vidi." Cesar pravi: „Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre! Saj si že slišal o velikanu? Kaj deš ti, kaj bo iz tega, če se kako ne preongavi? Sina mi je ubil, lej!" Krpan se odreže: „Kaj bo drugega? Glavo mu bomo vzeli, pa je!" . . .; 759. b) kadar se besede vsake osebe, ki govori, pišejo v posebni vrsti, n. pr. „Ali boš, ali ne boš?" se zagrozi nad njo. „Ne Tnorem," vzdahne deklica. „Čakaj, videl bom, ali moreš, ali ne moreš, ti nepridiprav!" „Če me ubijete, ne morem.'" „Pomagal ti bom, če ne moreš. Pokoncu!" Dekletce se ne gane. Sirovež zavihti bič nad njo. n Še enkrat: V stani!" 760. 5. Da pripravlja nastop nepričakovane misli, n. pr. O Peter, ta svetec je bil — farizej! . .. Snoči je umrl nagle smrti sosed, mejaš naš — Vid! ... Tu biser drag ne lesketa, ta User — blag je mož. V sanjah kvišku kakor jelen plane; Hoče k svojim — roke širi — pada! ^ Meč z oklepom v brezno zabrenkoče — Konj se strga, podkev zaropoče — Krokotajo vrani iz prepada . . • 761. 6. Da stavke ali pozamezne besede, ki izražajo glavno misel, loči od ostalega celotnega stavka, n. pr. Oted so kristjani — Marija svoje hrani! .. . Prešernove poezije prijajo omikanim in preprostim Slovencem, in s ponosom in ljubeznijo, s častjo in slavo imenujemo Prešerna — ljubljenca slovenskega naroda. . . . Mati slovenska zemlja doslej še ni rodila sinu, ki bi bil v takih časih in takih razmerah v jezikoslovju in starino-slovju, v pesmih in ukovitih knjigah toliko storil za našo domovino kakor on, M je po pravici to, kar pravi njegovo pomenljivo ime — vodnik slovenskemu narodu. ... Ni li leka zoper smrt na sveti? — Mora biti — večno čem živeti! 7. Da ojačuje piko, vprašaj in kKcaj, n. pr. 762. Zdaj vračaš se sovražniku v oblast. V gotovo ideš, muke polno smrt. Zakaj? — Ker prelomiti se ne sme Beseda dana? — Prav! — Daruješ se Za čast. — Lepo! — A domovini kaj Koristiš s tem? — Govori! — 8. Da označuje prekret, kjer se stavek nadaljuje drugače, 763. nego se je pričel, n. pr. Glmek se ponaša s svojo močjo; toda lev in slon, vol in konj — vsi so močnejši od njega. ... Graja ali hvala, grožnje ali prošnje — nič ni izdalo pri tem človeku. 9. Pomišljaj čestokrat nadomešča v dialogu narekaj, n. pr. 764. — Koliko je še do grada? — Preden pojdejo spat, boš tam, odgovori deseti brat. — Ali ste Vi znani z gospodo? — Zakaj me pa vikaš? Jaz sem Martinek Spak, deseti brat, kakor vsi otroci vedo. Če nočeš, da bi se ti kdo smejal, ki je bolj neumen ko ti, tako me pošteno tikaj, pa utegneva še prijatelja biti v teh letih, ko boš šolmoštraril na Slemenicah. — Kako pa veš, kdo sem? vpraša Lovre. — Saj si me vprašal, če sem kaj znan na Slemenicah, odgovori Martinek. Vin. Narekaj. Narekaj („ ") nam rabi: 765 1. Da zaznamenjuje premi ali dobesedni govor v začetku in na koncu, n. pr. Cesar vpraša Krpana: „Krpan z Vrha, ali me Se poznaš?" — uKaj hi Vas ne," odgovori Krpan, „saj ni ve6 ko dve leti, kar sva ae videla" Kmetje tečejo pred tahor, Proaijo tam viteza: „Če končaš nam plodno polje, Naa boš ranil do arca!" Vitez pa, kot gad raaJcačen, Kmete vkaie zapoditi: „Z grada ae mi poberite. Požeruhi, nikdar aitiJ" 766. Kadar se premi govor tudi brez narekaja lehko razbere od ostalega stavka, tedaj ni treba pisati narekaja, n. pr. Narodni pregovor pravi: Kdor hoče viaoko priti, mora trden v glavi hiti. — Čaaih ao rekli: To je zlegano, ker je tiakano; v aedanji dobi pa smemo reči: Beanica je, kar aami vidimo. 767. Kadar se v takšnem primeru prekine premi govor z vgozdenim stavkom, tedaj se poslednji s pomišljajem loči od ostalega stavka, n. pr. Kdor hoče viaoko priti — pravi atar pregovor — mora trden v glavi hiti. 768. Kadar se v dialogu vrsti premi govor ene osebe s premim govorom druge osebe, toda brez uvodnega stavka, takrat se smejo besede enega govornika pisati tudi brez narekaja, n. pr. Spat, otroka, apat! Jutri ho treba zgodaj na noge; ti, Rezika, v šolo, in ti, Tonček, s kozo na pašo. — „Zakaj pa Vi, mati, ne greste še spat? Saj Vi še bolj zgodaj vstajate!" — Tudi jaz pojdem skoraj; samo tole moram še prej Eeziki zašiti, da bo mogla v šolo. — „Prosim Vas, mati, naj pri Vas ostanem, dokler luči ne upihnete; jaz nisem še nič zaspan. — Lezi in očenaš izmoli, pa ti ie pride zaspanec! 769. V dialogu stoji časih namesto narekaja tudi pomišljaj ; glej pravilo 764. 770. 2. Da posebno pozornost bravčevo obrne na posamezne stavke in besede, naslove ali imena, n. pr. Meni ne hi bilo ugajalo življenje v tistem „zlatem" veku. — „Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi hiti," pravi star pregovor. — Prešeren izraža v „Glosi" ravnotiste misli kakor Goethe v svoji baladi „Der Sänger". — „Jurja Kozjaka" in „Domna" je apiaal Jurčič, ko je bil še gimnazijalec. — Najatarejši trg v Ljubljani ae imenuje „Stari trg"; tiatemu delu Starega trga, kjer je stala neikdaj meatna hiša in pred njo lipa, pa pravijo stari ljudje Še dandanes „Pod lipo", Y iolskih nalogah deyajo učenci mnogokrat med narekaj imena, ki 771. nimtgo nobenega poudarka, n. pr. „Kolumb" je ndSel „Amer^to." — „Vodnikov spominek" stoji na „Valvaaorjevem trgu"; „Vodnikovo" podobo na tem spominku je izdelal podobar „Gangl". — Ogib«ä se takih napaki 3. Da označuje posamezne besede in stavke, da niso govor- 772. nikovi ali pisateljevi, ampak tuji, n. pr. To je bilo za one „zlate" dobe. — Ne bahaj ae a svojim znanjem, ker „prazen klaa po koncu atoji". 4. Kadar stoji v premem govoru, ki je že označen z nare- 773. kajem, še vrhutega beseda ali stavek, ki bi moral po pravilu 770 tudi priti med narekaj, tedaj tako besedo ali takšen stavek beležimo z , ', n. pr. Levatik trdi: „Cegnarju ae njegov ,Pegam in Lambergar ni poarečil." — Stritar piše: „Prešeren v avojih aonetih čaaih poanema ,Rime Petrarkove." IX. Oklepaj. Oklepaj () pišemo, kadar hočemo pokazati, da posamezna 774. beseda ali posamezni stavek med oklepajem, ki služi samo za pojasnilo ali popolnjenje, ni v tesni zvezi s celotnim stavkom in bi se smela zategadelj pri branju tudi izpustiti, n. pr. Jurčič (Dolenjec) in Prešeren (Gorenjec) ka&eta v avojih apisih mnogo poaebnoati avojega rojstnega kraja. — Rudolf IV. (f 1365.) je Kranjako povzdignil v vojvodino. Nalože zdaj nama, (Bog ti nama greh odpusti!) Vaak po dvanajat gorkih. Časih loči oklepaj vgozdeni stavek od ostalega stavka ter 775. nadomešča v tem primeru pomišljaj (glej pravilo 751), n. pr. Naši mladi pesniki (o atarih tu ne govorimo) preveč zanemarjajo obliko. GIq tudi pravUo 686. - 120 — X. Opomii^jaj. 776. Opominjaj (zvezdica * ali križec t) stoji na koncu besede ali na koncu stavka ter nas opozarja na opazko, ki je navadno postavljena pod črto. XI. Enačaj. 777. Enačaj (=) pomeni, da so besede, pojmi ali stavki, med katerimi stoji, istovrstni, n. p. gospoja = gospa; hvali-e-n = hvaljen . . . XII. Točka ali paragraf. 778. Točka ali paragraf (§) pomeni, da se začenja nov odstavek. Poleg znamenja § se ne piše pika, n. p. § 15. (ne: §. i5) ... Dodatek. Poleg zgoraj navedenih pravil o ločilih, ki se pišejo v stavkih, si zapomni še to: I. Kadar se ne more ves stavek zapisati v isti vrsti, ampak 779. ga moramo polovico ali vsaj nekoliko prenesti v drugo vrsto, tedaj pišemo 1. na koncu prejšnje vrste samo tista ločila, ki smejo sploh stati na koncu celega stavka ali na koncu njegovih delov: piko, klicaj, vprašaj, vejico (in pomišljaj, kadar ta stoji namesto vejice; glej pravilo 751), podpičje, dvopičje in pomišljaj; narekaja in oklepaja pa sme stati na koncu prejšnje vrste samo njiju drugi del; 2. v začetku druge vrste samo ona ločila, ki smejo 780. stati v začetku celotnega stavka ali v začetku iyegovih delov: narekaj in oklepaj, in to samo njiju prvi del. II. Kar se tiče posameznih ločil, si zapomni to: 1. Pika a) se ne piše za klicajem, vprašajem in pomišljajem; 781. b) stoji na koncu stavka vselej pred drugim delom782. narekaj a (glej pravilo 765); samo pri naslovih (glej pravilo 770) stoji za drugim delom njegovim, n. pr. Krpanje rekel cesarju: „No, Vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor ae vidi na Vaš6m licu," Napačno: . . . licu". — Najlepša povest Levstikova se imenuje „Martin Krpan", Napačno: . . . Martin Krpan." . . ; c) se piše vselej za oklepajem, a ne pred njim, n. pr. 783. Novo meato je ustanovil Rudolf IV. (Utemeljitelj). Napačno bi bilo . . . (Utemeljitelj.) — Odo „Kdo je mar f je zložil Ivan Vesel (KosesM). Napačno bi bilo . . . Vesel (Koseski.) . . . 784. Toda z ozirom na pravilo 688 in 737 je pisati: Velike svoboščine je podelil Ljubljani Friderik III. (ali IV.) . . . Napačno bi bilo . . . Friderik IIL (ali IV). 785. Ravnotako se piSe pika pred drugim delom oklepaja, kadar se, zlasti v naslovih ali pa v gledaliških igrah, devljejo med oklepaj posamezne opazke ali celi stavki, ki z drugim besedilom niso v nobeni tesni zvezi, n. pr. „Teharski plemiči". (Prva redna predstava v deželnem gledališču.) Orest (plane iz kraljevega dvora s krvavim mečem.) Ubit je vrag, zaklan, v krvi leži. Ko gad s peto na poti poteptani Nemirni duh očetov, hiti zdaj. Pij, srebaj, liži gorko kri Sovragovo! Dovolj ti bo krvi! Preveč! — Nikar! Kri mater na je vmes, Kri mater'na, ki jo prelil je sin! (Meč mu pade iz roke.) 2. Vprašaj 786. a) se nikdar ne j>iše za piko in vejico, pa tudi pika in vejica ne za njim; 787. h) stoji na koncu stavka vselej pred drugim delom narekaj a, a ne za njim n. pr. Oče vpraša sina: „Kaj boš t sekiro, sin, začel?" . . . Napačno bi bilo . . . začet'? . . .; 788. c) se piše vselej za drugim delom oklepaja, a ne pred njim, n. pr. Kdo je več storil za svojo domovino, Temi-stoklej ali Aristid (Pravični)? . ; . Izjeme glej pod št. 792. 3. Klicaj 789. a) se nikdar ne piše za piko in vejico, pa tudi pika in vejica ne za njim; 790. b) stoji na koncu stavka vselej pred drugim delom narekaj a, n. pr. Mačeha je klicala: „ Vstani, vstani, Jerica!^'. . . Napačno bi bilo: . . . Jerica"! . . .; c) se piše vselej za drugim delom oklepaja, a ne791. pred njim, n. pr. O Bog, obvaruj nae te grozne Sibe (potresa) !... Napačno bi bilo . . . Sibe (potresa!) ali pa . . . Sibe! (potresa) . . . Izjema od pravil 788 in 791 nastopi samo tedaj, kadar je 792. vgozden med oklepaj cel yprašalni ali klicalni stavek, n, pr. PreSeren (kdo ga Se ni bral?) je naS največji pesnik. — Nalo&e zdaj nama (Bog ti nama greh odpusti!) vsak po dvanajst gorkih . . . ; 6) stoji v vgozdenem stavku (^ej pravilo 751) vselej pred 793. pomišljajem, n. pr. Moja rajna mati — Bog jim daj nebesa! — 80 bili predobra iena. • Glej iz oH — pogled atraSan! — Ognjen plamen ji Šviga. 4. Vejica a) stoji na koncu stavka vselej pred drugim delom794. narekaja;samo v naslovih stoji za drugim delom njegovim, n. pr. „7V niai za takSno rokodelstvo" reče kovač Šibkemu dečku . . . Napačno: ... za takSno rokodelstvo", reče kovač. . . Toda: Prebral sem „Desetega brata", naßepSo povest Jurčičevo ; Zoper pravila 782, 787, 790, 794 jako pogoBtoma greie učenci v svojih nalogah in skoraj, vse slovenske tiskarne v svojih tiskovinah. b) se piše vselej za drugim delom oklepaja, a ne 795. pred njim, n. pr. Krvno maSčevanje (oaveto), ki je bilo pri starih Slovanih nekdaj sploh v navadi, je odpravila krSčanalca vera . . . Napačno: . . . Krvna maSčevanje (oaveto,) ki.. .; c) se sploh ne piše pred pomišljajem ali za njim, 796. kadar ta loči vgozdeni stavek od ostalega stavka, n. pr. Kdor ne ljubi svojega brata — pravi narod — tega tepo tuja vrata . . . Napačno: . . . brata, — tega tepo .. . 5. Za podpičje veljajo ista pravila, kakor za piko 797. in vejico. 6. Dvopičje stoji redno skupaj z narekajem in časih 798. tudi z oklepajem in se piše vselej pred narekajem, a za oklepajem, n. pr. In sto in ato glaaov grmi: „BeSitelj Jefte naj Uvi!" . . . Napačno: . . . grmi „: BeSitelj . . . Bojan (naglo od desne strani): „Kje je Tugomer?" . . . 7. Pomišljaj. 799. Kadar se prekine dobesedni stavek, stoječ med narekajem, tedaj stoji pomišljaj pred drugim delom narekaja, n. pr. Gospod Skalar zavpije nad glavarjem igraveev: „Bičiz roke, in da se mi ne ganeš, če ne —" Napačno ... ganeš, če ne" — ... SOO. 8. Za narekaj veya to pravilo: Vsa ostala ločila se pišejo pred posameznima deloma narekaja (glej pravila 782, 787, 790, 794); samo v primerih pod št. 770 se pišejo za njegovim drugim delom. 801. 9. Za oklepaj ve^a to pravilo: Vsa ostala ločila se pišejo za oklepajem (glej pravila 783, 788, 791, 795); samo v primerih pod št. 784, 785 in 792 se pišejo pred njega drugo polovico. B. Slovar. Opazke. 1. številke, ki stoje za besedo, kažejo na dotična pravila v tej knjigi. 2. Besede, ki so zaznamenovane s križem f, niso knjižne in se ne smejo pisati. 3. Izpeljane in sestavljene besede, ki jih v tem slovarju ne najdeš na svojem mestu, išči pod dotično osnovno besedo! 4. Kratice pomenijo: 6eš. = češko nav. = navadno del. = deležnik •prid. = pridevnik dv. = dvojina prim. = primeri, prime edn. = ednina pria. = prislov germ. = germanizem rod. = rodilnik gl = glej rus. = rusko h«. hrvaško ar. = srednji spol m. = moški spol stal. = staroslovensko mn. = množina to&. = tožUnik mat. — matematičen trp. = trpni izraz Ž. = ženski spol A. AbsolTirati 444. adjatam 494. rod. aeile dast, čisten, e^ren=, častit el^tenooll, el&rmiirbig (fče8tit),ča8titelj,častiti, častžn 76., češčen (v molitvah): bodi češčen biti ©ei gegrttgtl češčenje: Angelsko če-BČenje; častit^iv, časti-vec; počastiti, počaščen 76. debela željust čemer bog @tft, ber ©iter, bet SBetbtufS, čemeren, čemerika, čemeriti se čeprav, čeravno 633. česen (f česeivj) česmina, česmii^je, čes-minov čestit stsl. glildlid^, feltg, čestitati ks. gratulieren, čestitka hs. bi« @catu= lotion češelj, sija 164. čeSplJa, češpa, češpovec četrt, ti, ž. bos SBiertel, četrtek člgrav 276., 280. (+ če-gav); čigaver, čiga-vršen člm-tem, čim več-tem bolje, čimdalje; črez-dalje boy (f čedalje) čist, dočista, sčistoma 608., 631. čitati hs., čitalnica, čitanka, čitatelj, čitate^i-ca; čtiTO bie fiectilre kajkavski član bas fDtitglieb hs.