Crospodarske stvari. Kako se naj vzgajajo teleta? (Konec.) To se zgodi brez vse škode. Če pa se je tele h kravi pripuščalo in se na enkrat odstavilo, pozna se to jako, ima navadno le slabe nasledke. rreletu sprememba no dene dobro, ako je bilo navajeno dojenju. Krava se preveč vznemirja in boji za svojega raladiča, mleko postane nagloma slabše in pri teletu javi se sprememba jako neugodno. Nova hrana mu ne prija, žival hilro v razvijanju zaostane in to se le težko popravi. Iz tega vzroka je jako pametno, ako se mleko od prvih dnij začenSi podaje teletu v kaki posodi. Poprašal pa bo zvedavi in vedoželjni gospodar, ki se je odločil, da bo za naprej tudi na ta način redil teleta, koliko mleka naj se živalim podaje, da nimajo premalo da se pa ob enera tudi preveč mleka ne potrati. Nfi to mu odgovorima, da je stvar preooj težko prav in primerno urejevati. Ne sme se ustraSiti truda, da večkrat tele potehta, kajti po pezi ravna se tudi obilnost mleka. Razloček je med telicami in med junci. Tem se mora več, onim manj mleka podajati. Navadno velja pravilo, da se daje telicam jedna sedrainka lastno pcze, to se pravi, če ima blizu 36 k<j podaje se ji na dan dobrih 5 hj mleka. Pri juncih, posebno če se ne bodo rezali, mora že več mleka biti in sicer petina njihove teže t. j. živali z 35 foj daje se okoli 7 kg mleka. Seveda se mora tudi namen živali še posebno uvaževati, kajli razloček je med telico, ki je za mesarja in drugo, ki je za pleme odločena. V prvem slučaju je očividno treba več piče, kakor v drugem. Ce že ni posebne imenitnosti, da se mleko po teh Stevilkah vravnava, je saj zanimivo zvedeti, koliko izda jedna kila mleka in zanimivo različno sostavljenje, pri čemur se bo marsikak gospodar precej začudil. Vselej, kedar se tele napaja, mora se skrbno paziti na to, da je posoda, iz katere se mleko daje, čista, umita. Mleko samo mora biti dovolj toplo, vsaj nekaj nad 35° C. Ako je namree mleko mlačno ali celo mrzlo, škoduje živali in povzročuje bolezni n. pr. drisko. Dogodilo so je že, da je tele samo zavolj tega poginilo. Kako dolgo pa naj traja vse to? Pri živalih, ki ostanejo doma in so odmenjene za pleme ali za molžo, najmanj štiri tedne. Dosti dalje ni treba mleene hrane, pač pa se naj podaljša pri onih, katere imaš za mesarja ali domačo porabo, od katerih želiš, da postanejo debele, dobro_ rejene. Pri takih naj traja vsaj osem ali desel tednov. Ge se pa rnleko ali maslo od hiSe daje, je seveda stvar drugača, v iem slučaju ne morejo leleta dobivali toliko in tako dolgo čistega mleka. Začne se zmeševali z vodo, a le polagoma, boljo je če se čislo mleko meša najprvo nekoliko dni s posnetim in potlej prideva se z jako ugodnim vspehom nekaj lanenega semena, ovsene moke, otrob in sličnih tvarin, ki se laliko dobijo pri vsaki hiši. Že sedaj polaga se tudi na drobno zrezano seno, seveda le mehko in urno, da se navadi lele polagoma jesti. Ako se prideva laneno seme, ne sme se ga preveč dajati, ker kmalu povzroči hudo drisko. Bolje, ko vse te naštete snovi pa je za mlado žival — zelena paša; a v hlevu se mu naj tudi podaje saj nekoliko zdrobljenega ovsa. Na paši dobi žival zdrave snovi v se, sprehodi se in skaka, da je veselje in ta jej prav veliko koristi pri razvijanju, pospešuje in vtrjuje zdravje, podeljuje novih močij, na kratko rečeno, koristno je v vsakem oziru, tako, da naj nobeden gospodar tega ne zamudi, če si hoče v lastnem hlevu močno, lepo in zdravo živino prirediti. Korist