Leto 1880.
1
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos I. — Izdan in razposlan dne 1. januvarja 1880.
1.
Razglas skupnega ministerstva od 31. decembra 1879,
o deloviti podaljšbi trgovinske pogodbe z nemškim cesarstvom sklenjene 16. decembra 1878.
Med pooblaščencema c. in kr. avstro-ogerske vlade in cesarske vlade nemškega cesai'stva bilo je izmenjeno naslednje izrecilo:
I z r e c i 1 o.
Od strani c. in kr. avstro-ogerske vlade se je cesarsko-nemški vladi v oziru na to, da med obema državama obstoječa trgovinska pogodba od 16. decembra 1878 po glasu člena 26 z 31. dnem decembra t. 1. poteče, a ni več pomisliti na to, da bi se do ravno omenjene dobe skleniti mogla drugačna trgovinska pogodba, storil predlog, pogodbo dne 16. decembra 1878 sklenjeno za pol leta do 30. jnnija 1880 podaljšati.
Cesarsko-nemška vlada je izrekla, da jej uže za to ni mogoče v ta predlog brez utesnitve privoliti, ker zdanja pogodba obsega tudi takih določil, podaljšanje katerih bi potrebovalo odobrenja nemškega državnega zbora, a ta zbor ni zbran niti so misli sklicati predno izteče to leto. Nasproti pa je izrekla imenovana vlada, dajo je volja, vzdržati v moči tudi po iztečaji pogodbe do 30. junija 1880 tista določila pogodbe od 16. decembra 1878, nadaljšnja veljavnost katerih ni zavisna od privole nemškega državnega zbora.
Na podlogi toga izročila, in pa tistih predlogov, ki jih je c. in kr. avstro-°gerska vlada na to zastran neke nadaljšnje predrugačbe v pogodbi sprožila, zedinili sta se obe vladi v sklepu, trgovinsko pogodbo od 16. decembra 1878 z do-tiČnim konečnim zapisnikom za čas od 1. januvarja do 30. junija 1880 podaljšati 2 naslednjimi premenami.
(Slovoniflch.)	i
1.	Določila v členu 6 pogodbe, po tem v konečnem zapisniku k temu členu, lit. A in B in tako tudi podrobni propisi vzajemno priobčeni s pismoma od 16. decembra 1878, preklicujejo se.
2.	Domembe v odstavku 1 in 2 člena 10 pogodbe, v carinskem (colnem) kartelu, pridjanem tej pogodbi kot dodatek A in v dotičnih izrecilili končnega zapisnika naj se tudi v tečaji razdobja do 30. dne junija 1880 v toliko izvajajo, kolikor ne branijo veljavni zakoni. Navodila po meri tega izdati se imajoča priobčijo se vzajemno.
3.	Določilo v drugem odstavku člena 15 pogodbe, o prepovedi in kaznovanji uporabe ne razglašenih tarif po železnicah, postane neveljavno.
4.	Drugi odstavek člena 17 pogodbe, o prepovedi zasezanja železnocestnih vozil, izgubi svojo moč.
V dokaz tega sta podpisana, v imenu svojih vlad, zgornje izrecilo v dvojnem izdatku podpisala in na-nje vsak svoj pečat udarila.
Tako storjeno v Berlinu, dne 31. decembra 1879.
(L. S.) Széchényi s. r.	(L. S.) Stollberg s. r.
To izrecilo razglašuje se na temelji zakona od 20. decembra 1879 (Drž. zak. št. 142).
Na Dunaji, dne 31. decembra 1879.
Taaffe s. r.	Stremayr s. r.	Horst s. r
Ziemialkowskf s. r.	Falkeuhayii s. r.	Kori» s. r.
I*ražak s. r.	Chertek s. r.
S.
Ukaz skupnega ministerstva od 31. decembra 1870,
s katerim se na temelji postave od 20. decembra 1879 (Drž. zak. št. 142) in dogovorno z vlado dežel ogersko krone za dobo od 1. dne januvarja do vštevno 30. dne junija 1880 začasno nravnnje promet blaga zarad priredbe ali predelovanja v nemško carinsko okolijo izvažanega.