= ud; člen boS ©elent, bo8 @Iieb čreda, čeda, črednik, čednik 138. Slovenski pravopis. črepii^a, čepi^ja 138. čceslo 139. črešnja, češnja 138., čreš- njejelec 412. črevelj, čevelj 138., 164. črevo, čreva in črevesa; čevo, čeva in čevesa 138.; mn. čreva in čeva 186. črez, čez 138., načrez tm oUgemeinen, počrez in Souf d^ unb SBogen 631. črv 173., 180. čnd, m. bie SJentiunbetung, čud bo8 aJatutcU čudo, esa, da; čudež, a boS SBunbet; čudodelec 413. čnt, a m. baS enipftnbung8= »etmSgen, bet ®tnn, ba§ Oefu^t; čut, i, i. bo8 ©efii^l; čuvstvo, čuv-stvovauje; čutiti trp. del. čuten, čutenje 75. čutara D. Daleč, da^e, day, čim-da^je-tembolj; daljiyi 443., ber neitere: odlog dati k dalj qj emu življenju, po da\jivjem preniišyevaiyu, da^Siyi dal]a, daljen ber niette, feme, iz davnih dežel, daljna pot (f dalnja pot) dan, dneva, dne 199., (f dnovi, dnov, dnevov) podnevi; dopoldne, popoldne (se navadno ne sklanjata): bilo je tistega dopoldne, lepega popoldne, opoldne,pred-poldne; toda: dopoldan, dopoldneva popoldan, popoldneva ff dopo-ludne, popoludne); d&-nes, denfes, današnji dandanašnji dan, i, ž. bet fribut dar, dira, darii 179., 180.; darovati mašo (f brati mašo germ.) dasi, dasiravno 633. dati 346., 403. datnm 494. datirad, datovati 444., 445. daven, vna, o, izdavna, zdavnsg, oddavnaj, davno davi, davišnji 443. debelača debelee 413. deca, decd bie Sinber; dečica dečla dedič, dedična 418., dediščina (t dedščina) dehniti, dahnem 20. dehor (f dihur) dehteti (t dnhteti) dejati 395., dejanje, dejanski, dejanstven deklamirati 444. dekle, eta: tisto dekle, loi. dekle in m. dekleta: dekleta pokliči 1 — deklica, dekletce, dekelce 425. delavec 410., delaven, (f delalen), delavnica (t delilnica), delavnik delec 413. deroč: deroča voda, žival 341., dereč prid. desinflcirati 444. desk» mn. rod. desek, desik 147., 148. 9 dete, deteta in deteta, de-tetce, detetžen, de-teStvo, detiž, detina, detinji, detinski, de-tinstvo detel, tla detelja (f detela) deti, dem td^ mad^e, t^ue, foge; denem id^ jieUe, lege 345. dež, dežja 168. dež^I, deželi: notri v deveto dežel dežela, ^ in dežele; deželen, deželjan, de-želski dladem 468. diagnoza 468. diagonala 468. dlskritičen 468. dialekt, dialektika 468. Bldo, e 489. dlhljaj 417.; dihati 391. dlnja dlan, i, i. dleto, dletce 425. dober, dodobra, izdobra 631., dobršen 3. dobiti, dobim, dobom, do- bodem 405.; dobitev dobrcl bie ajlofem 3. dobrotlJlT 441. docela 631. docirati 444. dočista 631. doitl, dofdem, d(5jdem 35. dokaj 631. dokle, doklej 142. dokoder dokore, dokorej 142. doktor, ija 166. dol, dolec 413., doljan, doljanec doli, dolenji, doljt^ji 443.; dolenjec, dolenjka, dolenjski dolg, daljši, dalje dolgčas Sangroetle, pre- dolgčas 631. dom, domov nad^i^aufe, domanji; domači bie ^auSteute 243., 244. dopod 632. dopoldan, dopoldneva (f dopoludan); dopoldne »ormittogS, tisto dopoldne; dopoldanji dopred 632. dorastl, dorastem, dorasel erroad^fen, iniin= big; dorastati (f do-raščati) dozdanjl dosegamal dosegljaj 417. dosihdob, dosibmal 278. dosle, doslej, 142., do- slejšnji, doslenji dosore, dosorej 142. dosti dotistod dotle, dotlej 142., dotlej- snji 443. dovolj dozdaj, dozdanjl drag, dražji, pris. draže drama 494., dramatik, dramatika, dramatičen, dramatiški dreinav, dremavec, dre- mavka (f dremalec) drevi, drevišnji 443. dreviti, trp. del. dreven 75. drevo 186., drevesce, drevce 425. drgetati 391. drhal (f druhal) drnulja gl. trnulja drozg drugai!, drugače drngde, drugje društvo (t družtvo) 106. duh, diiha bev ber @erud^; duh, duh'4 ber ©eift loi. duh4; sv. Duh duhovnik; duhovni, ega bet ©etlHid^e 230., 231., 243., 244. (t duhoven, dulec 413 Donaj (fBeč hs.) ffiten; Dunav, Donava bie ®oiiou dnplo, dupelce 425, duplina; duplja, dupljica dnrgelj, glja in geljna 165. dnrl, durce 424. e. Eden (pred samostalniki: en, n. pr. en človek, ena žena, eno dete; (f jeden), venomer, vedno; enajst, enkrat, naenkrat (f nakrat), enolik, enota, enoten, enovit, enovrsten . .. edin (.t jedin), edinost egoist, egoizem 468. eksakten 471. ekscelenca ekscentrlčen eksekntor, eksekac^a, eksekvirati 444. eksemplar, ra ekserciratl 444. eksistirati 444. ekvator, ija 471. Eleonora 468. enak, enačaj, enačba, enačiti. . . enciklopedija 471. Eos, rod. Eoje 491., Zora epika, epičen epizoda epopeja 467. eskadra eskamotdr rja estetika, estetičen eter, rod. etra etiketa etimologija, etimolo-CTski; etimolog, etimološki etnograf, etnografski, etno grafičen evangelij, evangelj; evangelij ec, evangeljec;evan-gelijski, evange^ski evangelik, evangelist eventnalen, eventualnost 468. eTfemizem 466. eTfonija P. Ff^enčina faktam 494. fakolteta (f fakulta) falirati 444 familija, famil^ski fantazija fasija faSina fazan februar, februarski 468. fenomen fevd, fevden, fevdnik, fevdnost, fevdstvo fldejkomis fllister, stra fllolog, filološki; fllolo- gya, filologgski filozof, filozofski; filozofija, filozofijski finance, finančen firnež fiskns 494. fizika, fizičen, fizikalen fiziognom 468., fiziogno-mija,fiziognomika,fizio-gnomičen fiziolog 468., fiziološki; fiziologqa, fiziologijski fižol, fižolica, fižolovka fianela, flanelast, flanelen, flaoelnat fiegma, flegmatik, fleg- matičen flota, flotilja fluor, ra, fluorescenca forint formacija, formalen, formalnost, format, formula, formular, ra fosfor, fosforen, fosforov fotograf, fotografija frakelj, k\ja, keljna 165. Francoz 177., francoski (t francozki) 111. FrančiSek (Fran, Franjo As.); frančiškan, fran-čiškanka, frančiškanski; Franc Jožef (Fran Josip hs.) 480. frazeologija fregata freska frfoleti frfra, frfrast, frfrati frfotati, frfetati frivolen, frivolnost frizer, ija fumarol fnnkc^a fur^a fnželj, ž^a ber 164. O. Gaber, gabre, gabrček, gabmat 3. Gabriel 468. gamizona gasilno društvo bte lue^r (f požamabramba) gaslo rus., geslo iz čei. gaz, i, i. gazela genij, genialen, genialnost 468. geniti, ganem 20., gen-Ijiv; giniti, ginem, gin-Ijiv geodezija 468. geognozija 468. geolog468., geološki; geologija, geologyski geograf 468., geografski; geografija, geografijski, geografičen geometer 468., geome-trga; geometrvjski, geometričen gibljaj 417. giljotina gimnazija 494., gimna-zqalec, gimnazijalen 469., gimnaz\j8ki,(tgim-nazij) gips gitara glad, gl&da, gladu 180. m., glad, i, s. glagolica, glagoliški, gla- golski, glagoljaš glas, gMsa, glasu 180. glava, glive, glavd; glivica, glavica 423.; glavina 150., 159. 9» gledati, ; pogledati, poglej, pogledi 364, 381.; gledališče, gleda-liščen, gledališki, gleda-lištvo; gledavec, gle-davka gleženj, ži^a globok, globoki, globo-kegši, globši, globeli ši, globlji; pris. glob^e, globoče, globokeje tiefer 257. globus, rod. globusa 494. glodati 391. glosa, glosar, ija glnhonem, gluhonemnica bte SCaufclhtmmenaniialt gnet, gneča (t gnječa), gnečiti, gnesti, gnetalo gnati 394. gnoT, gnevast, gneven, gnevati se gnezdo, gnezdeče 425.; gnezdišče, gnezditi Srnltt Ct gnjiti), gnil, gni-lec, gnilina, gniloba, gnilost gnjat, gnjaten, gnjat-nica gnus, gnusen, gnusiti, gnusoba goba, gobav fd^momnttg, auSfo^tg, gobavec ber auSfo^tge; gobov ®d^n)anttn=: gobovaj uha, gobovec ber ©^roamrn» fptnner, bie SWottet»urj godlja, god^ast golee 413. golob 173., golobiiij&k, golobigak; gol6bjak golovee gomaz, gomazen; gome-zeti, gomeznina goniometer, goniometrjja gonja, goniti, gonivec, goivjač, gomba 90. gor5iea ber ©ettf, gorči-čar, gorčičen; gorušica, gorušičen Gorgo, rod. Gorge 489. gori, gorenji, gongi 443., gorenjec, gorenjka goijača, gorjačar, gor- jačarski gorjnp, goijupost goslar, goslariti, goslati gospa 154., 155. gospén, gospenji 432 (f go-spejni), gospinski; Go-spojnica 575. gospod 173., gosposki, Gospodnji 433. ; gosposka, gospostvo, go-spoščina gospodična (gospica hs.) 418. gost 173., 180., 195. gostosevei, gostoževci, gostožirci gotski 117. goved, i, baê Stinboiel^ : vsa goved; govede, eta, sr. etn @tii(I jungeg SRtnbote]^; govedo, a etn ©tiief SRinbntel^, mn. goveda baS JfttnbDte'^ gozd (f gojzd), gozden, gozdar, gozdarski, gozdarstvo 130. gož, i z. in goža, e bet SDtefd^flegelttemen, bet 3o détient en gram m. 494. grablje, grabljar, gra- beljnik, grabljišče grad 179., grâda, gradti; grto'ski, graščak, gra- ščakinja, graščina, graščinski; grivjan, gra-janski, gr^janstvo grafiiea, grašičen grba, grbav, grbavec, grbavka, grbavina gréa, grčav, grčavina, grčavost, grčevit greben, grebenača, grebenast gredelj, gredlja, gre-de^jna 165., gredeljnica grintavee bet ®oIomtt; Grintavci bie ©teinet aripen gristi, zem 319. (f grizti 126.); ugriž^aj 417. grmada (f gromada), grmaden, grmadišče, grmaditi grmeti (f grometi), grme- vec, grmljava grof 174., grofinja grohot (t krohot), gro- hoten, grohotati se grozd (t grojzd), groz-dast, grozden, grozdek, grozde, grozdjiče gnba, gübe; gubà, gubé, v dve gubé 145. gnga, gugav, gugavec, gu-gavka, gugey, g^a 164. gugati, gugalen, gugal-nica gumb, gumbast,gumbnica, gnmno, gumnišče gnnea, guncalica, guncal- nik, guncati gnščer, ra bte grüne ©bed^fe, gl. kuščar gntaperéa guverner, ija gvano gvardyan 469. H. Halja, babica bamedrati haos 471. harfa harmonija 467. hasek; hasen, m. in hasniv, hasnivost hazard hči j hčerin, ina, ino (t hčemi), hčeriiyi, hčernji, hčerski; hčerka, hčerstro hebat heksaeder,heksaineter... hektar, hektogram,hektoliter , hektometer . . . helioskop, heliostat, heliotrop 468. . . . hemlsfera heraldlka herbarlj heretik, herezya hermenevtika, herme- nevtičen hermetlčen herolda 468. heTrlstlka Hlaelnt 479., hiacint hiade 468. hldra 471. hidrat, hidrant, hidravlika; hidropat, hidrotehnika ... hierarhija 467., 468. hieroglif, hieroglifski, hieroglifika higrometer, tra Mena himna hina-veo, hinavka, hinavski, hinavstvo hlperbola, hiperbolski hipohonder, hipoteka, hipotenuza, hipoteza... bipsometer bistorija, historik hlia, hišen; hiševavec, hisevavstvo; hišna 418. hitrn, hitmik, bitrnostS. hkratn, hkrati gl. krat hllnav, hlinavski, hlinec, hlinež, hliniti; hliigav, hlinj avec, hli^j avski, hlinjavstvo hočljiv, hoč^ivost; hot-Ijiv, hottjivost; hotiv, hotivost 441. hohniv homeopat, homeopatski, homeopat^a,homeopatiti horizont, horizontalen hoteti in hteti 360.; nečem in nočem 361. hrasta gl. krasta, hrastav gl. krastav hrepenenje (f hrepe- njenje) hroS« (t hrost) hmstelj, stya 164. Hrvat, hrvaški (hrvatski hs.) 440. hndodelee 413. hnzar, ija, huzarski I. Ideal 468., idealen, idealist, idealizem, idealizirati, idealnost ideja 467. idiot 468. idila, idilski IgreU, glja 164. igla 147., iglar, iglast, iglat, iglec in igele gelca bie Slurifel 161., 413.; iglica, igličast, igli-čevje, igličnat, ignorirati 444. igravee 410. igte, igrcä, igrski IhneTmop ikozaeder, dra llustraolja, ilustrirati, ilustriran in ilustrovati, 444. llnzlja, iluzoren, ■ imaginaren imeti, imajoč; nemam in nimam 357., imetnik 416. bet3nm)et(t ime-jitelj) Imortelka impozanten improvizacija, improvi- zator, ija in, ino Inak anberg befd^affen, inako = drugače: inako se mi je storilo; inacega (= drugačnega) glasa iz gosli ne dam. Vodnik indiferenten, indiferen-tizem individualen, individualnost 468. indnkclja, induktiven, Induktor Infanterija Iniciativa inknnabnle inkvizicija instinkt instrnment intabniacija, intabulirati 444. inteligenca Intenziven intereslratl 444. interpnnkclja inženir, inženirski, inže- nirstvo iracionalen isteje = mesteje i« 313.-315. iver, iveri ž., iver, ivera, m. iz- kot predpona 447.— 451. izba (f iapa), izbica izbrati ouäfud^en, ou§= TOttl^len; izbor, izbira, izbirač, izbirati, izbirčen, izbirčnost, izbirek; — zbrati jufanmientefen; zbor izbiti l^erauSfd^Iagen; — zbiti jufammenfd^Iagen; l^erabfd^Iogen izbočiti prim. vzbočiti izboljšati oerbeffern, izboljšava, izboljšek, iz-boljševalen, izboljševal stvo izbris bie fiofd^ung, izbri-sek, izbrisati ouStotfd^en, löfd^en; —zbris bie3Beg= rotfd^ung, zbrisati izcela au8 einem ©tüdf izeimiti se izčimžati ausbeijen, au8= je^ren izčistiti izdaljSati, izda^jšava izdaniti se izdati, izdajati 397., izda-vati, izdaiye, izdiyanje, izdavaiye; izdsgatelj.iz-davatey,izd%javcc, izda-javstvo, izd^jnik, izdava, izdatba, izdatek, izdaten ausgiebig, izdatnik izdehniti, dahnem, izdeh-nil, izdahnjen auä^ l^aud^en 20. izdih ber Stuž^aud^, izdihati, izdih]jaj,izdihniti, izdihovati; — vzdih ber ©eufjer, vzdihniti auf= feuf jen, vzdihati, vzdihovati, vzdihljaj, vzdihovanje izdelati fertig ausarbeiten, abmatten, — se fid^ ab= arbeiten, izdelava, izdelek, izdelovati, izde-lovavec; - zdelati oer; fertigen, fabricieten izginiti, izginjati izgled = razgled; zgled 134. bas SBeifptel izgrnati heraustreiben, iz-gnanje, izgnanec, izganjati;— zgnatijufammen: treiben; ^erabtreiben izgotoviti fertig ntad^en, izgotavljati; — zgotoviti, zgotav^ati »erfertigen izgovor bie HuSfprad^e, bie SluSrebe, izgovorek, izgovorilo, izgovoriti, iz-govomik; tzgovaijati,iz-govaijavec; — zgovor bie Serabrebung, zgo-voriti se fid^ »erabreben Izgristi auSbeigen, izgriz, izgrizovati; — zgristi jerbetgen izgnba, izgubiti, izgubim (f izgubom 406.), izgubljati, izgubljenec, iz-gubiček, izgubitek izhajati ]^erau8=, l^emor» lommen, auSfommen, et= fd^einen: solnce izhaja bie ©onne gel^t auf, čas- niki izh^ajo; — prim. iziti izhod ber SluSmarfd^, bet 3(ufgang: solnčni izhod; bet 0|ien; izhodišče, izhoditi burdp @el§en bahnen: izhojena pot; — shoditi jufammen» treten, ju gelten anfangen izimefc, izimen, izimkoma iziskati burd^fud^en, er: forfd^en, iziskovati; — ziskati jufamntenfud&en iziti, izidem, izšel in ize-šel ]^erau8gel)en, ]E)en)ot= fonimen,aufgel^en: solnce je izšlo (izešlo); izhod Sonnenaufgang, Ojlen, pravilneje nego vzhod, prim. hs. iztok, češ. v^chod izjasniti se fid^ auS^ Reitern izjesti auSfreffen, i^eda, igedi mn., izjedati, iz-jedav izjokati seftd^ auSneinen; — jokati se in Sutanen auSbred^en izkaditi burd^ SRaud^en »etheiben, auStaud^en, izktga, izkajati izkaz ber auSroeiS, izkazati, izkazek, izkazen, izkazilo, izkaznica; — skazati aufweifen izkazlti Berberben,izkažen, izkaženje, izkaženost; — skaza bet Setbetb 38., 451. izkipeti überfliegen; — skipeti aufroatten izklep bet SluSfd^tufS, iz-kleniti,izklenitev, izkle- pati; — sklep bie ®er= fnüpfung, bet ©e^IufS izk^nčba bie 3tugfd^Ite> §ung, izključen, izklju-čevalen, izključiti, izključevati, izključljiv; — sključiti