13 Raziskave 200-letnica javnega glasbenega šolstva na Slovenskem Franc Križnar franc.kriznar@siol.net Povzetek Glasbeno izobraževanje na Slovenskem ima dolgo in bogato tradici- jo. 200-letnica (2016) javnega glasbenega šolstva je opozorila na njen več kot 200-letni razvoj, na številne in različne glasbenošolske inštitucije, številne glasbenike v ustvarjalnem (skladatelji) in poust- varjalnem (pevci, pedagogi, inštrumentalisti, znanstveniki) pogledu. Razvoj in dandanašnje stanje zagotovo ne bi bila tako bogata, če ne bi pogledi v preteklosti vseskozi zajemali vizije za prihodnost. Tudi dandanašnji rezultati kažejo v slovenske glasbene šole vključene 14,8 % osnovnošolske mladine (Evropa le dobrih 5 %), kar seveda še kako kliče po dosežkih, ki jih dandanes izkazujejo vrhunski slovenski glasbeni umetniki, kot so to npr. klarinetist Mate Bekavac, flavtistka Irena Grafenauer, mezzosopranistka Marjana Lipovšek, violinist Igor Ozim, pozavnist Branimir Slokar, Slovenski oktet, pianistka Dub- ravka Tomšič Srebotnjak, tenorist Janez Lotrič, kar dva Slovenca v vrstah slovitih Dunajskih filharmonikov, spet tretji je član Berlinske filharmonije. Ključne besede: tradicija, inštitucije, glasbeniki, ustvarjalci (skla- datelji), poustvarjalci (pevci, pedagogi, inštrumentalisti, znanstve- niki), Dunajski filharmoniki, Berlinski filharmoniki 200th Anniversary of Public Music Education in Slovenian Lands Abstract Music education in Slovenian lands has a long and rich tradition. The 200th anniversary (2016) of public music education has highlighted the more than 200 years of development, the many and diverse mu- sic education institutions, and the many musicians from a creative (composers) and re-creative (singers, pedagogues, instrumentalists, scientists) perspective. Its development and current state would not be so rich if such perspectives in the past had not always encompassed a vision for the future. The results show that 14.8% of primary school children are currently enrolled in Slovenian music schools (compared to only a good 5% in Europe), which clearly shows a desire for the achievements demonstrated nowadays by the top Slovenian music artists, such as clarinettist Mate Bekavac, flautist Irena Grafenauer, mezzo-soprano Marjana Lipovšek, violinist Igor Ozim, trombonist Branimir Slokar, the Slovene Octet, pianist Dubravka Tomšič Srebot- njak, tenor Janez Lotrič, as many as two Slovenians in the ranks of the famous Vienna Philharmonic, while a third is a member of the Berlin Philharmonic. Keywords: tradition, institutions, musicians, creators (composers), re-creators (singers, pedagogues, instrumentalists, scientists), Vienna Philharmonic, Berlin Philharmonic 14 200-letnica javnega glasbenega šolstva na Slovenskem Ribnica na Dolenjskem. Dobršen del je v glasbenem razvoju na Slovenskem prispeval protestantizem, za njim pa še jezuiti. V 16. in 17. stol. je opaziti porast posvetne (ljudske in umet- ne) glasbe. Pomembni za glasbeni razvoj so bili tudi mestni pis- kači, za večje koncertne in umetniške prireditve pa so skoraj 70 let (1701–1769) skrbeli plemiči, glasbeni ljubitelji, združeni v Academii Philharmonicorum. L. 1794 so ljubljanski meščani ustanovili Filharmonično družbo (nemško združenje Philhar- monische Gesellschaft), prvo v takratni monarhiji. Njeni častni člani so bili Franz Joseph Haydn (1800), Ludwig van Beetho- ven (1819) in Niccolo Paganini (1824). Kriza v 18. in 19. stol. in ustanovitev in delovanje (prve javne) glasbene šole Proti koncu 18. in začetku 19. stol. je kvaliteta glasbe občut- no padla. Dobre orkestrske glasbenike in pevce so pogrešali Stanovsko gledališče, Stolnična kapela pa tudi Filharmonična družba. Zato je zadnja dala pobudo o ustanovitvi glasbene šole. Zanjo se je potegoval zlasti stolni kapitelj. Tako lahko o prvi glasbeni šoli na Slovenskem poročamo že med letoma 1807 in 1810, po dveh neuspelih poskusih: leta 1800 in 1803. Dvorna pisarna je l. 1805 odobrila sredstva za glasbenega učitelja, nje- gova izbira pa je trajala skoraj dve leti. Končno je bil v stolnici nastavljen učitelj Leopold Ferdinand Schwerdt, »Compositeur und Meister der Tonkunst.