in vporaba travniških bran za mali. Govorilo in pisalo se je že mnogo o travniških branah, a naši kmetovalci se"še ne poslužujejo zadostno tega prekoristnega poljedelskega orodja. Bodi mi dovoIjeno, da o koristi in vporabi travniških bran iz lastne poskušnje nekoliko povem. Ker imam precej travnikov, omislil sem si brano in sicer dvouprežno. Stala me je sicer 40 gold., a ti stroški so se mi v teku enega leta več, kakor povrnili. Kakor je vsaki poljedelski rastlini kultura potrebna, isto tako tudi travi na naših travnikih, kateri so Hak bili v našo škodo predolgo zanemarjeni. Poglejmo si neopleto gredo, kako na njej v rasti zaostaja kuhinjska zelenjava; kako se pa potem bujno razvije, ako gredo oplejemo in pregoste sadike izruvamo! Ravno tako je pri kornzi, krompirju itd. pa tudi pri travi na naših travnikih. Treba ji je s pomladi zemljo zrahljati in jo osnažiti plevela t. j. mahii. Travo treba je tako rekoč okopavati, tako, da zamore zrak pristopiti do korenin, kar je za dobro rast vseh rastlin neobhodno potrebno. Vse to pa se da na najboljši način zvršiti z dobro travniško brano. Pravim, da z dobro, kajti ni vse jcdno, če vlačim z navadno trdno brano, katera mi travnik deloma preveč raztrga, deloma pa ne doseže tal, ker se površju zemlje ne prileže: treba je nalašč za to napravljene brane, katera sestoji iz mnogo posamcznih, kakor veriga sklopljenih delov tako, da se more tudi neravnemu travniku popolnoma prileči. Da dobro povlečeni travnik daje po tretjino, da, polovico več in boijše krme, kakor nepovlečeni, to je dokazano in to more vsak gospodar, kateri je to poskusil potrditi. Poleg tega glavnega dobička, katerega nam brananje travnikov prinese, imamo pa še tudi druzega, postranskega in to je namreč dobljeni mah. Na prostranem travniku iztrebil sem minolo pomlad šest velikih voz maha in če voz računim po 5 gld., tako je stelja le s tega travnika blizu toliko vredna, kot brana. Da je uspeh vlačenja popoln, treba je pa tudi vedeti, kako se tisto najbolje izvršuje. Videl sem, da vlačijo nekateri v krogu in sicer v podobi polževe črte; drugi vlačijo po eni strani tja, po drugi nazaj in še drugače. A po lastni skušnji lahko trdim, da je najbolje, ako se vlaei po eni tja in po istej strani zopet nazaj. Prvo pot se mah zrahlja —¦ drugo pot se pa izruje. Mah se potem z navadnimi grabljami pograbi in na kupe spravi. Končno bodi mi Se dovoljeno, da v nakup travniških bran najtopleje priporočam našo domačo tvrdko: Josip Lorber in dr. v Žalcu. Ta tvrdka izdeluje brane kot specijaliteto (posebnosl) in njena delavnica je v lo svrho prav praktično uravnana. Ker ima razven lega tudi lastno livarno s parno močjo, more brane tudi ceneje prodajati, kakor vsaka druga lovarna. Kar se pa tiče vprašanja: ali eno- ali dvouprežno brano? tako bi vsakemu večjemu posestniku in celim občinam le drugo priporoeal, kajti pomisli: prva tehla blizu 60 foj in velja 20 gld., druga tehta pa blizu 83 b/ in velja le 6 gld. več, to je 32 gld. ' F. R. V Zalcu, nieseca sušca 1894. Sejmovi. Dne 17. marcija na Vidmu ob Savi, v Rečici, v Podčetrtku, v Cmureku, v Središču, na Plujski gori in v Slov. Gradcu. Dne 20. marcija pri Sv. Barbari blizu Konjie, v Trbovlju, na Cvenu, pri Sv. Ilju, v Kamniei, v Studencili, pri Sv. Barbari v Halozah, pri Hv. Križu na Slatini in v Zibiki. Dne 21. marcija pri Sv. Ožbaltu na Pcrnovem, pri Sv. .Tederti, v Rogatcu in Sigersbergu. Dne 22. raarcija v Konjicah, na Laškem in v Roichenburgu.