Beugen,ttümmen Izkopati ^etauSgtaben, izkopina; — skopati aufgraben izkopati: dete baben; izkopati se jid^ Baben izkrčiti austoben; — skrčiti jufammenjiel^en, skrčen izknliati butd^ ^od^en l^etauSjiel^en, augfod^en; — skuhati gat fo(|en izknp bie ßintöfung, bet 6tI63, izkupiček, izku-pilo, izkupiti, izkup-ščina bet ©tnlöfungSpteig izkns bet SSetfud^, izkusba, izkušen, izkusilo, izku-sitelj, izkusiti, izkusnik, izkustven, izkustvo, iz-kušaleo, izkusanec, iz-kusanje, izkusati, izku-šavec, izkusenec, izkušenost, izkuševalen, iz-kuševati, izkuševavec, izkušnja bet SBetfud^, bie ^Prüfung, ba§ eranten, bie ©tfa^tung, izkuš-ivjava, poizkus, poizkusiti, poizkušnja, preizkušnja . . . izkTariti oerbetBen, iz-kvarjenje, izkvaijenost izlaga bie 3(u3labung, bte SluSlage füt S£Baten, izla-gati austoben, izlagaiye izlalika 631. izlam Izleči, izležem augbriiten izlepa 631. Izlesti ]^ett)ot{tte(i[ien, aus^ ftied^en; — zlesti l^erab= frieden; l^tnaufCtied^en izleteti ]|etouafIiegen; — zleteti auffliegen izliti auSgiefett, izliv, izli-valnik, izlivati; — zliti jufamrnengiegen Izložiti, izlagati {(etauS^ legen, auSIaben, izložitelj, iiiložnica, izložnik; — zložiti, zlagati jufantmen= legen izmed 632. izmekniti, maknem 20. auSteigen, enttüdfen; — zmekniti jufanttnentäden izmena bie SBettoed^Slung, izmenitev, izmeoiti; izmenja bet 3Iu3taufd^, bie 3(uSn)ed^3lung; izmenjati, izmenjava; izmenoma abroed^felnb izmera bie SluSmeffung, baS 3tu3mag,izmeren,izmeriti izmesti, izmetem l^etauS: fegen; auSButtetn; — zmesti l^etaBfel^ten; gu^ fammenfegen; aBButtem izmetati baä ^etauStoetfen Beenben, izmet, izmetek; — zmetati jufomtnens roetfen izmeti butd^ iReiBen ]§etau3= bringen; —zmetijetteiBen izmislek, sleka, bie bid^tung, izmisliti et: ftnnen, izmišljen, izmišljaj, izmišljati, izmišljava, izmišljavec, izmiš-Ijavka, izmišljevati; — zmisliti se fid^ etinnetn izmodriti flug mad^en, izmodrovati auSflügelit izmoliti erbeten, auSBeten izmotati l^etauStoinben; — zmotati jufommeniDinben izmuzniti, izmuzniti se iznad 632. iznajdba, iznajdek, iznsg-den, iznaj denost; iznig d-nik, iznaj dnica, izmgti, iznašel (f iznajdel) 314. iznebiti se 405., bim se, bom se loSroetben iznemoči, iznemoglost, iz- nemogel iznenada 631. unoetl^offt, iznenaden, dna unet: mattet; iznenaditi trp. del. iznenaden (f izne-nač^en) 75. Iznevera bet IteuBtud^, izneveriti, izneveije, iz-neverjenik, izneverstvo izničiti oetnid^ten iznoreti aužtoBen; — znoreti netrüdft roetben iznova non neuem 631. izobčiti, izobčenec, izobčenje, izobčilo, izobčitev izobrazba, izobraziti, izobrazljiv, izobraznlk, izobražati, izobraženec, izobraženost, izobražen-stvo, izobraževališče, izobraževati izogib bas STuSmeid^en, izogibati se, izogibek, izogiben izpebniti, pahnem auS^ flogen; — spehniti ju= fammenfügen izpeljati, peljem, pelj4m l^etauäfül^ten, ausfüllten izpeljava, izpeljaven, iz- pejjevati, izpeljevavec; — spe^ati 5u|ammen= fiil^ren; Berteiten izpeti auSftngen, — se pd^ burd^ ©tngen er= f(^6pfen izpis baS l^erauSgefd^rtebene ©tiidf, izpisati, izpisek ber StuSjug, izpisovati, izpisovavec, izpisovate\j ber ereerptor; — spisati, jufammenfd^retben, tier= faffen izpit, hs., izpitovati izpiti auStrinten, izpitek, izpivati izplača bie StuSjal^Iung, izplačati, izplačen, iz-plačevalnica, izplačevati, izplačevavec, iz-plačilnica, izplačilo, iz-plačiiost izplakati se ftd^ au3n>einen izplaknlti, izplakovati izpočitl se ftd^ oBOig au8= rul^en izpod 632. Izpodblti, izpodbyati, iz- podb^avec, izpodbitje izpodbostl, izpodbada, izpodbadanje, izpod-badati, izpodbadavec, izpodbadek, izpodbad-Ijiv, izpodbod, izpod-bcSdljaj (f vzpodbosti...) izpodbnd, izpodbuda, iz-podbuden, izpodbudilo, izpodbuditi, izpodbud-Ijiv, izpodbudljivost, iz-podbudnica, izpodbija, izpodbujati, izpodbu-jei\je (t vzp-.. .) izpodlti l^erouSjagen; — spoditi niegiagen izpodkop, izpodkopati, izpodkopovavec izpodlet, izpodleteti, iz- podletati, izpodletav izpodmeknlti, maknem 20. izpodnesti izpodrasti, izpodrastek izpodrezatl, izpodrezek, izpodrezilo izpodriniti Izpoddrknitl, izpod- drsniti, izpoddrsek izpokati ^inauSpettfd^en, boDonjagen; — spokati jufamtn entleiben izpokoren, izpokoriti se, izpokorjen, izpokor-jenec, izpokoijenka, izpokomik, izpokor-nost izpolniti, izpolnek, izpolnitev, izpolnjenje, izpolnjevati, izpolnjevavec, izpopolniti, izpopolnjevati Izponesti geratl^en, ge: beil^en: trta se je izpo-nesla; — sponesti »ot= werfen, rügen izpoved, izpovedanec, izpovedati, izpovedba, iz-povednica, izpovednik, izpovedovavec, izpo-vedovavka, izpovedovati izpozabitl se izprašati, izpraševalen, izprasevanec, izpraše-vanka, izpraievati, izpraševanje , izpraše-vavec izprazniti, izpraznje-vati Izpreči, izpregati au8= fpannen; — spreči, spregati jufamntenfpannen Izpred 632. izpregled, izpregledati; izpregledek izpregovoritl Izprehod, izprehoditi, iz-prehajati, izprehajanje, izprehajališče, izpreha-javec, izprehajavka izprelep izpreleteti izpreljnb izpremena, izpremeniti, izpremenjati, izpreme-njava, izpremenljiv, iz-preminj ast, izpremi-njati, izpreminjanje, iz-preminjava izpreobrnitl, izpreobra-čati, izpreobmjenec, iz-preobrnjenka, izpre-obrnjenje izpresti mit bem Spinnen fertig werben, izpresti se ftd^ entfpinnen; — spresti jufamntenfptnnen Izprevid, izpreviden, iz-previdnost, izprevideti Izprevod, izprevoden, iz-prevoditi, izprevoditelj, iaprevodnik Izprevreči Izpričati, izpričavati, iz-pričanje, izpričavanje, izpričba, izpričevati, iz-pričevanje, izpričevalo izpriditi, izprijen in iz-priden 76., izpridenec, izpridenje Izprva 631. izpnst bo8 .g>eraužlaffen, bie entlaffung, izpusten, izpustiti, izpuščaj, iz-puSčati; — spustiti l^eroBlaffen: mrliča y jamo spustiti; spuščati: les po yodi; spuščaj bie ©enfung, bte S^eftS izrečen, čna, čno, ouS= brildfltd^; izrecen, izročilo izreden augerorbentlid^ (t izvanreden) izrezali l^erouSfd^neiben, izrezek, izrezina, izrezovati . . .; — zrezati jufontmenfd&netben izriti ^etaužntu^Ien, izriniti auSbriingen, izrivati; izriniti se l^erauStreten, l^erauSbtangeit, izrivati se auSfd^tagen; — zriti oufffiiil^len; zriniti ^evah-brdngen; zriniti se ftd^ emporfd^iebeu. izsehniti, salmem, izsehel auSgetvodfnet izsušiti auStroden, trotfen legen; — sesušiti ob» borren Izsnti, spem, sujem 325. l^erouSfd^iitten; — sesuti l^erabfd^iitten; jertriim= ntern izstradati = sestradati ouS^ngem izSiti ouSnfi^en; — sešiti jufammenndl^en iztegniti, iztegovati ou8= jherfen iztek ber auStouf, izteči; — steči 3ufantmen= flie^en Iztekniti, taknem 20., auSfied^en; — stekniti jufommenjiedfen iztepsti ^etouSflopfen; — stepsti l^erobfd^Iogen; aU prügeln izteijati, izteijatev, izterjava iztesati ausbauen; — stesati jufontmenjimmem iztežka 631. iztisk bet Slbbrutf, bo8 ©remplat, iztisniti, iztiskati auSpteffen; ju @nbe btudfen; — stisniti, stiskati jufammenbtüJen iztok bet 3(uSf[uf8, iztočen, iztočiti ooKenb8 ou8: fd^enfen; — stočiti ju= fammenfd^enfen iztolči l^etaužflopfen; — stolči jetfiogen iztolmačlti iztopiti ouäfd^metjen; — stopiti jufammenfd^meljen iztrebiti iztrepatt iztrepetati ouf^öten }u beben; — strepetati et' beben, etjhtem iztresti auSfd^ütteln; — stresti fd^utteln, rütteln: koga za lase; po vseh udih me je streslo iztrezniti emüd^tem, iztrezniti se nüd|tern werben iztrgati entreifen; — strgati l^etabtetgen; strgati = raztrgati jerreigen iztržiti, iztržek, iztržilo izučiti, izučba, izučen, izučitev izuriti, izuijenec, izurjenost izuti = sezuti, izuvak, izuvalnik izvabiti ]^etau8lodfen; — zvabiti l^etobtodfen; fammenlaben izvaliti ]^erau8toätjen, ou8» brüten, izvaljati, izva-Ijenec; — zvaliti l^erab= roäljen; jufamntenmäljen izvedeti in ©rfal^tung' bringen, au8funbfd|aften, izvedo vati fotfd|en; izveden etftt'^ten, fod|»et= flänbtg, izvedenec ber ©adphinbtge; izvedavec bet Äunbf d^after, izvedba, izvedek bie Ermittlung, izvedljiv fotfd^füd^ttg, izvedljivost bte gotfd^» begierbe, izvednost bie (5tfa]^ten]|ett, izvedova-vec ber S^ad^fotfdpet; — zvedeti, zvedovati et» folgten; zvedav, zvedčen, zvedljiv neugierig; zvedavost , zvedljivost, zvednost bte 9feugtetbe; zvedljivec bet SJleugtetige izvečine 631. größten» t^eiB izvesti, vedem au8fü]^ten; — zvesti oertaufen izvin bie SBetrenfung, iz- vinek, izviniti izvolja bte 2lu8n)ol^l, izvoliti, izvolitev, izvoljenec, izvoljenka, izvo-Ijiv, izvo^jivost izvreči ]^inau8n)erfen; — zvreči jufammentoerfen izvmiti, izvračati um= toetfen, utnilofen izvrsten, izvrstnik, iz- vrsti^ak, izvrstnost izvrSiti, ooUjtel^en, t)oH= bringen, izvršba, izvršen. izTTŠevalen, izrrsevati, izvrševavec, izvršilen, izvršilo, izvršitev, iz-vršitven, izvršljiv, iz-vršnik, izvršnost; — zvršiti, zvrševati »er= rid^ten, ooUenben, zvrše-• tek bie Sottenbung, ber ©d^Iufs, bog (5nbe izvrtati, izvrtina, izvrtki IzTnn (pravilneje nego izven) izza 632. J. Jablan, i, jablana, e ber Slpfelbouni; jabolko ber aipfel jaglec, jagleca 161. janjec, janjčji, jaiyček, janjčar, janjetina janaar, rja, 468. jantar, rja, 166. jastreb (f jastrob) (t javelne) jo roo^l nid^t javor, a 167. jazbec, beca 161. jelša, jelševec, jelševina, jelše vje jermen in remen, jer-menar, jermenček, jer-menec jeseni im J^erbjle jetnik ber gefongen ®e= l^oltene, j etniški j etničar, jetnistvo, jetniščnica jetra, jetrca, jetrčnik, jetrn, jetmica, jetmik 3. jezdec, deca 161., jezditi, jezden 75., jezdenje jezuit, jezuitski Jezus, rod. Jezusa 479. Jožef (Josip hs.) 483. jugovzhod in jugoizhod, jugozahod 618. Jupiter, Jupitra 479. jutro, jutrov, jutrovec; jutri, jutrišnji, jutrnji, jutranji; jutr^ja Kšbel, bla in kebčil, blii bog @d^a[f kadar (v pesmih tudi: ked&r) kadrllja kafra, kafrn 3. kajpada, kajsi, kajti = ker 621. kak, kakršen 281. (f ka-koršen), kakšen 280. (f kakošen), kakover kakorkoli, kakorsibodi 621. kali bog ^oli; kal^ bog SoUum Kalipso, rod. Ealipse489. kamen, rod. kamena in kamna; kamenar, ka-menarski, kamenat, kamenati, kamenec, kamenček, kamenčkati, kamenen, kamenit, ka-meniten, kamenje, ka-menolom, kamenopis, kamenosek, kameno-slovje, kamenotisk, ka-menotiskar, kameno-tiskama, kameneti; Kamnik, Eamna gorica 162. kamera bie ^amnter; dvoma kamera, kameren, kamernik; kamra = izba, kamrica kamilica, kamiličen,kami-ličnik kamorkoli, kamorsibodi 621. kanaree, kanarček, ka-narka kancelija, kancelijski, kancel^stvo kancelar; kancelir, kancelirstvo, kancelist kap, i, ž. ber @d^Iagf[uf3 kapelj, p]ja in pe^jna 165. kapitan, kapitanica, ka- pitanstvo kaplan, kaplanga, kapla-niti, kaplanovati, ka-planstvo kapus, kapusen, kapusišče karakterizirati (f ka-rakterizovati) 444., 446. kar 283., karkoli, karsi- bodi 62l! kasarna in kosarna kašelj, šlja 164. kateri (stoji vprašalno, nedoločno in oziralno samo tedaj, kadar govorimo o nekemalinekih ne še znanih izmed dveh ali mnogih, n. pr. kateri naročnik še ni poslal naročnine ? — če kateri naročnik še ni poslal naročnine, nig jo pošlje kmalu t — Tisti naročnik, kateri še ni poslal naročnine, nig jo pošlje kmalu! — Ako govorimo o znanem naročniku, bomo rekli pravilno: Tisti naročnik, ki se ni poslal naročnine, n^u jo pošlje kmalul ... V takih primerih stoji kateri navadno samo z a p r e d- logi, sicer ga nadomešča ki. Zatorej so n. pr. napačni stavki: Ogledoval sem podobe, katere so visele po stenah. — Pozdravim mater, katere sem že težko pričakoval. — Prinašali so blago, katero so mislili da^e poslati.— Škoda, zavoljo katere se pravdata, ne znaša polovice stroškov, katere si nakopavata... Pravilno: Ogledoval sem podobe, ki so ... Pozdravim mater, ki sem .je... Prinašali so blago, ki so ga... Škoda, za= voljo katere (še bo^je: ki se pravdata zavoljo n j e) ... ne znaša polovice stroškov, ki si jih...); katerikrat, katerikoli, katerisibodi 621. katoličan, (f katolik), katoličanstvo, katoliški kavalerUa 467. kave^, vlja, veljna 165. kaTkelj, k^a 164. kdaj (v pesmih tudi: kedžj), nekdaj kdo, kdor 282., kdovekaj 621. (v pesmih tudi: ked6, kedor) kebdl, keblica kengornj Keos, rod. Eeosa 491. ker roeil kes&n, kesna, kesntt, kasni 20., 238., kašiyi, ke-sn^Si, pris. kesneje kUec kimavec kisel, kisela, kiselo in kisel, kisla, kislo 237.; kiselec, kiselina kje, kjer roo; Igerkoli, kjersibodi 631. kladivo, kladivce 425., kladivišče klanec klati, ko\jem 389. ;klalen, klalnica (f klavnica) klatiti, klaten 75. klavrn, klavmost 3. klavzula kleč, a, m. in kleč, i, i. klinja kljub, vkljub,kljubu 632. k^učalniea, k^učalničar bet ©i^Ioffet, ključalni-čarstvo; — ključanica, ključaničar bet ©c^Ioffer; ' ključar bet ®ci|Iutfel= beiool^ret kljuka, k^učica, kljukast, k^jukec kljun, kljunač, kljunast, k\junaš ky osa, ž. in k^use, eta, sr. kljuvati, kljuvam in kljujem klobčič klobučina, klobučinast, klobučinar klop, klopca, klopica 424. kmalu (f kmalo) kmetiški, kmetski 440. knadi knez (t knjez), kne^i, kneštvo, knegiivja kocelj, clja 164. kocčn, šna ber ^autjlengel kdeenj, ciija bte ©ti^nee= flodfe koč^až, kočijaški kočnik, kotnik, koč^jak, kotnjak bet Sacfettjal^n kod, koder, koderkoli 631. kokla, kokljati kokolj kolee 413. kolega 159., kolegialen 469. kolek, kolka, kolkovati, kolkovina kolikaj, količkaj 621. kolikorkoli 621. kolikršen 281. (f koU- koršen) koUkgen 280. (f koU- košen) kolo 186. kolon^a, kolonialen 468. komedijant 469. komolec 413. končen, čna, čno (fkoneč- no) konferenca konj 178. konsonant konstituirati (f konsti- tuvovati) 444. konsnm, konsuma konzistorij, konzistorialen 468. konzul, konzulat kopa, kopica, kopičiti, kopičenje (f kupičiti) kopel, kopšli, kopelen, kopelnik, kopelnica Kos, rod. Kosa 491. košček ein fleinež ©tiidf (f košček) 123. kositer, tra in teija kost, kostšn betnetn, fniid^em, k6sten: kostni pepel bte Setnafd^e, ko-stenica, kostenika, ko- stenjak; — koščen beU nem, koščenica, koščica kotiljon kotnik, kotnjak, kočnik, kočnjak koTatl, kujem 398. koTČčg, čšga (f k6včega) kozmopolit kozMe kozelcJi 161., 413. bie ^arfe koztflec 413. baS SRinben» fSrbd^en kragulj ber ^abid^t, kragu-Ijič kragnljec bie ©d^eUe, kragu^jček, kraguljiti kr&UeT beS JtSnigS; kraljev ISnigltd^, kraljevski, kra-Ijevstvo nav. kraljestvo, kra^ična 418. krasta, krastav, krastast krat m. ba§ TOoI, prvikrat, desetkrat, takrat, enkrat, naenkrat (f nakrat), hkratu; krat i., prvokrat, hkrati kratek, krajši, kračji 256., kraje 257., izkratka, skratka, skratkoma 631., kratiti, kraten, kračen 76., kratenje, kračenje, kratitey, kratica, kratitev kreeU, clja 164. krdelo (f kardelo), kr- delce krehelj, hlja 164. krempelj, plja 164. krhelj, hya 164, kresnlk ber SKonat Suni krestomatlja kr^Ja bie (Sl^rte kristjan, 176., 409., krščanski, krščanstvo Krlstns, rod. Kristusa in Krista 479. kritikovati, kritizirati 445. (t kritizovati) križišče (t kržišče) km, a, o, nerihimmelt, krnast krog, okrog, kroginkrog 631. krot, krotež (krut As.) krnlee 413. kmljav, kn4javec, kru- \javo8t kuhinja bie Rüd^e; kuhnja = kar se kuha; ku-halnica knkavlea ber ^dfud; kukovica ber iffiunnjitd^ am ^olje kamena gemeiner Äümmet kupola kursiven, kursivno pismo kuščar, rja kvačka bie ^afelnabel, kvačkati kvar, a, m.; kvara, e, i. kvarantlna bie Quavan= taine kvareo kvarta kvatrn kvišku (f kviško) L. Labod, labodnica, labod-njak ladja41.,74.,147.,ladjar; la^jelom; lačyica, lad-jišče Lah ber Staliener; Vlah ber SBalod^e 133. Mhek, lähka, l&hko; legak, lehkä, lebkb 20., izlahka 631., lehkota, lehkoten, lehnjt^, la^i 249., lehkejši, pm. laglje, laže 257. lakät, ktäi, ktd 20., 14ket, ktJl, dv., mn. lakti ž.; laket-brada 620. I^Jtnant lani, lanjski, lanjščina las, & 133., 172., 180., 195. lastovica latvica lavirati (+lavo vati) 444. lavor, ija 166. laž, leži in laži 20., lež&, ležnik in lažnik, ležnica in lažnica, ležniv in lažniv, legati, lažem 20. lebaqja, lobanja leči pd^ legen 309., uleči se ledje, ledevjfe bie Senben ledvica, ledvičast lešnik, lešnikar (tako se sploh govori) lestl, zem 319. leto, poleti, 608., 631., letos, letošnji 443. Leto rod., Lete 489. levičnik, levičnjak licealen 468. llcitirati 444., licitacqa linearen 468. lirika, liričen,liriški, lirsM lisica, lisičina, liqak litograf Uvreja ljubezniv 441., 442 (flju- beznjiv), ljubeznivost ljuljka, Ijulljčen ločen, ena, locnat lojalen, lojalnost lokomotiv m.; lokomotiva, £. lonec 178. loT, a, m. bie Sogi"; lov, i, £. bet gang Lovrence, Lavrencg 483. Inb, lubad, lubadar lač, lučca 424. Luka, sv. Lukež 477. Inknja (f luknja) lana, lunin 428. M. Macesen, macesnov, ma-' cesnovec mačeha maditi in mediti, maden, meden 75. mžhljaj 417. m%]eron major, ija 166. maklen makrobiotika mal, dosegama! li, dosegamal, dosihmal, od-sihmal, posihmal 278., 621. malec ber ®ipS 413. malha, malhar, malhast mali ima samo določno obliko 228. (za nedoločno obliko se govori majhen); mai\jši, ma-nje, manj; malica, malicati malok^], malokam, ma-lokateri, malokdi^, malokdo, malokje, malo-kod, malokrat 629., 631. mandel, dela, mandelnov, mandelnovec mar, mari, marsikjy, mar-sikam, marsikateri, mar-sikdig, marsikdo, marsikje, marsikod, marsi-krat 629., 631. mareij in marec Marka, Marko 479. markez marmor, ora in oija, mramor, ija 166. ber SKatmot marSiraU 444. maseljc, maseljčar, ma- seljski maikara mavzolej med, i i. bet SRefftng, me-dar, medamica, medast, meden, mednina med, medgoije, medigra, medplečje 608; medtem unterbeffen mediatizirati 468., 444. m6hek, hka, hko in me-h^ik,hkJi,hk(5 20.,me(yi, mehkejši, mekši, pris. meče 249., 257. mehnr, ija, mehir 167. mekniti, m&knem 20. mena, menica, meniti, menitev; — meiga, me-igati, menjač, menjatev, menjava, menjavec menih, menišče, menišček, meniški, menišnica, me-ništvo mer, i; venomer 631. merjasec mesec, meseca in mesca 162. mesteje = isteje mesto, mestece 425. (i mestice); meščan (f mesijan) 408., meščanstvo , meščanski (t mesto = namesto) meter, metrski 3. metla mezdft, h ber Sol^n mdzg, zgit; mezg&r mezinec mežati, mežav, mežavost, meželj, žlja, že^na 165. migljaj (t migljej) 417. Mihael 468. mikastiti, mikasten 75. mikati, mikam, mičem 391. miiyarda 469. milijon, mil^onar, milijonarka 469. milostiv, milostljiv 441. mimo, mimogrede 608., 631. miniatura 468. minister, ministrski, ministrstvo 3. miniti, minem, minil in minul: maša je minila — minula, minuli teden 352. Minos rod. Minoja 491. minuend 468. mir, zmirom pustiti koga jemanben ingrieben laffen, zmirom tul^ig miriada 468. miriameter mis^a, misijon, misijonar, mis\jonariti, misijonski 469. misliti, mišljen 93, 378., mislec, misleca in miselca 161., 413. mišica ber SDtuSfel mlšjica ba§ (Sifhne^t, ber .^liitentoudl; misnica bte SKaufefolIe; baž ttttfenif mladenič (f mladeneč) mleti, mlet, mlen 308, 342, mlin, mlinar, mli-nariti mnogokateri (f mnogo-katemik) 287. močerad moči, morem, td^ fann (+ zamorem) 331.; moči morem td^ muf8, morati ; mogoč, mogočen, mogočost, mogočnost; možen, možnost modre, rca bei- äßeife mojster, mojstrski, mojstrstvo 3. molekul, molekularen moleti, moleiye moliti, moljenje, moli-tevca 424., molivec, moleč 413. molsti, mlesti (f molzti) 126., 319. monoteizem monštranca morebiti (f znabiti) 631. mornar ber SDtatrofe; mornarica = mornarjeva žena; mornamica - marina bte gtotte mozaik 468. Hozes, Mozesa 479. mozg ba8 finod^enmatf mozolj, mozolj ast, mozolj ček mož 172., 180., moški, moštvb 115.; možat heiratsfähig (f možata beseda =moška beseda) možgani mramor, ora 167. bie Sffierre mrlec 412. mrtvačniea, mrtvaščnica mrtvec, eca 161. mrtvoud muka muhalnik in muhovnik mulec 413. murin bet aMo^t, bte Jelb» grtlle, murinec, murin-ček; murec, murček muzej, muz^ski, muzea- len 468. muževen, muževnost K. Nabira, nabirač, nabira-lišče, nabiralnica, nabiralnik, nabirati; na-berek nada, nadeja, nadejati se (t nadjati se) 40. nadalje, nadaljnji, na-daljšnji 443., nadaljek, nadaljevati, nadaljevalce, nadaljevalen nadanji 443. nadebniti, dahnem 20. nadvojvodlna baS hetjogthiint; nadv<5jvo-' dii\ja bte (Stj^etjogin naenkrat (f nakrat) 629. nagatiti, nagačen 370., nagačena ptica nagniti, nagnem, nagnjenje, nagnjenost nagnu8a,nagnusen,nagnu- siti, nagnusnost nagrmaditi (f nagroma-diti) naiven, naivnost 468. naizust 631. naj,nar: n£glepši,.narlepši najeti, najmem, najamem 334., 336. najin, nižina, najino 275. najmanj 631. najsi 633. najti, najdem, našel (f n^del) 313-315., najden naklo, nakovalo, nakovalce nakopičiti (f nakupičiti) nalegati,lažem,nalegal20. namekniti, maknem, na- meknil 20. namesto (f mesto: Mesto da bi me bil hvalil, me je grajal; bo^e darove je, mesto beračem, svii\jam dajala ... Pravilno; Ne da bi me bil hvalil, še grajal me je; božjih darov ni dihala beračem, ampak sviiyam . . .) namežikati, natnežika- vati, namežikniti nanagloma 631. nadpak, naopačen, na- opačnost napaka, napačen, napačnost, n&pak napor, ra 167. napiSsled 631. napotiti, napoten (f na- potjen) 75. n&rav, i, i. baS 9iatuteII, naravstven |ittlid^,narav-stvenost bie ®tttUd|feit narava bte iRatut, naraven nalitrltd^ (f naravoslovje = prirodoslovje) naravnost gtabeauS 631. narazen, narazno auS^ etnanbet 631. narobe nettehtl 631. narod 175. naročaj; naročje naslednji nasloniti, naslonilo, naslo-njak; naslanjač, nasla-iijalo nasmčbljaj 417. naproti entgegen nasproti gegenüber, ba^ gegen nasredi 631. nastil, nastila; nastelj, nastyi; naštel, stla; na-stelja, e; nasteljca, e; nastelca, e; nastilo, a; nastlati, nastil jati natanko 631. ■atekniti, taknem 20. natisk, iska ber ®rud, bie Stufloge natiskalo, natiskati nato l^ierouf 633., 634. natnra, naturen, natur-nost, naturalist, naturalizem nänk, nàuka, nadka; naiičen ; naučno ministrstvo (f navk) 31. navdati, navdajati navdehniti, dahnem 20. navod 175. navzdol; nizdolu navkreber 'navzkriž (f na vskriž) 121. navzlic navzoči vox ben 3lugen; navzočen onroefenb, navzočnost nazor i 67. nebd, & 188. ber ^tmmel, mn. nebesa bet ^intmel aïs Slufent^alt bet ©eltgen ; nebes, a, boS g«ntament nebodigatreba 618. nebogljen nečak, nečakinja nečk6 (f ničke) rod. câk 48., i 48. nedavno 631. nedostajati mongeln 615., nedostatek, nedostaten, nedostatnost nedvomen unsroeifel^ft 609. nedvoumen unjroetbeuttg 609. needin, needinost 609. neenak, neenakost 609. nehati (f jenjati) neizkušen, neizkušenost 609. neizmeren uneimefSlid^, neizmernost UnermefSs lid^feit neizpremenjen, neizpre-menljiv, neizpremenlji-vost 609. neizrečen, neizreč^nsM 609. neizveden, neizvedenec, neizvedenost 609. nejevera, nevera, neje-verec, neverec, neje-vemik, nevemik, neje-verski, neversM nejevolja, nevolja, nejevoljen, nevoljen, neje-voljnost, nevoljnost nekak, nekakšen (fneka-košen) 280., nekateri (f nekatemik) 287., ne-katerikrat nekdo, nekdaj, nekje neki, nekikrat, nekoč, nekod; nekov, nekovšen, nekšen (f nekošen) nemar, vnemar pustiti, znemar priti; nemara nenadoma 631. nenadomesten unerfetUci^ nenavideti mifSgiinnen 615., nenavidnost, nena-vist neokreten fietf, ungefd^idft, neokretnež, neokret-nost neokusen (f neukusen) neposrednji nepreizkušen nepremekljiv nepridiprav 618. neprlkračen 76. neskončen, neskončnost nesloga, nesložen, ueslož- nost 101. nespotekljiv nestati 615. neuč^n ungelel^rt;neučen, neiična, o, ungelehrig neugnan, neugnanec, neugnanost neugoda, neugoden, ne- ugodljiv, neugodnost neukreten uttbeugfotn, holsflartig: neukretne živali, neukretno srce, neukretnež, neukretnost neumesten neumrjoč, neumijočnost; neumrljiv, neumrljivost neurejen neuravnan neusehljiv, neuseh^i-vost neusmiljen, neusmiljenost, neusmiljenski neuspeh, neuspešen, neuspešnost neustrahovan neustrezen neutegoma neutruden, neutrudljiv, neutrudnost, nevdan nevedoma 631. nevidoma 631. nevljuden, nevljudnež, nevljudnost nevtralen, nevtralizovati, nevtralnost nezmeren unma^tg, ne-zmernik, nezmernež, nezmemica, nezmer-nost nezmlsel, sla m., ne- zmiseln, nezmiselnost nezrelee 413. nežen, nežnost (f nježen) nlčemnren, ničemurnež, ničemurnost (f neči-meren) nlhže, nikdor (f nikdo) 284. nlkakšen, nikakovien (t nikakoien) 280. nikdar, nikjer nikoder (f nikodar) nikamor nizek, nižji, pris. niže njun, a, o 274. nocoj, nocojšnji nogavica, nogavičar nohet, hta noter l^tnein, l^etein; notranji, notraj8iyi, notranjost; notri brinnen, borin nOT, iznova 608., 631. Don neuem; novec baS ©eibjtitcf, mn. novci ba8 @etb hs. novielat 468. nozdrva, e; nozdrv, 1 baS nrav, nrava bie ©itte, mn. nravi bie ©itten, nraven, nravit, nravnost, nravi-^p3t, nravoslovje bie ©ittenlel^re, nravstven, nravstvenost, nravstvo O. Obala, e, hs. ■■ obara 132. breg obéi (ima samo določno obliko) 228., vobče 608., 631. im aUgemeineti obéntljaj (t -Ijej) 417. obesiti 132. obetati, tam, ečem; obe- čati, am = obljubiti oblèen, čna, čno obirati, obirač, obira v, obiravec, obirčen, obe-rek in obirek objeti, objamem 334., 336. obkle, obkl^ 142. obkore, obkorej 142. obod 132. obraniti mit ©cfolg be^ fd^iiÇen, retten, befd^itmen; — ubraniti »enoel^ren, nerl^inbern obrasti, obrastem, obra- stel 312. obrazdatl befubeln obrt, a, m.; obrt, i, i. obriti, obrit, obriven 308. obsore, obsorq 142. obstoječ befiel^enb germ. obièv, ivà; obiiv, iiva; obsvà, è obtore, obtorq 142. obnbožati obntl, obut, obuven 308., obntel, teli; obutalo, a; obutev, tve obveza, obvezanost, obvezati, obvezen, obvezi-lo, obvezilce, obveznica, obveznost, obvezovavec ocean 468. ocvretl, ocvrt, ocvren308, ocvrtje; ocvirati, ocvirek OČa,e, 151.; oče,eta; očin, očina, očino ; očinski, očinstvo; očetnji, oče- tov , očev, očevski, očetovski; očetina, oče-tinstvo; očetnina, očet-ninski; očetnjava, oče-vina, očevstvo očenaš 618. očim (t očem), očimski očividen, očividnost oddehnlti, dahnem 20. odeti, odet, odeven 308. odkar odkle, odklej 142. odkod, odkoder odkore, odkorej 142. odmčknitl, mčknem auf^ tl^auen: odmaknilo je => jugje nastopil; odmekel, odmeklost 354. odmekniti, maknem 20. odnekod 631. odnlkoder 631. odobriti, odobren 75. odonod 631. odondod 631. odpehnitl, p4hnem 20. odrasti, 312., odrasel ent^ mad^fen: odrasli mladeniči; odraslek, sleka, odraslost odrevenetl, odrevenel, odrevenelost 365. odsehnltl, s&hnem 20. odsihdob, odsihmal 278. odšle, odslej 142. odtlsk odtod 631'. odveč 631. odzadaj 631. odzdaj odzdavnaj odzdolaj odzgoraj, odzgongi odznotraj, odznotranji odznnaj, odzunanji oflcial 468., oficialen, ofi- cielen, oficiozea ogäl, ogÄla bie ©de, ogal-nik; 6gel, 6gla, ögelnik; vog41, vogilnik; vogel, vogelnik, voglariti, vo-glast, voglatost ogel, ogla bie Äo^le, ogel-ček, og^e, ogelnat, ogel-nica, ogelnjak, oglar, oglarica, oglariti, oglar-ski, oglen, oglenec, oglenčev, oglenica ogolitl entblößen, ent= l^aoren, fal^l mad^en: ogoljena glava, ogoljena obleka, ogoljen kožuh; —oguliti befdpinben, auf» greifen: oguljeno drevo, ogu^ena koža ogoretl, ogorel 365., ogorelec 412. ogre, ogrca ojiiica (t vojnica) ohrabriti, ohrabren 75. okence 425., okenski oko 189., očesce (f okom priti, v okom priti einl^att t|un = preprečiti) okobalo, okobal okoli, okolo (t okolu) . okore, okoiej 142. okoristiti se au8 einer ©ad^e einen 5Wu^en jiel^en okrajšati obtiirjen okret, okreten, okretnost okrog okroten, okrotnik oktroiratl 444. okns, okusen, okusiti, okusnost (f ukus) okvir, ra 167. oleander 468. Blovenakl pravopis. olehčatl, olehkotiti olimpiada 468. oljika, oljičen, oljikov, oljikovina, oljiski, Olji-ska gora olša, olšev, olševina, ol-ševje, Olge, Olše (f Ov-siše), Olševek (f Više-vek) ... gl. jelša oltar, rja oni, ona, ono 232. jener (t uni); ondty, ondašnji, onkrat, onostran, onostranski... ondan, ondaivji, ondanšiui ondi, ondod, ondoten, ondukaj, ondukajšivji onomatopojija operirati 444. opiti, opojen: opojne pijače opoldan, opoldanji, opoldanski, opoldne, opol-dneven, opoldnica opolnoči, opolnočen, opolnočnica opolzniti, opolzel 354. opomniti, opominjati; opomba, opomina opravičiti ted6tferttgen, opravičba, opravičenje, opravičevati, opraviče-vavec opreti anfpreijen, onp^en; opreti se ftd^ jHi^en, opirati, opirati se, opora oproda 150., 159. oprostiti, opraščati orakelj, k\ja 164. oral, a, m.; oral, i, i.