« Poučeval je od 17. 7. 1807. Kaza- lo je, da bo šola dobro napredovala. Toda kapitelj je bil zaradi Uvod Zametek glasbenega izobraževanja v današnjem smislu zasle- dimo na Slovenskem na začetku 19. stoletja. Ker tedanjemu času glasbena vzgoja samostanskih in cerkvenih šol ter jezuit- skega kolegija vse od 12. stoletja 1 ni več ustrezala in je primanj- kovalo sposobnih glasbenikov, je bila leta 1807 ustanovljena pri ljubljanski stolnici prva javna glasbena šola. Na njej je avstrijski skladatelj Leopold Ferdinad Schwerdt (ok. 1770–1854) pouče- val koralno in figuralno petje, orgle, godala in pihala. Ko so jo po prihodu Francozov zaprli, je imel Schwerdt pri Sv. Jakobu zasebno glasbeno šolo (1810–1812). Za izobraževanje pevcev in inštrumentalistov ter glasbeno usposabljanje učiteljskih kandidatov je bila leta 1816 pri ljubljanski normalki ustanov- ljena (prva javna) glasbena šola na Slovenskem, ki je delovala do 1875. Pobudo za njeno ustanovitev je dal l. 1814 gubernij oz. deželna vlada. Glasbeni pouk naj bi obiskovali tudi učiteljski pripravniki (preparandisti, tj. učiteljiščniki). Razvoj do prve javne glasbene šole v Ljubljani pa je imel za- metke že v drugi polovici 12. stol. v samostanih, kjer so glasbo poučevali v okviru splošne vzgoje. Od 13. stol. pa tudi v stolnih in župnijskih šolah. Viri ne potrjujejo, da je imel cistercijanski samostan v Stični že v 14. stol. glasbeno šolo nižje stopnje. Višjo stopnjo splošne šole pa je imela od leta 1418 šenklavška cerkev v Ljubljani (današnja stolnica sv. Nikolaja), prav tako pa tudi 1 To je obstajalo znotraj srednjeveškega študija sedmerih svobodnih umetnosti (septem artes liberales), sloneč tudi na glasbenih traktatih, npr. Boetijeva raz- prava De institutione musica, ki se je razširjala skupaj z razvijajočim se šolskim sistemom; tu je še razprava Guida iz Arezza Micrologus ter Prologus in an- tiphonarium; v novomeškem frančiškanskem samostanu hranijo tudi zvezek z latinskim rokopisnim besedilom, naslovljenim Compendium cantus choralis/ Koralni kompendij s konca 18. ali začetka 19. stol. V besedilu, očitno name- njenem poučevanju pevcev, najdemo osnove teorije gregorijanskega korala, Gradus ad Parnassum Johanna Josepha Fuxa /1725/, piranskih minoritov, ki so uporabljali pevski učbenik Il cantore ecclestiastico: Breve, facile ed esatta notizia … patra Giuseppeja Frezze della Grotte, Quantzova znamenita šola za flavto, vpisana leta 1755 v Novem mestu, kjer je izrecno pripisano, da so jo uporabljali bratje frančiškani, idr. Slika 1: V novomeškem franˇ ciškanskem samostanu hranijo tudi zvezek z latinskim rokopisnim besedilom, naslovljenim Compendium cantus choralis (Koralni kompendij) s konca 18. ali zaˇ cetka 19. stol. V besedilu, oˇ citno namenjenem pouˇ cevanju pevcev, najdemo osnove teorije gregorijanskega korala. Vir: http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:kkp/FACSIMILE/ (10. 10. 