§• I-
Tkanine domačega dela, ki se izvažajo zarad pisanja (tiskanja) ali barvanja ter v prepisanem roku pisane ali barvane vnovič vvažajo, so pri povratku,
a)	če so bile pri izvozu v času do 15. februvarja 1880 vštevno od carinskega urada (colnije)“odpravljene, proste vvoznin; a
b)	če je carinska odprava na izvozu bila v času od 16. februvarja do 30. junija 1880 vštevno, podvržene carini (colu) po 14 gld. v zlatu za vsakih 100 kilogramov.
.§■ 2-
Proste vvoznin pri vnovičnem wozu ali povratku so za dobo, dokler veljajo ta določila, brez ozira na čas izvoza:
a)	tkanine domačega dela, ki se izvažajo za kako drugo v §. 1 ne imenovano podelovanje, ter podelane vnovič vvažajo;
b)	preja domačega dela, ki se zarad pranja, beljenja, barvanja, pisanja (tiskanja), vezenja in tkanja izvaža in po dokončanem delu nazaj v deželo pripravi; takisto tudi preja (s primesjo k temu potrebno) v napravo čipek (špic) in pasarskega blaga;
c)	vsakovrstni predmeti, ki se v popravo izvažajo in popravljeni vnovič vvažajo;
d)	drugo blago in predmeti domačega dela, ki se izvažajo, da bodo v mejnem okraji podelovani, ter se vnovič vvažajo, ne izpremenivši bitnega svojstva in v trgovanji navadnega imena.
§• B-
Carinska ugodnost pri vnovičnem wozu navezana je na te le uvete, namreč:
a)	da se zagotovi istovetnost izvažanih in nazaj vvažanih predmetov;
b)	da se pri izvozu izkaže domači izvor blaga podelavat se imajočega;
c)	da je pristojno carinsko oblastvo podelilo dovoljenje k prometu z carinsko ugodnostjo.
Obeh poslednjih uvetov ni potreba pri predmetih, ki se v popravo izvažajo in vnovič vvažajo, po tem gledé rokodelcev in ljudi za mezdo delajočih, kateri stanujejo po mejnem okraji.
Y izvod teh načel izdajata istodobno ministerstvi za finance in trgovino carinskim oblastvom primerna ukazila.
Na Dunaji dne 31. decembra 1879.
Taaflfe s. r.	Stremayr s. r.	Horst s. r.
Zlemiatkowski s. r.	Falken hay n s. r. Korb s. r.
Pražak s. r.	Chertek s. r.
3.
Uka/i ministerstva za trgovin« od 31. decembra 1879,
s katero se ukaz od 12. marcija 1879 (Drž. zak. št. 38), o razglašanji refakcij in drugih ugodnosti pri blagu po železnicah voženem, predrugačile.
§• 1.
S premeno ukaza od 12. marcija 1879 (Drž. zak. št. 38), o razglašanji refakcij in drugih ugodnosti pri blagu po železnicah voženem, daje se glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic oblast, v slučajih, kjer bi po njegovi sodbi 8 §§. 1 in 2 gori navedenega ukaza propisano razglašenje tarifne znižbe ali druge
kake ugodnosti, ki ima obveljati, tozemskim železnocestnim podjetjem proti vnanji konkurenciji v škodo bilo, izimkoma dopuščati, da se omenjeno razglašenje opusti.
§• 2.
Prošnjo za izimno v §. 1 na um vzeto dopuščenje naj udeležena ali v to pooblaščena železnocestna uprava za časa podd glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic ter v njej pové, katera ugodnost ima v moč priti (§. 2 gori navedenega ukaza), in na katere razloge se opira prošnja.
Nadzorstvu temu, ako mu se vzvidi prošnji mesto dati, nič ne brani, po načinu, ki se ji pozdi primeren, poskrbeti za uporabo kolikor bode moči enakomerno te ugodnosti (§. 4 gori navedenega ukaza).
§. 3.
Pričujoči ukaz pride v moč s 1. dnem januvarja 1880.
Kralj, ogerski občilni minister, s katerim je bilo pomenkovanje o tem, izdaje ob enem enako ukazilo za železnice dežel ogerske krone.
Korb s. r.