-, oralo, a, sr. baS ordinac^a, ordinirati, ordinariat 468. oreada 468. orgle, gel, orglice, orglati, orglar, orglavec, orglav-ka, orglarski, orglar-stvo, orglišče orkester orlean 468. ortograflja osa 152. oseba, oseben, osebek, osebenjik, osebeiijevati, osebeivjica, osebenjka, osebenjkovati, osebenj-stvo, osebenjščina osehniti, sahnem 20., ose-hel: osehel človek, oseh-lo lice osepnica, mn. osepnice bie OSIattecn, osepničast, osepničav, osepničen osidobi 278. ju ber 3eit osir, ija 166. osiroteti, osirotel 365. oskrbeti, oskrbljen 362. osore, osorej 142. osrednji osteje, ostejnik ostekleti, osteklel 365. oster (f ojster), Ostre, Ostrica osupniti, osupel 354. osvoboditi, osvobojen 370., osvoboditelj, osvoboditev , osvobodnik, osvob6den, dna; osvo-boja, osvobojenec, osvo-bojenka, osvobajati, osvobojevati oteči, otekel (f otečen) 350. otemneti, otemnel 365. otelec 412. otore, otorej; otovre, otovrej 142. otrinek, nka 10 otroM, m., mn. otrok 170., 178. otroTstl 395. otrpel erfiarrt, »erjtotft: otrpel od mraza, otrplo srce otTa (f utva) ozelenetl, ozelenel 395. oietl, ožet, ožmen 308. P. Paberek, rka, paberkovanje, paberkovati, paberkovavec, paber-kovavka paglnovatl, paginirati 444. pajac, pojac, bajac pajčlna, pajčinast, činat pajdaš, pajdašiti, pajdaš tro palec 413., palček, palčič, palčnik, palči^jak paleograilja, paleontologija 468. . . . pametlTa (+ pametva) papš, rod. pap&na (na Notranjskem) papir, papirar, papirarica, papirarnica, papirar-stvo, papirček, papirjev, papirnica, papir-,ničar parkelj, k^a 164. bte ^laue, parkeljc, par-keljn, parkeljnast, par-k^jat, parkljar parkelj, kija, Ijna 165. ber ^rampue parafraza, parafrazirati 444., para&azovati 445. paralelen Pariz 510., pariški 110. parodlratl 444. parter, ija pas, pisa, pasti 180. ber ®iirtel pasiven, pasivnost paskvll, paskvilant 6., 471. pastlrlea (f pastarica), pastiričica, pastiričiti pastorek; pastorka paša 150. patriarh, patriarhalen, patriarhija, patriarhov-stvo 468. patrimonialen 468. patriot, patriotizem, patriotski 468. patrola, patrolovati, pa- trolirati 444. paže, eta paviljon pazder; pazderje pšzduha peeelj, clja 164.,peceljnat pečat, a, m.; pečat i, i. pečki, h, peška 148.; pečfek, čki peč, pečica, pečca 424. pedagog, pedagoški,peda- gogičen pedšnj, dnjii 20., ped&iq-človek; pšdeig, dnja, pšdenj-človek 620. pehnitl, pihnem 20. penez 178. pentlja, pentljast; petlja, petljast penzum 494. perioda 468. pero, esa; pero, a, mn. peresa, pera 187., pe-resce 425. perut, i, perutar, peru-tast, perutnica, perutni- na, penita; perot, perot-nica, perotnina pes, pasji (t pesji) 20., pesjak, pesjan pesem, pesemca, pesem-ski, pesemstvo; pesen, pesenca, pesnik, pesnica, pesniški, pesništvo; pesma, pesmica 424., pesmar, pesmarica pestunja (f pestrna) peti, pojem 348. piarist 468. pionir, pionirski 468. pinoža (f pnoža) pipee, pipič pirb, pirhast; piruh, pirih pirotehnik pisemce (t pismice) 425. pisk, piska; piskavec piskor (f piškur) bo8 9leuttauge piskrc, piskrček pismoznalec 412. pivo baž »tet (f piva, i.) plaglat 468. plamen, m^na,plamenast, plamenen, plamenica plašč, plaščar, plaščarica, plaščarski (f pNšč) plati, poljem 389. pleče bte ©d^uttet, navadno mn. pleča; pleče, ^ta ba§ ©(hultetjiiirf plčhek, hka,hko; plehik, hki, hkb, plehkota plemenitaš, plemenita- šinja, plemenitaški plesnetl, im, plesniv 442., plesni av, plesni vest pleti, plevem 324. pljuča, poučen, pljučnica, pljučnik pljuniti, pljunek, pljuvati pljnska, Pljuskati, pljusk- niti, pljusniti plenica (f pelnica) ploča bie Patte, baS ©led^» pločevina baä Sled^; pločast plattenförtnig; pločnat Weddern ploSöa bie tpiatte, ploščat, ploščica; ploščevina bie ftčid^e, ber giadpeninl^alt, ploščinski: ploičinska vsebina plng, plužen plnš8 bie ©d^roarjtourj plnti, plovem, plujem 343. pobirati, pobiravec, po-birek počasi 608., 631.,počasen, počasnost, počasoma podati, podajati retd^en podati se ftd^ ergeben, ftdp auf etwas oertegen (t podati se fid^ begeben) podčepina ber Sropfwetn poddelec 413. poditi, pojen in poden 76. podkev, podkevca; pod-kov, s. podkovca; pod-kova, podkövica podlaket, kta podpazdnba podreti, podrt, podren 308. podrnžniea, podružničar, podružnik, podružnlški, podružnost podščv, šva; podšlv, šiva; pod šiva, e podzgriavje poet, poetika, poetičen, poezüa 468. pogan, poganski, poganstvo pogoltniti 129. pogorelee 412. poizkus, poiskusiti, pois-kušati, poiskušnja, pois-kušališče pol, m. bie |)alfte, pol ure, pol leta; pol ve(Sji,pol manjši; napol aur ^filfte, : napol prazen, napol izučen, napol poti; pol riba, pol človek; napol riba, napol človek; popoli-brat, popolisestra; o poliene, do politreh, ob polidvanajstih, vpol ure, poldrugi, poltre^i; poldan, poldne, poldneven, poldnevnik, poldnev-nica, opoldan, popoldan, opoldne, popoldne, opol-danji, popoldanji, opoldanski , popoldanski, opoldanšnji, popoldanš-nji; polnoč, polnočen, polnočnica; — pollelje baS .g)albjahr, baS @e: mefier . . .; polubog, polubrat, polučlovek, poluglasnik, polukonj, polukrog, poluletje, po-lumer, polumesec, po-Inmrak, polumrtev, po-luotok,polupretekel,po-lusenca, poluspaige, po-luzemljak; o poluene ob polutreb . . . polagoma 631. poleti, poleten, poletenski poletje ber ©ommer FoUkarp 478. politehnika 494. polje, poljce (f poljice) pomalem 631. pomeknitl, maknem 20. pomaranča pomislek, leka pomlad ber grii^Iing, pom-ladanjec, pomladaigi, pomladanski,pomladen; pomladi im griihtinge, pomladnji; — spomlad ber 0nlhling, spomla-danec, spomladanski; spomladi im grii^linge, spomladqji pomnetl, pomnim, pom-nel: vse žive dni bom to pomnel; pomnja, pomnjiv, pomnjivost pondirek ponedeljek, ponedeljsU, ponedeljkar, ponedelj-kati ponev, ponevca; ponva, ponvica; ponvar poostriti, poostren 75. popoldan, popoldne, popoldanski , popoldanji, popoldansnji; prim. pol. popolnoma (f popolnem) 631. poprej portepej poredko, poredkoma 631. posamen, posamezen, posameznost ; posamez,posameznik posebe, posebej 142. posehniti, sahnem 20. posihdob, posihmal 278. posle, poslej 142. poslednji ber le^te, po-slednjič, poslednjikrat posoda, nap(5sodo dati, vzeti posrebriti, posrebren 75. dO* postelja, posteljica; postelj, i., posteljca Postojna 420. postreščlk; postrežček, žčka postrr, postrvca; postrva, postrrica postiti, poštenje 75. pot 196., spotoma potekniti, taknem 20. potem, potemtakem potica potihoma potiti, potenje 75. potle, potlej 142.; potler pOtDjčltl pouk, poučen, poučiti, poučevati použiti, použifje, použi- tek, použiten pOTečem 631., povečema pOTeslo, poreslo, povreslo baS ©avbenbanb poTesmo bie fRetfie poTodenj, dnji; povoden, a, o: povodni mož povrh, povrhu, povrhi 631., povrhnji, površni povse, povsem povšeči 631. poTzdiga, 135., povzdlg-Ijaj, povzdigniti, po-vzdigati, povzdigovati, povzdigovanje, povzdig-njenec, povzdigovavec povzema, povzemek, povzeti, povzetek, povzetje, povzemati 135. povzročiti, povzroiStev, povzročevati 135. pozabiti, pozabivši, poza-beljii(tpozabyivSi)379. pozveda, pozvedba, po-zveden, pozvedeti, po- zvedovati, pozvedova-nje, pozvedovavec prašatl gl. vprašati prateJ, i. baä @epäd( prati, poijem aužeinanbet retfien 389. pravi 228., pris. prav, pravzaprav 631. prebedetl prebirati, prebirač, pre- biralnica, prebiravec prebiti 405. precej fogteid^; — precžj jtemltd^ Dtel, precejšnji itemlid^ grog prečasten, prečastit, pre- častitljiv Prečna 420. prečeščen (samo v molitvah) ; prečeščenoTelo ber aUer]|eiIig{ie Seib, prim, čast preden (f predno) Beoor predlani, predlanjski, predlani skim prednji prednjlmec fein S8or= gonget, SBotfal^r predpoldan, predpoldne, predpoldnem, predpol-danski, predpoldneven, predpoldnica; prim. pol predretl, derem, drem predsnočnjl, predsnoč-njim predvčeranjl, predvčerajšnji, predvčersgšnjim pregelj, glja 164. ber Sod^nogel pregenltl, ganem 20. preglbljaj 417. preiti, preidem, prej-dem 35. preizkus bie !pritfung, bie SPtobe, preizkusek, preizkusen, preizkusiti, preizkusnik, preiz-kusnina, preizkušati, preizkušenost, preiz-kuševavec, preizkuse-valen, preizkušnja prej, najprej, najpo-prej, prejkone 631., prgšnji prejeti, pr^jmem, prej- m^m, prejdmem 334. prekla prekopnja prelec 412. preleteč 298. bura^brtn» genb (ima pridevnišld pomen) premeknltl, maknem 20., premek^jiv, premekyi-vost; premičen, premič-nica, premičnina, pre-mičnost premislek, sleka premretl, premrl 350. prepir, ra 167. preprost (f priprost), preprostost, preproščina prerok, prerokinja, pre-rokovalen, prerokova-lišče, prerokovati presen, opresen, presnec, neca 161. preskrbeti, preskrbljen 362. prešeren (f preširen), Prešeren (f Preširen, Prešerin), prešemost preteknltl, taknem 20. pretiti btol^en (+ protiti) preten 75. preudarek, preudaren, preudariti, preudarnost prenravnava prenredba preisentiratl 444. prgišče, perišče priča; vpričo, pričo in (SegeniDort, spričo megen .134. pridiga, pridigar, pridi-garski, pridigati, pridigo vati ; pridižnica (t prižnica) priimek prijatelj, telja (f prijatelj, tlja; prijatel, tla) 163. pr^azniv 441. primekniti, maknem 20. prior, ija 468. prirodopis bie iRatur» gefc^id^te; prirodoslovje bte 5«atmle'^te, bie jtf; prirodoznanstvo bte IRaturfunbe (f naravoslovje) pristati, stanem lanben, auf etmaS etngel^en, in etroas etnmiUtgen pristati, stojim mol^t an: fle^en, paffen, juflel^en pritekniti, taknem 20., priteklina (f pritiklina) priti 315.; prišelc, šelca, bolje: prišlik pritiikoT, pritlikovec; pritlikav, pritlikavec privilegij, privilegirati 444. prizor, ra 167. prddaj,m., napr6dajjoris. 631. prod&ja, i., na prodno: na prod&jo postavljene reči producirati 444. profesor, profesorski,pro-fesorstvo, profesura promocija, promovirati 444. prosinec (f prosenec) prostor, prostoren, prostornost, prostoroma protestant, protestantski, protestantovski, protest ovati, protestirati 444. proti, naproti iti; proti-cesar, protikandidat... proviant 468. provzročiti (f prouzro-čiti), provzročati, pro-vzročitelj, provzročrtev proza, prozaik, prozaičen, prozaist, prozaiški 468. prsi, mn. i. (f prša), prsen Prus 177. prvi, izprva 631., iz- prvega pšenica pšeno ptica, ptič, ptičar, ptiček, ptičica, ptičnica, ptičnik puhlica, pnhličar (f peh- ličar), puhličav pnnea (fpunica), punčica, punčka (f punčika) pnncirati 444. pnstina unangebauteSSanb, pustinski; — pustinja bte aSiifie, piistiigak Kabiti; ta glagol se često napačno govori in piše namesto glagola potrebovati; napačno je pisati ali govoriti: rabim veliko denarja; vzemi nož, ker ga nič več ne rabim . . . pravilno: potrebujem veliko denarja ; vzemi nož, ker ga nič več ne potre- racionalen 468. Račna 420. rad 241., rajši: rajši pišem, nego berem (i raje) radirati 444. ragla = prekla, raglica raglja bie SRatfd^e, rag- Ijalo, ragjjati, ragljav rajni, jna; rajnik: rajni ali rajnik brat bet oet» fiotbene SBrubet; rajnica: r^na ali rajnica mati bie oetftotbene SKiittet (t ranjki brat, ranjka mati) räjniS 178. raka bte (Stuft; rake mn. btt§ 3DWl^Igettnne rakev, kve ber ©atg čes. rama bte Sd^ulter, na ramo zadeti; ramen, ramat, ramast, ram-nica rame, ena bie @d^ultet, ramenski ran, zarana 631. raskav (f razkav) rasti, rastem, 312. ravän, vni (f ravani) bte ebene 20. raven, vna, vno eben; čeravno, akoravno, dasiravno 633.; ravnokar, ravnoprav, ravnotam, ravnotako, ravnozdi^ 631. razdor, ra 167. razen oerfd^teben, narazen auäetnanbet 631. razen aufei". razen tega (f razun, razven) razgrenlti, ganem 20. raziratl 444. razmeknlti, maknem 20. razodeti, razodet, razo-deven, razodetje, razo-devenje 308. razor, ra 167. razpehnltl, pahnem 20. razpokllna lazsoha, razsohast raztai^Satl razteknlti, taknem 20. raznzdati, razuzdanec (f razvgzdanec) razTedrltl, razvedren 75. razvozlati raženj, žnja rdeč (t rudeč) 4., rdečica, rdečilo, rdečiti, rdečka, rdeti; rdečeglav, rde-čekljun, rdečekrven, rdečeličen . . . reagenelje 468. reakcija 468. realka 468., realčen, rea-lec; realen, realist, realizem reber, bri s. ber Slb^ang eineiS |>ilgete oberSergeS; krebri, vreber, navkreber bergouf; rebrjan, rebrn, rebmat rebro, rebrce, rebije, rebrn, rebrnat, rebmik rebula reeelj, clja 164. refleks, refleksna, refleksiven, reflektor reforma, reformirati, re- formovati 445. regrat rekoč 298. (ima prisloven pomen) rekurirati 444. ribnik, ribnjak rig][]ee, Ijeca, rigeljc ri- geljca 161. rilec 412. Rimljan 176. ija 4., ijast, ijav, ijavec, rjavka, ijavina; rjavo-glavka, qavosiv (f nga, rvuav . . .) ljuba, ruha ijuti, ijovem, ijujem 343. rkelj, kija 4., 164. rman, rmanec robeU, bya 164. rogelj, glja 164. rojen, a, o @ebutt3=; rojeni list ber Oeburtsfdpein, rojeni dan rojsten @ebutt8=: rojstni list ber Oeburtžfd^ein, rojstni dan, rojstno mesto rokavica (f rokovica), rokavičar, rokavičarstvo rokodelec 413. romanca rotiti, roten 75. rovaS rt bie Spt^e, rtič, rtast, rtina 4. rumen (f rmen), rume-nec, rmnenilo, rumeniti, rumenjak, rumenka, rumenkast ; rumeno-mun, rumenolas Rus 177. rvati, rtgem, rvač, rvan, rvanast, rvanje, rvanka, rvavec, rvaven, rvišče 4. rž 4., ržen: rženi cvet = junu; rženica, ržeivjak S. S- kot predpona 452., 453., 463., 134. saflan 468. saj ja, bo(;^: saj si vedel; saj te ne bo konec, če se boš malo zmočil; — vsaj mentgflenS: vsaj to mi pov^ salmiak, salmiakovec 468. samobvalec 413. samorasel rotibroadifenb; samorašč, samoraščnica samostrel, la bte Slrms brufi; samostrelina bie ffltrchfatle sani, i. mn. in seni; sani-nec, sanenec, sanišče, sanke, sankati se -sanja: mine kakor sanja; navadno mn. sanje: čudne sanje so imeli; saivjati, sanja se mi, sanjač, sanjav, saiya-vec, sanjski: sanjske bukve Sapfo, Sapfe 489. seeloma, scela sčasoma sebe, se; s povratnikom s e delajo preh^jalni glagoli trpno obliko: žito se mlati; časniki se raznašajo po mestu; kmetje se vidijo; bo^ši dar se ni mogel dati (f časnike se raznaša; kmete se vidi; boljšega daru se ni moglo dati...) Kadar je od povratnega glagola odvisen drug povratni glagol, tedaj se pri drugem glagolu izpušča sen. pr. Dečku se ni hotelo učiti (a ne: f učiti s e). secirati 444. sečin, čni; sščen, čna ber2Konatgebruat: pm dan meseca sečna; svečan, čnk in sv^čna (t svečan, čina) sedaj, sedanji, sedaqjik, sedanjost; zdtg, zdanji; zdtgci fofort sehniti, sahnem 20.; seh-leti, sehlica, sehlii^e, sehljad, sehnica, seh-njenje sekirati 444. sekvester, sekvestracga, sekvestrirati 444. selec 413. sem, sempa^a, semintja, semtertam, sempatam, semle 631. semenj, mnji, semanji: semanji dan; semiyar, semnjevati, semnjina, semnjišče; senjem,njma, senjmar; sejem, jma, sqjmar SŽD, sna; seuec ber ©d|Iof; senec in sence bleSd^Iofe, dv. senci, mn. senci in senci bie ©d^lofen ser grou, serast, serec (t Sirec) sesaljka