2017) Slika 2: Licej v Ljubljani, ok. 1850, Franz Kurz zum Thurn u. Goldenstein, lavirana risba s tušem, bela tempera, R-486, foto Tomaž Lauko (Narodni muzej Slovenije). Javna glasbena šola pri cesarko kraljevi vzorˇ cni glavni šoli v Ljubljani je v licejskem poslopju delovala od ustanovitve l. 1816 pa vse do pripojitve k šoli Filharmoniˇ cne družbe l. 1875. Poslopje nekdanjega avgu- štinskega samostana so kranjski deželni stanovi v obdobju vlade cesarja Jožefa II. preuredili za šolske potrebe. V poslopju so od 1789 do potresa 1895 delovale vse najpomembnejše izobra- ževalne ustanove na Kranjskem, med njimi predvsem: vzorˇ cna glavna šola v povezavi z drugimi šolami (risarsko in glasbeno) in pripravniškimi teˇ caji (za uˇ citelje itd.), gimnazija in licej. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Klasi%C4%8Dna_gimnazija_v_ Ljubljani#/media/File:Franz_Kurz_zum_Thurn_und_Goldenste- in_-_Ljubljana,_Licej_z_nad%C5% (10. 10. 2017). ((A1kofijskim_dvorcem_in_stolnico.jpg 15 Raziskave pomožni učitelj na šoli svojega očeta na Dunaju. Ni bil sprejet zaradi svoje mladosti (19 let), izbrali pa so Franza Sokola, ki je dobro igral klavir in orgle, izvrstno pa še klarinet in tudi violi- no. V Ljubljano je prišel iz Celovca; za omenjenim Sokolom pa še Gašpar Mašek, njegov sin Kamilo Mašek, Anton Nedvĕd idr. Iz te šole so izšli nekateri pomembni slovenski glasbeniki, med njimi Jurij Fleišman, Fran Gerbič, Andrej Vavken, Vojteh Va- lenta idr. Nedvĕd pa je bil še na učiteljišču mentor Josipu Pavči- ču, tenoristu Antonu Razingerju, opernemu pevcu svetovnega slovesa Francu Pogačniku Navalu idr. Kako resno je bilo orga- nizirano to prvo (javno glasbeno) šolstvo v Ljubljani, pričajo tudi Ustanovna določila prve javne glasbene šole na Slovenskem – Organizacijski statuti, ki so vsebovali kar 33 členov (15. feb. 1816). 4 Javna glasbena šola pri ljubljanski normalki je leta 1875 zaradi spremenjenih razmer in nastanka učiteljišča prenehala obstajati (21. jun. 1875). Kranjski deželni šolski svet je sporo- čil direkciji Filharmonične družbe, da se bo javna glasbena šola pridružila glasbeni šoli Filharmonične družbe. Deželna vlada je 14. avg. 1875 Filharmonični družbi izročila ves glasbeni sklad in inventar javne glasbene šole. S tem je javna glasbena šola prenehala obstajati. 5 Nadaljnjim (glasbenim) šolam so bile predhodnice posamične šole pri Filharmonični družbi: violinska (1821), pevska (1822) in za godala in pihala (1826). Družbi pa je uspelo ustanoviti stalni učni zavod šele po njeni reorganizaciji (1862). Ko je 1875 prešla pod njeno okrilje še javna glasbena šola pri normal- ki, je pouk obsegal vse orkestralne inštrumente, klavir, petje in teoretske predmete. Na Šoli FD, ki je delovala do 1919, so poučevali izvrstni učitelji, mdr. violinist Gustav Moravec, pia- nist, skladatelj in dirigent Josef Zöhrer in violinist in koncertni mojster Hans Gerstner. Čeprav je prav ta šola pozneje kazala 4 Prav tam, str. 32–37. 5 Prav tam, str. 39. francoske okupacije prisiljen 5. 1. 1810 ukiniti svojo šolo, ki je bila pravzaprav (pred)prva javna glasbena šola na Slovenskem. Uspešno je delovala le štiri leta. Pa smo spet pri naši res prvi (javni) glasbeni šoli, pri ljubljanski normalki. Z vzpostavitvijo centralno vodenega šolskega sistema je razsvetljena državna oblast v drugi polovici 18. stol. postavila temelje razvoja šolstva na vseh stopnjah in zvrsteh izobraževanja. Njen predmetnik je vseboval petje, violino, klavir, orgle in generalbas. Za otroke od 8. do 14. leta je trajalo šolanje štiri leta, že po treh letih pa naj bi nastopali na (javnih) akademijah. Tako je dvorna pisarna 11. 12. 