-j. j                  Vrh hruškovega drevesa
lol i I' Jesen prijetnaF Jesen s kozolci polniiui  zlate pšeuiee io srebrne r/.i JY bagrčne ajde  in  diieče   deteljef Jesen  s  požetinii  njivami.  kjer pluhi % »jec bega po rosneni  plevelu ob jufcranjej zdrif Jnden s svojimi gozili. |   ki se i njtb turaeno jeUarj«  lofii od cametteče   bukve in breze ? Jescti ua sadneiu vrtu, kjsr plod pri plodu zori, rumeni, rdt lioi se in loči rnl li.*tj;i ruineno nadabnenega od diba jeseni? Di, sadni vrt,   koliko  srečnih tlui siiih preživeli poii tvojo Magodejuo siinco.'  !u koliko let,   i- katerih  duša-gololj/ ni zoala za žal niti b61!    Ali duevi jasue sreče so prešli,   iu ostane sponiin, iep spomiD ua i5ne prijazne dueve!
Pravo živjjenjo na saduem vrtu se je pričelo aaoj otrokom že k' tedaj, ko je kosCeva ueusrailjeua kosa uežuo otavo položila v redovke in ko so gvabljc vele brke pobrisale gludkiai dolinam r&z lice. Zdaj erao su spraviU oti-ooi in z vrtov vise ležefib ralili na tla poletela jabolka ia hruške po bregu v doliuo, kjer smo jib poteiu skladali v kujjce, jiadcrali v škundre in noaili dom6v. A!i preoliilo iuh je čakalo šiljkib rok, kailar so lilapci ua. raiuah prenašali lestev od drevesa do dreve.sa, spenjaJi se v vrli in od tiuu sipali pisanih plddor težak roj. DSe samoarajžuika mc je gaalo plaaiti se na drevo in samozadovoljno sem &pel na veji, kadar se mi je posrečilo splaziti sa tako visoko. kamor lehko dcseže pes postavivSi at na zadnji uogi. No, ko emo dobili hlafe in niogli plezati po golera deblu do prvih vcj iu od ondot po vejah okolo debla v vis, tedaj je veselje vzkipolo. In T resaici, preprijetuo je depeti vrhn visocega dreveaa!
V6di, ti si nilad, žiT, okreten, vesol življenja in sam aebe vaaeL   Seil; vrhu drevesa, gologla?, saj se je klobuk zap61 ob vejico, Kletel malo na sfcrau
ia potem se vrtil  zaletuioč  se ob v«je  proti  tlom.   Veter  popihne.....
poigra se s tvojimi lasuoi laskavo iu Ijubko, zlije se skozi odpeto srajco (odpela se ti je samolastno, ko si plezal gori) po zuojuem tmplu in t« prijotno boža.   Ti sediš in gledaš ....   S teboj jeduake visokosti je cerkvcni zrouik
159
viileti, smijoč se in kimajoč pozdravljaš srboritega petelina, zsrrtirtega se f-roti tebi. Krog zronika se razprostira pokopališče. zablesti' ti nasproti križ, ki pod njim spafa troj otec. tvoj sladki bratec. predobra Uoja sestrica .... 1'rijazni obrazi ti let« mimo dnha itt solza li sili ? okc . . . Obrni ga pro6: poglej tam nad grapo doiuači teinni gozd, glej, kragnlj 8» vrti tam nad p&g-nikom, vozi se, vozi velifastno, spuSča se v niz, a potlej zopet k viSkn t«r vozi se,  vozi po vzdtihn .. ¦ ¦   Za gozdom vstajajo griči,  rnalo sineč a zadaj
za ujirai se pomaljajo gore odete z Tišajelkasto-sivo  tančico.....Veselo ti
jf- vrhu. Ponosno ti tolge srce v praih, ko z visofiiae areš na kmetiča gomazeč&ga z Tozotn po poti globoko pod teboj. Radostno vpiraš oko na belo, domačo hiio, ki po njej žavko solaee raiobeša svillejSe iu teinnejše preproge. Po strehi pobajkujc tropa golobov; cbstajajo, malo pogolCe in — sttli. trlej, .-ivisnili so mimo Lebe, za perot bi lebko jednega zgrabil . . . A to žgoljeuje i^kolo tebe: zdaj spredaj. zdaj zadaj, zdaj upraT uad glavoV Ne vidiš li, kako jiluje §e višc od tebe, ravuu kar je prestrigla ta tropa kolobar modrega dima, nabirajoeega se aad rodao ti hišo, glej, žvignila je uizko ob polji iu zopet. vznesla sc . . . . Oj ueuiuorue, prijazue lastavice! Ne ostarljajto uas, alamnitili naših krovov, aažega uboštva ia radosti aaše!
Aj, ljubko, prijetuo in velifiastno ti je vrhu drevesa! Pod teboj se raz-[nostira doiuača zenilja. po njej hodijo znanci iu ie hočejo pogledati, Ido li('-i onda gori visoko, atavijo roko na čelo in dolgo zr<5 ua tebe . . . a ti s<* iifn lebkoživo, prijaano [lasinehivaš. Omlu Le je tvoj mladi prijatelj, čegat->-rcc je prirasUo k tvojmnu, za plotom gumi, ne upa rii na ptuj vrt, utrgaj lnu^ko  pa mu jo  vrzi ....   Leti  oa pošev,  pade  mu oj!  na roko,  leUko
\ ^klikne,   pobira jo  tvoj prijatelj......Ljubo ti je v visočioi:  poljuljlj^
iu solnce, veterc se igra s teboj m vse na okolo je globoko, glolioko poil teboj . . . Vedno bi secfef tu iu zrl . . . . Kak pogfed po vrtu! Jfa (fesnicf se ti snisjčka rujno lice jabolkovo, od levice ti ponuja Lruška-aoseda vejo pK saaega sadja. In povsod na okrog po širocera vrtu bleslč plodoti obsevani od. /.latih solnčttili iarkov in seuca iu lnč plftSoti po gladkih. pokošeaih tleh, Ljubko je, ljubko vrhu visocega dreveaa!
Cuj, kaj je zahruščalo v tvojem obližji? Poreoelj, ki ai nanj opiral desno nogo, odlomil s« je ia z hruščera leti aa tla. Lehak mraz ti zagomazf pct hrbtu io sapa poneha za treaot«k. Spomniš se, da nisi v visočiui doma, ko svobodna ptica, spomnii5 se posla svojega. Posadiš nogi na zanesljivo ve}o, kr«pko se oprimeš vraiča, zbere^ moCi, putreseš, poatojiž . . . kako šumi p<> Hslji, kako liobu! po Ueh, globoko doli po tkh.....
Zlezel si z drevesa, vsa tla ruuieue in iude. ni prostora, kamor bi sto-pil . . . . SpnetiS se v kraji ua travuato volno, odbereS si mehko počivaliSče, polno hrniko, in počasi srkaš njen sladki sflk. Pod hruSkovim drevesom pa mrgoli pobirailev, a ti oddihaS, oddihaS! —                                 Jos. Gradačan