bie ©augpumpe, sesalo, sesalce, sesalnik, sesavec, sesavka bie ©ougrohte sestav baS ©pfiem; sestava bie SifttTOmens fe^ung, sestavek, sestaven, sestavina, sestavljati, sestavljenka 102. sesti fidh fe^en, usesti se sestra 147., 152., sestrin, sestrinji, sestrinski, sestrski; sestrična (f se-stričina) 418. sestradati auS^ungem seveda 631. sever, ija 166.; govori se tudi: sever, ra; severozahod 618. sezuti, sezuvati, sezuva- vec sferoid sfinga, e; sfinks, sfinge shoditi 462. shujšati oetfd^Itntmem; moger reerben (f iz-hiijšati) sijaj, sijajen, sijajnik, sijajnost silogistika, silogizem silueta 468. simbol, simbolen; simbolika, simboličen simfon^a sinica (f senica) sinoda, sinodski slnonimika, sinonimen sintaksa, sintaktičen sinteza sipati, sipam, pijem 391. sir, sirotka sirota, sirotinski; sirotišče baS SSSttifenhauS, sirčtišče eine acme 3&aife; siro-ščina bie Slrmut, bag eienb sirov (t surov) ro^, sirovež, sirovina, siro-vinec, sirovost skaliti ;u feimen begtnnen skaza 38., 451. ber IBer:: berb, mojster-skaza ber ^fufc^er, skazba, skazek, skaznik; skaziti = iz-kaziti, izkažen, izkaženje, izkaženost skazati mifveifen, skazo-vati, skäzen, zni, skazo-valen, skazovanje; — izkazati, auSmeifen skedenj, dnjä, sked-njen skesati se, skesanec, ske- sanka, skesanost skipeti aufnaDen, skip; — izkipeti beim ©ieben hetauäfliegen, überfliegen sklsatl fäuem, skisati se fauer roerben, skisniti, skisanina sklad bie 3ufammenfefeung, skladati jufamntenlegen, auff(hichten, sklidalnica, skladanica(drv), skladanje, skladarina, skladatelj, skladavec, skladba, skladen, skladišče, skladnica bie ©d^ic^te, bie $ol;Iage, skladnina, skladnja, skladnost, skladovnica skleti, skeleti sklic bie fung, sklicati, sklicavati, sklicevati, sklicevalen, skliceval^ e, skUcevavec; — vzklic bie Serufung skloniti, jufammenbtegen; — se fidh beugen; — vzkloniti emporrid^ten; — se fidh aufrid^ten skobacati 462. skobec, bca skodela, skodelica skodla bie ©^inbet, skod- lar, skodlamica, skod-larstvo, skodelnik skodriSati entiteHen: sko- drifiana slovenščina skokoma skolastik, skolastika, sko- lastičen školjka,skoljčen;školjka, školjčen, ško^čiea skomina, skominast, sko-minati skopati aufgtaben, auf bie SBetne brtngen: bolnik se je skopal; — izkopati '^etauSgraben skoprneti skoraj balb, betnal^e, fafi; skoro skoreninoma fammt bet SSBurjel škorpijon in škorpijon 469. skoz, skozi skrajen, skrajnji bet au6et= fle, ber le^te, skrajnost skrajšati, skrajšava, skrajšek, skrajševati, skr£gševaiye skratka, skratkoma skrčiti jufanrntenjiel^en, skrčevati, skrčitev; — izkrčiti auSroben skril, skrili £., skrila, BkrUar, skrilast, skrilav, skrilavec, skrilavost, skrilnat, skrilovje; skrl, 1, £., skrla, skrlar skrinja ff škrinja) skriti, skrit, skriven 308. skrivaj skriviti, skrivljenje skrižema skromen, skromnost skržad, skržak, škržat sknhati garfodpen,abfod^en, auSbtauen, auSl^erfen; skuha; — izkuhati 0UŽ= fod^en sknjatl se sknp, skupaj, skupoma skupiti jufammen^aufeln, fammeln, skupljevati sknpljevati jufamrnen^ faufen; — izkupiti eins ISfen; übel anfommen slad, sladica, sladičar, sladičama; sladčica, sladčičar; slaščica, slaščičar, slaščičarna slavje (+ slavce) bie geter= Ud^teit sleči ouSjiel^en sled, slediS 180.; slediti bet ©pur nad^gel^en (napačno : •]- dalje sledi bie gottfe^ung folgt; tudi: dalje slddi bie got^e^ung fpoter, je umetno zma-šilo), slädi l§etnad^, fpäter, enbltd^; slednji jeber, jebroeber: slednji človek jebet ajjenfd^, slednji dan jebeit S£ag (f slednji učenec ber le^te ©d^ütet), slednjič, slednjikrat; poslediyi ber le^te, po-slednjikrat, poslednjič sleherni jeber einjelne silna, slinar, slinast, slinav, sliniti slog: 101, bet ©til sloga hs. 101., složen einträchtig, složnost; — zložen bequem sloka (t sluka) bie SBaIb= fd^nepfe slonoko8tčn,slonokošč^n, slonokoščenina sloves ber gute SRuf, bet SRul^m sloga 150. sluti, slovem, sligem 343. slutiti, sluten (f slutjen) 75. smatrati hs. 101. smejati se, smejem, smejam se (t sm^al; smejim se) 396.; smehljaj, nasmdhljsg 417. smelee 413. smeti, smem, smejem 344. smolee 413. smoter hs. 101. smotka (f smodka) bie ©igarte smreka, smrekov, smre- kovina; smrei^e sneha (■!• sinaha) bie ©d^roiegettod^ter snet m., snet, i ž., sne-tiv, snetjav, snetjavost, snetje sneti, snamem 336. sniti se, snidem se, sešel: sešli smo se (+ snidli smo se), snidenje 315. snoči, snočnji snovati, snujem 395. so- kot predpona454. = s: sosed, soseska," soteska; sobilge, sobojnik, sobrat, socesar, sokrvica, so-vaščan, sopraznik, sošolec . . . soareja sobota socialen, socialist, socializem 468. soden, dna, dno Urt]|eil§=, ©eridptS», gerid^tlid^: sodni stol, sodna oblast, sodna hiša, sodni dvor, sodna odpoved, sodni dan ber ©erid^tStag; — 8odi\ji, a, e gerid^tlid^: sodiya stopiya, bte ge= rid^ttid^e Snjlonj, sodiga kazen bie gertd^tlid^e ©träfe, sodiyi dan ba8 jüngiie ©erid^t aollter, tra; solitar, ija aolnce 127.,solnčece, soln-čen, solnčiti se, soln6-nica, solnčnik sora bie fiongwtebe atn aSogen 130. sosed 174., sosednji, sosedski nad^barltd^, sosedstvo, soseda bte9iod^= bartn; soseska bie ®e: nteinbe; soseščina bie Slad^borfd^aft spaka, 38., 451., spaček, spačenost, spačiti, spačji spakedratl spametovati gut SSemunft bringen; spametovati se jur IBemunft fommen sparoma spaziti betnerfen spečati, spečavati on= bringen, obfe^en spehniti, spahnem ju: fomntenfitgen; speho-vati, spehljaj; — iz-pehniti ouSjlogen speljati, speljem, spe^jam jufommenfiil^ten; fit^renb ober fal^renb ]^inouf= fd^affen: ne boš speljal tako težkega voza v ta breg; nedeiteii, oerlotfen: speljati koga na led; l^inaufleiten: trto kvišku spe^ati; — izpeljati l^erauäfül^ten speniti spet speti, spem spejem, eilen 344. speti, spnem jufamnten» l^eften, speiyati speti se, spnem se |td^ entporbäumen; konj se je spel, speljati se spiritaal 468. spisati jufamntenfd^reiben, »erfaffen, spisovati; spisek, spisnik, spi-sovate^, spisovavec, spi-sovnik, Bpisovnica; — izpisati auSfd^reiben; ju (Snbe fd^retben splakniti, splahovati moger ntad^en, flod^ werben, einfoUen splakniti, splakovati ab= fpiilen, megfd^roemmen splav ber SSafferoblafS, splaviti fortfd^wemmen; splaviti jufontmenflögen; splaviti in glufž bringen; splavati entid^mimmen; splavičar, splavje, splav-ščina splezati liinabflettem: splezati z drevesa; — l^inaufflettern: splezati na drevo; — izplezati ^erauSflettem spodaj, spodiqi spoditi aufiagen;niegiogen; — izpoditi l^erauäiagen spogledati; spogledati se, spogledovati se; spogledljiv, spogledovanje spolzniti, spolznem spomenik; spominek, nka; spomin, spominski; spomniti, im, spominjati erinnern; spom^niti, nem, spominati erwähnen spomladi im ^rü^tlnge; spomladnji sponesti, sponašati oor^ werfen; — izponesti se gerot^en, geheimen sporazum, sporazumeti se, sporazumljiv spored bte Steil^enfolge, baä ^Programm, spo-redba, sporednost bie eoorbtnation, sporeden coorbtniert; — vzporfed pris. paroUel, vzporeden poraUel, vzporednost ber 5ßarAlIeliärau§, vzporednica bte qBoroKele 136. spotekniti se, taknem se (f spodtekniti se) 20.; spotikovati se, spotika, spotikljaj 417., spo-tikljiv spotoma spoznati (f izpoznati) ets fennen, spoznanje, spo-znaten, spoznatev, spoznava, spoznavati, spoznavanje, spoznavatelj, spoznavavec spreči, spregati jufontOTen= fpannen; — izpreči, iz-pregati auSfpattnen spredaj, sprednji, spred- njik, sprednjica sprejeti, sprejemati, sprejem, sprejemanje, spre-jemavec, sprejemba, sprejemek, sprejemen, sprej emnica, sprej em-]jiv, sprejemljivost, sprejemščina; — sprijeti, sprimem: Bog te sprimi I sprema, spremiti, spremljati , spremljevati. spremljač, spremljavec, spremnik, spremnica, spremstvo spresti jufommenfpinnen; — izpresti auSfptnnen spričo 134. in ©egenroort, roegen, in atnbetrodpt sproti sprožiti (t izprožiti), sprožilo, sprožitev spastitl httobloffen: mrliča v jamo spustiti; spuščati: les po vodi spuščati; spuščaj bie ©enfung ber ©Hmme, bie — izpustiti herauStoffen sramežljiv, sramežljivost sree, srčece (f srčice) 425. srebrn 3., srebrnat, srebr-nar, srebrnik, srebmina sredi, srednji srep groufojn, rotlb: srepo gledati 8robot,8robotina, srobo^e Staniča baS 3Bohnjtmmer, bie 3eUe star, starejši; starši bte Gltern; starejšina 150., starejšinka, starej-šinski, starejšinstvo stati, stanem 347: to me težko stane; ko bi me glavo stalo; koliko te stane hiša? stati, stojim fle^en 363. status, statusa 494. stavba, stavben: stavbna družba, stavbni urad, stavbnik (f stavbenik) ber ®amnei^er; stavbina bei- SBau, stavbinski: stavbinski urad, stav-binska dovolitev steber, brk, stebrfec, rci; stebrič, stšbrn 3., ste-bmat, stebrski steči ^«ttbfliegen; jufoms menfllegen; fc^tDettenb ent» liefen: velika bula mu steče; stekel 350. roiit^enb: stekel pes; steklina, steklinski, stekliš; — izteči herouS» Riefen stekniti, staknem^eruntetJ neumen: prstan stekniti; jufammenjieien; — iz-tekniti oužfted^ett steljnik, stelnik stenica bie SQan;e stepsti herab|d^Iagen; ab^ prügeln; — iztepsti herouSRopfen stesati, ju|ammenjimmem; — iztesati aug^aueti steza 152., stezica stežaj bte S^ürangel: vrata na stežaj odpreti stisniti, stiskati, fammenbrüdfen; — iztisniti, iztiskati herouS^ preffen stlati, steljem 389. sto: petsto 629., sedemsto, petnajststo ...; — stonoga bet $telfu|; sto-ok hunbertäugig, storok hunbettatmig stolčl jetjlofen; — iztolči heroužtlopfen stolec 413. stopinja ber Schritt, bet @tob, stopinjica sto-pii\jski; stopnja bte Stufe, stopnjast, stop-njat, stopnjatev, stop-njava, stopnjema stopiti jufommenfd^meljen; — iztopiti auSf^meljen stoprv stran meg: Turčini prazni stran gredo; strani: strani iti, strani si želeti . . . strelec 413. stremen 178. strepetati, tam, čem et» beben, erjittem; — iztre-petati aufhSten ju beben stresti fc^utteln; — iztre- sti herauSfd^iitteln strgati hetabtei^en; strgati = raztrgati jerreigen; — iztrgati entteigen stric, stričev, striček strobneti, im, sirohel morfth, strohlina; stroh-Ijiv, strohljivost stroSek, strošen, strošiti, stroškovnik, stroSljiv, strošnina stvarca 424. substanca, substantiv, substitucija, subsump-cya, subtrahend, sub-trakc\ja . . . suiier, ija, suflirati 444. sukno baS sukence 425. suknja, bet suknjiča sum ber Sierbad^t, sumen, sumiti,, sumljiv, sumljl-vec, sumljivost; sumne-ti, im, sumneige, sumničiti, sumniv, sumnivec, sumnivost, sumnost sumnja bie Slhit^magung, ber aBa^n, bet 2ltgn)ohn, bet SBerbod^t, sumnjač, sumiyati, sumnjiv, sum-njivec, sumi\jivost sntl, spein 325., nasuti, posuti, zasuti... snžen reiBeigen 230., 231., sužnik, sužnica bie ©claoin, sužnost bie ©clanerei snženj ber ©daoe, sužqji bie ©elanen, suženjstvo STada, svadljiv, svadlji-vec STaljek 101., svaljček, svaljkast, sva^jkati svečšn, svečnš., svščen, čna gebruar (f rod. Bvečina) STedrc, svedrček STest, i baž SSemufStfein: v svesti sem si, da sem prav storil (f svest sem si, da . . .) stH, sv^ta ber Stat^; svetnik ber SRat^geber (f rod. svfeta; svfetnik), sv^tniiki, sv^tniitvo; svetovavec (f sovet, sovetnik 455.) sret, a, o svetnik ber ^eilige, svetniški, svetnlštvo; svetinja STetdl, tli, tlb (f svitel); svetloba, svetloben; svetlost STlnja, sviqjak, svinjski, svinjina in svinina svisli, sviselce 424. STltek 101. SToboda, svoboden, svo-boditi, svobodnik, svobodnjak, svobodnjaški, svobodnjaštvo, svobod-nost; svobodomiseln, svobodomiselnost STOta hs. = vsota Š. Šalec 413. ber madder kapelj, plja 164. Sitor, 6ra, šatorek, ša-torič, šatorina, šato-rišče, šatoriti, šatorski; šatra, šatrast, šatrav, šatrati šatraj ščediti (As. štediti), šče-dilnica, ščedljiv, ščedlji-vost ičegret, éta, sčegetati, ščegetanje ščend, éta Séèp, scepà ber SJoUmonb ščet, ščetica; ščetina, šče-tinar, sčetinast, ščeti-niti se Sčinkavee (f ščinkovec), ščinkavka, sčinklja, ščinkati š«ip ber ftniff; ber 33oa= monb ščavati 398. šele etji 631. Sèn, séoa ber atot^Ianf; všen šent @anlt=: Št. Jakob, Št. Vid (kraj); št. Jakob, št. Vid (svetnik) 588. ; šenljanževec Sepèt, ptà; sepèt, péta SèT, svà: suknja je bila brez sva; šiv, šiva šija bet 9lodfen, šgen, jna, jno; š^jnjak SlTllja, švelja škatla, škatlica, škatlar, Ikatlariti škof 174. školjka, ško^jčica, školjčen; školjka, školjčen škorec, škorčji 130. škorenj, rnja bet ©tiefel; škomji baS ©tiefeipaat; škornja = škorenj, škomjica škratelj, t^ja 164. škripec; škripetati Skrjanec, škrjanka, škr-janski šmarni = sv. Marye: Šmarni dan, šmarni praznik, šmarni tolar, šmarni križ, Smama gora 584. Soja Solen, Ina; šolin, lina šopiriti se in ščepiriti se §oore, gebem jhrauben; ftdh bveit madpen, grof t^un, pra^Ien štekelj, kija 164. štempelj, plja 164. šteti, štet, števen, ste^e, števenje 358. štibala, štibalarski štirje (+ štiiji) 195. štrukelj, kija 164. študije, študirati 444., študent T. Tabor, taborišče, taboriti, tabornik, taborski; ta-ber, bra takoj takoTŠen (f takosen), takšen 278. takr^, takrajnji; takrat, takraten takšen, takovšen 278. tal, a, o aufgethaut, fd^nee» Io8,talog, telog (fteloh) tam, semtertam, sempa-tam 631., tamkaj, tamkajšnji tašča bie ©d^miegennutter taščica baS SRotl^relhlc^en tat 173., 180., 195. teater, teatralen tedaj, tedajci, tedanji, tedašnji teden, dna, tedenski, tednik tegrota, bie SBefd^roevbe, bie ©d^mievigfett; tegoten fd^TOierig; tegotiti er= f^meven tehnika,tehniški,tehničen tekmdc, meck 161. telo, sv. Telo, sv. Rešnje Telo 574. tem&, temačen, temačiti se, temačnost, teman, temav, temavost, tem-neti, temnica, temničar, temota, tmina temelj, šlja; temeljen, temeljit, temeljitost tempelj, plja aU peljna 165., tempeljski; temp-Ijar, templjarski temoč, temveč tendenca, tendenčen, ten- denciozen 498. tenšk, tenš,k (določno: tinki, a, o) 20., 238 , tanjši, pris. tanje 257., natanko 631., tanjšati; tenčica, teneti; tenkočuten, tenkoslušen, ten-kovesten tenor, rja; tenorist teog-onlja, teokratya, teolog, teološki, teologija; teorem, teoretik, teorya 468. . . . Teos, rod. Teosa 491. tercijal, tercijalka, terci-jalski, tercüalstvo; ter-c^an, tercijanka, ter-cganstvo 469. terjati (f thjati), terjatev, terjava, terjavec termometer tipati, pam, pijem 391. tisk (t tisek) tisoč (se navadno ne sklanja): dva tisoč, tri tisoč; ali pa tisoč m.: prvi trge tisoči, v sto tisočih izvodov; —tisoč ž.: več tisoči goldinarjev ; tisočak, tisočica, tisočietnica (f tisuč) tja, semintja, semtertja; tjakaj 631. tjulenj, enjk ber ©eel^unb rus. tkati, tkfem, tk4m, tčem, teč^m, tekäm 394., tkalec 412., tkalgi, tkalski, tkalnica, tkanina . tmina tnalo toaleta tobak, tobakar, tobačnica, tobakamica tobolec 413. tod, odtod, dotod, tod- tam 631. togra bie Sragl^eit tog-ota heftiger togoten, togotiti et= jümen, togotiti se ftd^ ärgern, togotljiv, to-gotljivost, togotnik, to-gotnost tolik, tolikanj, tolikokrat, tolikšen (f tolikošen) 278. tolmnn Tomaž, Toma (Tomo hs.) 477. topol m.; topol i., topola 1 bie ^appel topor, ra, 167. torej (f toraj), zatorej torišče bie $Bitfung8= flatte tovariš, tovarišica, tova-rišija, tovarisiti se, tovarištvo tovarna, de/., tovarnar, tovarništvo gl. tvor-nica tovor, ra. 167. tratiti, traten 75. trd 130.; tvrdka 131. trenutek, trenuten, te-nutje; trenotek, treno-ten, trenolje tresk (t tresek), treskav, treskavica, treskati, treskanje treska bet §oIjfpan 147. treti, tžrem, terem, trfem 341.; terica, teričnik, terilnica, terinje, terišče trezen, treznost; trezev, trezvost trojica brei !petfonen; sv. Trojica 574. trošek, nav. mn. troški bie fiojien, trošiti Bet= ouSgaBen trnek, nka trnulja bie ©dhle'^e, tmu- Ijec bet ©d^Iel^enmetn trpyenje 362. trpotec in pripotec ber SBegeridp tnga, tužen, tužnost hs. tnj (t ptuj), tvgec, ttgina, tujka, tujski, tujstvo tnk^, tukajšnji tnrSčiea = koruza trornica bte gobrit. V. U- kot predpona 456., 457. nbadati |ti(i^eln: Bog varuj, da bi s tem hotel koga ubadati; — vba-dati l^itteinfied^en nbeg:, ubežen, ubežnik, ubežnost; ubegniti, ubežati nbeliti: velike skrbi ube- 1^0 lase, nbitl erfd^Iagen, ubyati, ubijavec; uboj, ubojnik, ubojstvo; — vbiti, vbi-jati ^ineinfd^Iagen ublažiti, ublaževati, ubla- ževalen ubog, ubožen, ubožec, ubožica, ubožček 123., ubožnost, uboštvo 106.; uboren, ubornost 143. obraniti tjerme^ren, »et= ^inbern; ubraniti se ft§ etroel^rett abrati, ubirati nčakati nčinek, učiniti, učinjati nčistiti: vino se je uči-stilo udar, udarec, udariti ndelati beorbeiten: kožo udelati, udelan svet; — vdelati einfaffen: kamen vdelati v zlato udeležba, udeležiti se, udeleženec, udeležnik ndobiti = dobiti udomačiti, udomačitev udomiti, udomoviti, udo-mov^jen udreti se: solze so se mu udrle po licu; udreti jo za kom; udor bie 3(6: rutfd^uttg; — vdreti, vdor bet eittbrud^ udržati, udržba, udržek, udržljiv, udržljivost uduha, udušiti uediniti ugäniti, g&nem errotl^en, uganitev, uganka; ugibati, ugibavec; uganjati, ugaivjevati; — ugeniti, ganem isegritcfett; ugibati biegen, ugibati se komu ientonbem mod^en ugasniti, ugasiti, ugašati; ugasel 354. ugled, ugleden, ugle-dati uglobitl Dertiefen; — vglo-biti se: vglobil se je v misli, v pesem ugTiati: tega človeka ni mogel nihče ugnati; ug-nan abgel^efet; — vgnati l^ineintreiben ugoda, ugoden, ugoditi, ugajati, ugodnost ugonoba, ugonobiti ugotoviti, ugotovilo ugovor, ugovoriti, ugo- vaijäti, ugovomik ugrabiti,ugrabek,ugrabež ugretl, ugrevati ugrezniti, ugrezati ner: ftnfen, ugrezen moroflig; — vgrezniti einftnfen ugriz, ugristi, ugrizniti einen ®tfg tl^un, beigen, onbetgen, abbeigen, ugri-zača, ugrizek, ugriž^"aj; — vgrizniti ^inetnbeigen nima (f ujma) uiti, uidem 456. ujasniti; ujasniti se ujed, lyeda, ujesti, n^edati ujeti, ujemati, vgclje, lyet-nik bet gefangen ®e= notntnene, prim. jetnik ukaniti, ukana, ukanljiv, ukanljivec, ukanljivost ukaz, ukazen, ukazali, ukazovati, ukazilo, ukaznik; ukazoma ukleti, ukliivjati uklon, ukloniti, uklaiyati ukorenlniti ukoristiti se in okoristiti se ukrasti ukratitl, ukrajšati »er-fütjen ukreniti, nem ablenfen; ukreniti jo einen @eiten= roeg einfd^lagen ukreniti, nem feflfefeen, »erfügen, ukrepati ukrotiti, ukročen, ukroten 76. nkuhati se butd^ ßod^en an Umfang »etlteten; — vkuhati fod^enb ebt: mad^en: sač(je vkuhati ukvarjati se uleči, uležem erliegen: pod mojo težo bi ti ulegel; uleči se ftd^ legen: moije seje uleglo, veter se je ulegel; prim. leči uleteti se: čakaj, da se beseda uleti uležati se abliegen: ule-žano sad|je, uležano pivo ulica bte ®affe, navadno mn. ulice uliti gießen: uliti zvon; uliti se: dež se je ulil; ulivati, nlijati, uliv ber {RegengufS; - vliti hineiu» giegen, vli^e, vliv ber @tngufa ■lom ber 3(bbrud^, ulomek ber SSntch, ulomiti ab: bred^en; — vlomiti ein= bred^en: vlomiti v hišo, vlom ber eiiibrud^ nloTltl 457. nmanjšatl, umanjšava nmeknltl, maknem 20. umeriti, umeijati, umerjeno st nmesltl: testo, moko; — vmesiti (v testo) einteigen umesti: presno maslo umestiti auffteaett, pla» cieren, umeščati, umestitev, umesten, umestnost ; — vmestiti in= fallieren, vmestitev, vme-ščenje bte SnjlaUation nmeti, em, ejem 356., umelec 412., umeten, umetnik, umetniški; umetnina, umetninski; umetnost; — umetelen, umetelnica, umetelnik, tonetelnina, umetelnost, timetelniški, luietelski nmiriti «mlslek, sleka, mnisliti, nmišljati; umišljav, mniš^java, umišljiv «miti, umit, umiven 308., umivati; umivalnica nmolkniti 129. umor, umoriti umreti, umrjoč prid. 298., umrjočnost, umrl 350., umrlec 412., umrtje; tmiirati; umrljiv, umrljivost nnesti banontragen; — vnesti eintragen; auf= tragen mat. upad ber j^aQ, bie^rbna^me, bag @infen, upasti, upadati : voda, srčnost upada; — vpad ber@tn= fall, vpaden, vpadišče; vpasti, vpadati einfallen npeh, upehati iipepeliti npibniti, upihati auS^ blafen; — vpihniti, vpi-hati etnblafen; aufblafen npijaniti, up\janljiv = opojen nplahniti oplemeniti upleniti upodoha bie @eflattung, upodobiti, upodabljati upokojiti, upokojenec, upokojilo uporaba, uporabiti, uporabljati updtitl, upoten 75. npotreba, upotrebiti, upotrebljati uprava, upraven, upravitelj, upravljati, upravnik, upi^avništvo npravičitl bered^tigen; upravičenec upresti se fld^ tounb fpinnen; — vpresti etn= fpinnen upreti jiemmen; upreti se fid^ jiemmen; upor, uporen, upornik, upornost urad, uraden, uradnik, uradniški, uradništvo, uradoma, uradovati uravnati, uravnava, uravnavanje urediti, uredba, urednik, uredniški, uredništvo, urejati, urejevati 402. uresničiti urez bet ©daniti, bie ©d^nlttrounbe; ureza, urezati abfd^netben, ju= fd^netben: palico, pero urezovati; — vrezati elnfd^neiben: ime v drevesno skoijo urgiratl 444. urok, uročen, uročiti usad bie einfenfung, nsa-diti ae, ustgati se eins fmten; — vsaditi etn» fe^en, pflanjen used bie ©enfung bež IBobenS; useda, usedlina, usednina usehniti, sihnem 20., usehel 354.: usehla roka, usehla trava; usihati usek, usekati ab^auen; — vsekati etnhauen: znamenje v drevo uskok b. glud^tltng,u8kočiti usUšati usluga, uslužen, uslužiti, uslužnost usmiliti se, usmiljenje, usmUjenik, usmi^jenost usmrtiti, usmrčen, usmr- ten 76., 376. usnje, usnjar, usnjariti, usnjamica, usnjarstvo, usnjen, usnjina usoda (t osoda), usoden, usoditi; usojati se (f uso-jati si) tnagen, fo ftet fein usopsti se, usopiti uspeti, uspeh, uspešen, uspešnost, uspešiti, uspevati, uspevek usposobiti, usposobitev, usposobljenje, usposobljenost ustanova, ustanoven,ustanoviti , ustanavljati, nstanovitelj , ustanovitev, ustanovnik, usta-novnina; ustanovititi ustava bie .gjentmung; bie Setfaffung, ustaviti jum ©te^en bringen, ustavlj ač, ustavljati, ustavljanje; — vstaviti einfe^en: zaplato usta; usten, ustno (f ust-meno) münbtidp; ustna i.; ustno sr. bie Sippe; ustrahovati, ustrašiti ustreliti ustreči, ustrezati; ustreg, ustrezen, ustrežba, ustrež^iv, ustrežljivost, ustrežnost ustroj, ustrojiti ustvariti, ustvaijati, u- stvaijenje usušltl nsutl, uspem (usujem) 325., usipati fd^ütten; l^erabfd^ütten; — vsuti ^ineintd^ütten uSteti se ftd^ netjo^len, uštevek bie Serjäl^Iung; — všteti einred^nen utajiti utegniti uteha, utešiti utek, uteči entlaufen, ute-kati utemeljiti, uteme^evati, utemeiüitelj, utemeljitev utepati se ftd& abmüi^en; ntepa se mi id^ mufä e3 büfen; — vtepsti, vte- pati einrül^ren, einprägen: komu kaj v glavno; vtepsti se fid^ einfd^leid^en utesniti, utesnjevati, utesnilo, utesnjava utež, i., utežnica utihniti utolažltl utop bas ©rtrinfen, utopiti, utopljenec, utopljenka ntopija 467. utrditi, utrdba; utijati, utrjevati utrgati abreißen, utržek ber aibjug utrniti, utrinjati, utrinek utrip, utripati utrpetl entbel^iren utruditi, utrnjenost, utrudljiv uveniti, uvel 354. uvesti einfüllten, uvod bie einleitung, uvoden 87. uvoz bie ©infu^r, uvozen, uvoznik, uvoznina, uvožnja 87., uvažati uvrstba, uvrstek, uvrstilo, uvrstitev, uvrstiti, uvrst-nina, uvrščati 87. uzda, uzdati (f ujzda) užaliti, uža\ienje; užalo- stiti užejati užltl, užitek, užitje, užit-nik, užitnina, uživati, uživanje V. V- kot predpona 458. vadlja, vadljati vajet m. in vsyeten: vajetni konj valeč 413. bie deine SSBelle valj bet S^Unber, bieSBorje, va^jast, valjati, valj avec, va^jec, valjač, valjahiica, va^ar, vabama valpot, pota; valpet, pta varih, iha, varlhinja; varuh, uha, varuitvo varovati, varovanec,varovanka, varovavec, varo-vavka vazal, vazalstvo Tbeležlti fd^riftKdp etn» tragen; vbeležba vbiti ^^inetnfd^Iagen: jtgca v maslo vbiti; vbiti si kaj v glavo, vbijati komu kaj v glavo; — ubiti erfd^Iagen vbod, vbosti, vbadati l^ineinjledlen; — ubadati fiid^eln vbogajme prositi, dati 574., 631. vcep, vcepek, vcepiti, vcepljati, vcepljenec, vcepnina včasl, včasih; časi, časih včeraj včerajšnji 443. vdaja bie ©rgebung, vdati, vdajati, vdan, vdanost vdehnltl, dahnem 20.; vdih, vdihati, vdihovati vdejati, vdeti, vdenem vdelati kaj v zlato, srebro . . .; — udelati bearbeiten: udelana zemlja vdolbsti, vdolbek vdova, vdovec, vdovski, vdovstvo, vdovščina vdreti einftnTen, vdrije, vdrtina, vdor ber @in= btudp; — udor bie 3Ib= tutfd^ung Tečji in ve6i 256. größer; povečem, izve6ega, kve-čemu, večidel 631.; (f vekši) večina, zvečine, izvečine, grogtent^eilž, večinoma veder regenfrei; na vedrem ; pod vedrim nebom unter freiem ^tmmel vedeti 404. del. sed. : ved^, vedeč in vedoč veka £. in veko sr. ba8 Stugenlib vekomaj velelen, velelnik vellkaS velikokrat velikšen velniea vendar venomer 631. vereja (f vareja) veijetl, verjamem (f vije-ti); veijeten, verjetnost; verljiv, verljivost ves, vsa, vse 286.: ves svet, vsi ljudje, ves dan, vso noč, vse nebo: imam še ves hlebec, pa ni več cel, ampak prerezan; povsem, povse vesoljni: vesoljni svet, vesoljno morje, vesoljni potop; vesoljnost veter, vetrc, vetrn, vetrnica vglobiti hinetnfenten; vglo-biti se (v misli); — uglo-biti »ertiefen vgnati hineintreiben, vga-njati; — ugnati »egs treiben, ju 5ßooren treiben vgnezditi se fic^ einnijien vgrezniti hineinftnten; — ugrezniti oerfmfen vgrizniti hineinbeigen; — ugrizniti abbeigen vhod (t uhod) bet etn= gang, vhoden, vhodisče videti (f viditi) vigenj, gnja viher, hra, m.; vihra ž. vino, vince (f vinček) virtnoz, virtuozen, vir- tuoznost 468. visok; višji, visokejši, vi-sočji (f vikši); pris. vise 257. višek; kvišku in bie ^öhe, empor 631. vitez, viteški, viteštvo 110. vltrijol, vitrgolast, vitri- jolnat, vitrijolnica vklada, vkladen, vkladati, vkladek vkleniti, vkleiyenec, vkle- pati, vklepnik vkljnb 632. vknjižba, vk^jižiti, vknji-ževati vkovati in Ueffeln fd^mieben vkreber 631. vkuhati: sačye Obj} ein» mad^en; — ukuhati se butd^ lochen an Umfang oerlieren vkup, vkupe (f vkupej, vkupsy); glej skup vladika 150. Tlah ber ffialad^e 133. vleči jiehen, vlačiti, vlak 133. vliti h'xeinsi'ß"*: vino v sod; vli^'e ba8 ®nt= giegen, vliv, vlivalnica, vlivati, vlivanje, vlitek; — uliti giegen vljuden, vljudnost vlogabie ©intage, biefd^rift« lid^e eingäbe; bie SRoUe; vložba, vložek, vložiti, vložitelj, vložnik, vlož-nina; vlagati, vlagatelj, vlagavec (f uloga hs.) vlom bet ©tnbtudh, vlomiti einbtedhen: v hišo; — ulomiti abbted^en vmes 632. vmesiti v testo einteigen; — umesiti testo vmestiti iniiattieten, vme-stitev, vmeščenje bie 3n|iaIIation; — umestiti auflJeUen vnanji, vnanjik, vnaiyost, vnanjščina; vunanji vnemar puščati, vnemar ren, vnemarnost vnesti eintragen; — unesti baoontragen vneti, vnamem entjünben, vnetje, vnetnina, vne-tost; vnema, vnemati, vnemalim vnic oetfehtt: vnic nato- čiti, vreči vnovič 631. vnuk (f unuk), vnuka, vnukinja vobče 631. vodja 150., 159. vogel, gl. ogel voj ber gühtet; — voj baS 3ltmeecorp8 vojna bet Ätieg, vojen: vojni čas, vojno ministrstvo ; vojnik, vojništvo vojska ba8 ^eet, bet Ätteg vojvoda; vojvodiiya bie ^»etjogin; vojvodina bo8 ^erjogthum Tolhek feud^t, volhkoba, volhiost, volhkota Tolk, mn. volčje, volkovi 170., 180. TOlna, volnar, volnat, volnina Tosek, voščen, voščenica, voščenka; voščina, vo-ščinar Totel l^ol^t; votlič, votlina, votlost TOtlratl 444. Tozel, zla; vozlast, vozlat, vozlati, vozlenica, vo-zlina, vozlišče Toz 180., vozen: vozni list (+ vožnji list), vozna cesta, vozno blago, voznina bie gal^rgebilr; vožiya bo§ ga'^ren, vož-njina bte ^al^trobot TOŽ m. bte Mfeulapfd^lange TOŽ i. ber ©triif; — voža, vožar, vožamica, vožar-stvo; — vože n.: žrd je z vožem pripeta Tpad bet SlnfaH, vpasti, Tpadati, vpadišče; — upad ba8 ©inJen vpeljati, vpe^ava, vpelja- vati, vpeljevali Tpihniti, vpihati einMafen, aufblafeit; — upihniti, upihati auSBIafen Tpis bie einf(i^reiBjnt9; vpisati, vpisek, vpisnica, vpisnik, vpisnina, vpisati, vpisovavec vpiti (f upiti), vpitje, vpijat Tplet bte einflec^tung; vplesti, vpletati, vpletek TpIlT (+ upliv), vplivati, vpliven, vplivnost Blovenski praTopI«. Tpogled bie einjtii^tnal^me; vpogledati, vpogledovati TpraSati, vprašanje, vprašaj, vprašalnica; izprašati, poprašati in izvprašati, povprašati... vpredi, vprega, vpregati, vprezati vprek, vpresti einfptnnen; — upresti se ftd^ tounb fpintten vpričo; vpričen, vpričnost vrata, vratca 425. vreti, vrel 350., vrelec 412. vrez bet ®infd^ttitt; vre-zati einfd^netben; — vure-zati abfd^nelbett vrh; zvrhom gehäuft ooll; povrhu obettl^itt, obet= ftöd^tid^; vrhu oberl^otB: gre vrhu moija; vrhu groba; vrhutega über» bic§ 633.; vrhnji 443. vročiti elnl^änbigen, ju= jletten; vročba, vročba-rina, vročevati, vroče-vavec; vročilo, vročilen; vročitev vrtavka ber Äteifel vrtelee bet ftteifet 413. vrtčlj baž ©tel^freuj; — vrtelja i. vsad ber ©d^ub beS IBtoteS in ben Ofen; vsaditi; drevo v zemljo, kruh v peč, vsajati; — usad bte einfentung, usaditi se, usajati se vsaj roenlgflena v«ak 235. jebet; vsakateri (t vsakatemik 287.), vsakdanji, vsakdanjost. vsakdo, vsakikrat; vsaksebi vsegamogočen, vsemogočen vsegaveden, vseveden vsegaviden, vseviden vsekati einfiauen; — usekati abl^auen vsekdar (f vsegdar) vsele, vselej (f vselaj) 142. vsiliti aufbringen; vsiliti se pd^ etnbtSngen vsota (svota As.) vstati 461., vstajati, vstaja bet Stufjlanb (f usttga), vstamek hs. vstava ber ©d^ul^fledf, vstaviti etnfe^en, vstavek ber einfa^ beim Släl^en; — ustava bie Hemmung, ustaviti jum ©teilen bringen vstop, vstopiti, vstopišče, vstopnica, vstopnina vsnti l^ineinfd^ütten, vsip, vsipati; — usuti, usipati, ^infd^ütten, ^etabfd^ütten vSteti einred^nen vštetev, všteven, vštevati; — ušteti se fld^ oerjdl^len vStrie vtekniti, ytaknem20.,458. vtepsti einrül^ten; vtep-sti komu kaj v glavo, vtepati; vtepsti se f«^ einfd^Ietd^en; — utepati se ftd^ abmül^en vtisk, vtisniti, vtiskati vun (t ven), vunanji, vtmkaj, vnanji vz- kot predpona 134., 135., 136., 461. vzad, vzadi 11 TZ^Jemen, vzajemnost, vzajemstvo, vzi^miti Tzar« 135. TzMban 135. Tzbočltl, vzbokel 135. Tzbobnetl 135. Tzbnrkatl 135. Tzbnda bte @rregung, bie ettoetfung, tzbudnost, vzbvgenost 136. ; — zbuditi 134. TzcTestl 135. Tzdatl, vzdtyati, vzdaiye, vzdajaige 135. TZdehnltl, vzdahnem 20. TzdoT 135. Tzdlg, vzdigač, vzdigalnik, Tzdigalo, vzdigati, vzdi-govati, vzdižen, vzdiž-nica 135. Tzdlh, vzdihaj, vzdih\jfy ; vzdihniti, vzdihovatil35. Tzdojltl 135. Tzdol, navzdol vzdržati er^alten, vzdrževati, vzdržava, vzdržba, vzdrževavec, vzdržnik 136. vzdnh, vzdufien, vzdu^e, vzduinica 136. vzeti 135., vze^e, vzeten, vzetek, vzetnik, vzemek vzgroja, vzgajati, vzgajanje ; vzgojeslovec, vzgo-jeslovje, vzgojevati, vzgojevavec, vzgojiya, vzgojišfie, vzgojitelj, vzgojstvo 136. vzgron 136. vzhit 136. vzhod (t vshod) bet Stuf= gang, ber Ojien vzho-dišče, vzhajati, vzhoden, vzhodnik; prim. iziti vzkip 136. vzkllc, vzklicati, vzklik, vzklikniti 136. prim. sklic vzkliti 135. vzkloniti 135., empor= rid^ten, aufrid^ten: visoko svojo postavo je vzklo-nil s stola; vzkloniti se jtd^ aujrtd^ten: pripognil se je in se zopet vzklonil vzkrlž, vzkrižema, navzkriž 135. vzlet, vzleten 136. vzmah 136. vzmet, m. bie ^Projection, vzmetnica; vzmet, i. bie ©prlngfeber 136. vzmnož,vzmnožba,vzmno-žen, vzmnožiti 136. vznemiriti 135. % vznesti, vznesen, vzne-seije, vznasati, vznosit vzniknlti, vznikel auf^ feimen 135., 354. vzočl, navzočen, navzoči 135. vzor (f uzor), vzorec, vzorek, vzoren, vzornica, vzornik, vzomost, vzor-• stvo 136. vzpe^jač; vzpeivjača 136. vzpetost 136. vzplamenetl, vzplamteti 135. vzporeden, vzporednica, vzporednik, vzporednost 136. prim. spored vzpostava 136. vzradovati se 135. vzradostiti se 135. vzrediti, vzreja, vzreja- USče 136. vzrok, vzročen, vzročnik, vzročnost, vzročiti, vzro-kovati 135. v ztrijati, vztr^en, vztrajnost 136. (+ vstra-jati) vzvidi se mi 136. vzvišek, vzvišen, vzviše- nina, vzvišenost 136. vzvod 136. vzvoJ 136. vzvož bte Sluffahrt 135. vzvraten: vzratno delovanje 136. vzvrečl, projieteten 136. vžgati, vžgalec 412., vži-gati, vžig, vžigalina, vžigalica Z. Za, zame, zate, zanj, zase 265.; zakaj naTum,benn; za kaj: vzdigni to, če si za kajl 634.; — za-naprej, zares, zazdaj, 631.; zategavoljo, zategadelj (f zategadel), zatortg 633.; izvoliti koga za župana; za cesaija Jožefa jur 3ett be3 «atfeta Sofef (f za časa cesaija Jožefa) zabela, e; zibel, beli zabeležiti (+ zabiležiti), zabeleževati; zabeležba, zabeležek, zabeležitev zadaj; zadnji, zadi\jič, zadnjikrat zadehniti, dahnem 20., zadehel: zadehlamoka, zadehla soba 354. zadirati zagozda 130., zagozditi, zagozden, zagožen 76. zahreščatl ju fntjietn, ju ftod^en anfangen zahrnščati erbiaufen zaiti, zaidem, zt^dem 313.-315. z&Jem, jma zajtro morgenftul^, zajtra, zajutra; zajtrk, ztytrko-vati zakaj loanitn; za kaj: vrzi me, če si za kaj 634.; — benn: veselite se zmenoj; zakaj (f kajti) ^ našel sem ovco, ki je bila iz gub^ena zakesneti, im, zakesnel 365., zakesnevati; zakes-neiye, zakesnevai^je, zakesnilo, zakesnitev zakonski bie @^eleute 243., 244. zakrament zali, a, o (nedoločna oblika se ne rabi 228.) bofe: zali jetnik, zala škoda; - flattlic^, pbfd^: zali deček, zala deklica; za\jšati zaman zamekniti, maknem, za-meknil, zamakigen 20. zamena ber Saufd^, za-meniti, zamenik; — zamenja ber Umtoufd^, bie @inI6fung, zamenjalen, zamenjatev, zamenjati, zamenjava, zamenjavati zamolknitl oer^mmen, zamolkel gebampft 354. zamolklost zamorec, zamorka, zamorski zanikaren, zanikamež, zanikamost zanka, zankati zapečatiti, zapečačen, zapečaten 76. oerfiegelt zapelinitl, pahnem, za- pehnil, zapahnjen 20. zaporedoma 631. zaradi, zaraditega 633. zarano; zarana 631. zarastel 312. beroad^fen: s travo zarastel pot zardeti 4., zardevati, zar- delost, zardenje zares 631. zaijaveti 4. oerrofien; zarjavel: zarjavelo železo zaijnti, rjovem, ijnjem 343. zarnmeneti,zarumeneIost zaseben, zasebnik, za-sebnica, zaaebniški, za-sebstvo zastor, ra 167. zastran 632. zašiti 323. zategadelj (f zategadel) 633. zatekniti, taknem, za- teknD, zataknjen 20. zatem = potem zato beSl^alb; za to: njemu je čast nad vse; za to se puli 634. zatohel (f zaduhel): zatohla koča; gl. zadehniti zatorej (f zatorej) 633. zatretl, zatrt, zatren308., zator, ra 167. zatvornlca zanzdati zaniiti, zauživati, zauži-ten, zaužile, zauživanje zavdati, zavdtgati, za-vd^a, zavdajavec, za-vdi^avstvo, zavdanje zavihtetl fd^ningen zavoljo 633. zavozlati zavreti, vrem ^emmen, fperren; zavirati, zavira, zaviralnica, zavirek zavzeti, zavzemati, zavzetje, zavzeten, zavzemek zazn&menjatl, zazname-njiti ; zaznameniti, zaznamenÄvati, zazna-menovati, zaznamenje-vati; zaznamenilo, za-znamenjevalen zbitl jufantmenfd^Iagen; l^erabfd^Iagen; — izbiti l^erauSfd^Iagen zblazneti, im roal^nrtnnlg . »erben ; zblazniti, im be: tl^iiren, ein trgemiž geben zbuda,zbuditi, zbqjati 134. zbrati jufommenlefen, Berfommeln , zbirati; zbor . . .; — izbrati; ouäroS^Ien, izbor bie äuSmol^I, izbira zbris bie ffiegroifd^ung, bie au8t5f(J^ung, zbrisati »eg^ n)ifd|en; — Izbris bie £6= f(ihung, izbrisati ouS» »ifd^en zdaj, dozdnj, zazdaj 631., zdanji 443.; zdajci fo» fort, unoerjüglld^, ouf ber @telle zdavnaj, zdavi^i zdehnlti oufot^men; zdih-niti, zdihovati, zdiho-vanje, zdil^jaj 134. zdelati oerfertigen, fabrl» cieren, nerarbeiten, zdelo vati, zdelo vanje, zde-lek; — izdelati fertig ausarbeiten 11* zdlrJatl 462. zdivjati 134. iDilb »erben; — izdivjati austoben zdelaj; zdolai^'i, zdo\jnji ber untere zdolec 413. zdravlea zdržati 134. ouS^alten; zdržati se jid^ entgolten, zdržavati, zdrževati, zdrževavec; zdržen, zdržnost; zdrž«'ina; — prim. vzdržati zedtnltl, zedinjevati, ze- diivjenje zehati (zel) zla, zlo bSfe (nima moSkega spola): zla volja = slaba vo^a; zlo baS Übel: reil nas od zlega; pod zlo priti, v zlo iti jugrunbe ge^en zeW Cf zlo) fe^r Zevs, rod. Zevsa 479. zgaga 38., 451. zgenlti, zganem, zgenil, zgaivjen 20. zglas 134., zglasiti, zgla-iati, zglaievati; zglasba, zglasen, zglasUen, zgla-silnica, zglasilo, zglasi-tev, zglasnica, zglaäe-vavec zgrlavje 134., zglavnlca, zglavnik zgled bas SBeifpiel 134.; — izgled = razgled; zgledek, zgleden; zgledovati se zgnati auftttnmentreiben; herabtreiben; auftreiben; — izgnati austreiben zgoden; zgodaj, zgodiyi, zgodiyik, zgodiyica zgolj zgor^, zgornji zgotoviti, zgotavljati »erfettigen; — izgoto-viti, izgotavljati fertig madpen zgovor bie Sefpred^ung, zgovoriti se, zgovarjati se fidh befpred^en; zgovoren, zgovornost; — izgovor bie SluSfptod^e, bie SluSrebe, izgovoriti... zgrešiti verfehlen, zgreiek zgristi jerbeigen, zgrizek; — izgristi ouSbeifen zlbel, eli; zibka, zibelka ziskati jufammenfud^en; — iziskati butd^forfd^en zjahati (raz konja) zjokati se in auSbrtdhen; — igokati se fid^ auStoeinen zjntraj, jutranji zlagoma zlahkoma zl^JSatl, zl^iava, zlajla-vati, zli^levati, zliglilo zlasti zlekniti, zleknjen zlesti hetabftied^en; hinauf^: Medien; — izlesti hetau8= frieden zlet 134., bet Slufflug, zle-teti oufffiegen; — izleteti heransfltegen zliti jufammengiegen; zlivati ; zlitje, zlivanje, zliv, zlivek, zlivač, zlitina; — izliti ausgießen zložen bequem: zložnapot, zložno živ^enje; zlož-nost bie ®equemli«hfelt zmai^šati, zmanjšava, zmanjševati zmekniti, maknem, zmek-nil 20. jufammentüdfen, entroenben, zmikati; — izmekniti entiüd(en zmeraj, zmerom intmet, fortrotthrenb; — zmirom ruhig: bodi zmirom 1 zmerjati zmesti, zmetem ^nah--tehten; jufamntenfegen; obbuttern; — izmesti hetauSfegen; auSbuttem zmeti, zmanem jetteiben; — izmeti butd^ Sletben herausbringen, butd^ aiei= ben beenben zmetati jufammenmetfen, zmetek; — izmetati hetauSioerfen zmlsel, sla, m., zmiseln, zmiselhost; zmisliti einen einfaH haben, zmisliti se fid^ erinnern, zmisljevati; — izmisliti etftnnen zmrzniti, zmrzel 354. znak 134., riidtingS znamenje, znimenjati, znamenovati, znameno-vanje znemar pustiti 134. znerok abfeits, entlegen: to mi je znerok znoretl nättifdh »erben; — iznoreti austoben znotraj, znotranji znožje 134. zob 178., 180. zopet = spet zoper, zoprn 3., zopmik, zoprnost, zoprvati zrasti entportoadhfen 134.; jufammenmad^fen; zra-slek, sleka ;»el jU' fammengeroadhfene 3weig« zreja, zrediti, zrcgaliSCe 134. zrezatljufomntenld^neiben; zrezek baS ©d^ni^et; — izrezati auSfd^netben, izrezek bet äluSfchnitt zrisatl, zris, zrisek »riti aufTOÜ^ten, zriniti herobbvängen; fid^ empor= fd^ieben ; — izriniti herouafd^ieben znnaj, zunanji 443. zTBllti herabwätjeit; ju= fantrnenrofiljen; zvaljati; — izvaliti herauSrootjen, ausbrüten zvatl 394. zvedav, zvedavost, zved- ba, zvedek zveličati, zveličevati; zveličanje, Zveliear574., zveliCanstvo, zveličanski zveniti, zveigen zvesti, zvedem nertaufen: svoje blago sem drago zvedel; — izvesti au8= fiihren zveienj; sveženj iOi. zvišati, zvišava, zviša- vati zviškoma zvoniti, zvonjcnje zvrhoma zvršiti oernd^ten, t)ol(en: ben; zvršetek bte ®otI= enbung, berSd^tufS, baS ©nbe; — izvršiti Bott= jie^en. Ž. Žalec, 413. bet ©tad^el žandar, ija; žandarm že 39. že^Jte, ojcii; žei\jlca ženska 243., 244. žerjav žerjavica, žerjaviti se žezlo (i žeslo) žganec, nav. mn. žganci žival, živalca 424. živoč 323. življenje 362. žoltav žrebelj, žebelj 138. irebe, žebe 138. želo bet ©tadpel žrelo 139. bet Sad^en žnlec 413., ber ©etj^alS žnpnijstvo baS^farramt; župništvo bie ©teUung, bet ®len|i beS 5|3fatter8 žveplo, žveplar, žveplast, žveplen, žveplenica Kazalo. A. Pravila. Prvi del: OlasosloTje. . Na strani Glasniki..............................................5 Kako izrekamo in pišemo soglasnik I ........................6 Kako delimo samoglasnike in soglasnike..........................7 Premembe na samoglasnikih..................................8 Mehčanje..........................8 Zev......................................9 Krčenje -..........................................9 Odpad in izpad............ . 10 Vrinek......................10 Premembe na soglasnikih..................11 Jotacija..............H Mehčanje..........................................14 Razlikovanje................................15 Prilikovanje ....................16 Izpad.....................19 Vrinek......................22 Drugi del: OblikosloTje. Sklanjatev samostalnikov...............23 Prva sklanjatev: Ženska a-debla.............23 Druga sklanjatev: Moška o-debla.............24 Treija sklanjatev: Srednja o-debla............28 Četrta sklanjatev: Ženska in moška i-debla.........29 Peta sklanjatev: Soglasniška debla............30 Sklanjatev lastnih imen...................31 Osebna imena..............................31 Krajna imena . ............ ! . . . 32 Pridevnik. Sklanjatev.................34 Stopnjevanje..................37 Zaimek........................39 Osebni zaimki............!.!.!... 39 Svojilni zaimki...................41 Eazalni zaimki...................41 Vprašalni zaimki...................41 Oziralni zaimki...................41 Nedoločni zaimki..........! !......41 Spregatev......................42 Glagolske oblike vobče................42 Spregatev z osnovnim samoglasnikom...........44 Prva (korenska) vrsta................44 Druga vrsta....................48 Tretja vrsta...................48 Na atranl Četrta vrsta....................49 Peta vrsta....................51 Šesta vrsta...................52 Spregatev brez osnovnega samoglasnika........ . 53 Treljjl del: DebloBlovje. Tvoritev samostalnikov s priponami..............54 Tvoritev pridevnikov s priponami ...............56 Tvoritev izposojenih glagolov na -deren.............59 Besede, sestav^ene s predlogi iz-, 8-, u-, v-, vz-.........60 Kako obrazimo tiga imena....................................61 Ttga imena vobče..................61 GrSka in latinska imena................63 NemSka lastna imena.................67 Madžarska lastna imena................69 Italijanska lastna imena................70 Francoska, ipanska, portugalska in angleika lastna imena. ... 71 Slovanska lastna imena.................72 Četrti del: Besedni red t stavku. Glagol......................75 Naslonice.....................76 Peti del: Pravopisna pravila. Katere besede piSemo z veliko začetnico ..............80 Kako pišemo sestavljene besede................89 Kako delimo ali razstavljamo besede na zloge...........93 Kakšna znamenja nam rabgo v pisanju posameznih besed.......95 Naglasna znamenja..................95 "Vezaj.......................99 Oklepaj......................100 Opuščaj......................100 Pika.......................100 Šesti del: Ločila. "Vejica.........................103 Podpičje........................108 Dvopi^e. ........................110 Pika.........................111 Vpraš^........................112 Klicsg.........................113 Pomišy^........................114 Narekaj........................117 Oklepi........................119 Opomi^^j.......................120 Enačaj......................120 Točka aU paragraf...............!.... 120 Dodatek.......................121 B. Slovar. (Na strani 125-165.) Nstlaoil Kuel Qorilek na Diui«)a.