1815 dovolila, da (generalni) gubernij v Ljubljani kot naj- višji državni politično-upravni organ na Kranjskem že dobro leto po odhodu Francozov odpre javno glasbeno šolo pri ljub- ljanski normalki in razpiše službo glasbenega učitelja. Najprej so poizvedovali, kako bi v Ljubljani ustanovili javno glasbeno šolo, ki bo tudi učiteljskim pripravnikom med šestmesečnim tečajem na vzorčni glavni šoli (normalki) omogočila brezplač- no pridobiti si osnovno glasbeno znanje. K izdelavi predloga za uvedbo javnega glasbenega pouka v Ljubljani je gubernij 15. nov. 1814 najprej pozval Filharmonično družbo, ki je 30. jan. 1815 v enajstih členih pripravila prvi okvirni načrt. Po nalo- gu gubernija je prvotni načrt 31. jul. 1815 podrobno proučila, deloma popravila in dopolnila posebna komisija. Na podlagi njenih in drugih pripomb pa so višji šolski nadzornik in stol- ni kanonik Anton Wolf, ravnatelj vzorčne glavne šole Janez Eggenberger in direktor Filharmonične družbe Janez Krstnik Novak 15. feb. 1816 v 33 členih izdelali Organizacijske statute javnega pouka glasbe v Ljubljani, ki jih je 29. mar. 1816 potrdil gubernij v Ljubljani. Centralna organizacijska dvorna komisija na Dunaju je načrt organizacije javnega pouka glasbe odobrila 11. dec. 1815, ko ni le dovolila uvedbe javnega glasbenega po- uka v licejskem poslopju, ampak je tudi potrdila 724 goldinar- jev in 33 krajcarjev 2 gradbenih in drugih stroškov za pripravo učilnice in nabavo potrebnih učnih pripomočkov ter inštru- mentov za glasbeni pouk. Prav tako je takrat potrdila sistema- tizirano plačo učitelja glasbe v višini 450 gld. in posebej tudi 50 gld. nagrade za poučevanje učiteljskih pripravnikov na vzorčni glavni šoli. Bistvo javnega pouka glasbe naj bi bilo v tem, da bi bil načeloma brezplačen in s tem dostopen tudi za revne. Njim je bil pravzaprav namenjen, saj so morali učenci premož- nejših staršev zanj plačevati šolnino, s katero je šola nabavljala glasbene inštrumente in druge za glasbeni pouk potrebne stva- ri. »V javno glasbeno šolo ne more biti sprejet vsak otrok, am- pak le učenci drugih javnih učnih zavodov.« 3 Razpis za prosto učno mesto učitelja javne glasbene šole v Ljubljani so objavili v časopisih v Celovcu, Gradcu, na Dunaju in v Pragi. Razpisni pogoji za prvega učitelja so zahtevali, da je bil učitelj moralen, sposoben poučevanja petja in orglanja, moral pa je znati več inštrumentov. Med kar 21 prijavljenimi kandidati je bil tudi sloviti avstrijski romantik in skladatelj Franz Schubert, takratni 2 Avstrijski drobiž. 3 Dostopno in plemenito (Ljubljana, 2016), str. 27. Slika 3: Ko je leta 1887 stavbo Stanovskega gledališˇ ca v Ljubljani uniˇ cil požar, je na javni dražbi leta 1888 zemljišˇ ce kupila (nemška) Filharmoniˇ cna družba in zaˇ cela graditi stavbo današnje Slovenske filharmonije. Zgradba je bila dokonˇ cana leta 1898, naˇ crte za njo pa je izdelal arhitekt Adolf Wagner iz Grad- ca. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Filharmoni%C4%8Dna_ dru%C5%BEba#/media/File:Stavba_Filharmoni%C4%8Dne_ dru%C5%BEbe.jpg (10. 10. 2017) 16 200-letnica javnega glasbenega šolstva na Slovenskem Anton Foerster, Anton Nedvĕd, Vojteh Valenta, Leopold Belar, Anton Stöckl, Jurij Šantel). Podobno je Dramatično društvo, da bi imelo poklicne gledališke pevce, organiziralo poseben od- delek za petje, kjer so oblikovali zbor in vadili solistične pevce (učitelji Anton Hajdrih, Anton Foerster, Vojteh Valenta in An- ton Stöckl). Najpomembnejša med vsemi navedenimi pa je bila zagotovo Glasbena matica, 6 ki je 1882 (delovala do 1919 7 ) odprla svojo (glasbeno) šolo; tudi zaradi prizadevanj za (slovenske) poklic- ne glasbenike. Ta je imela sprva le oddelek za klavir in violino, 1887 pa je odprla tudi oddelek za pihala in trobila. Kmalu je prerasla (še kako konkurenčno) šolo Filharmonične družbe. GM je postala središče slovenske glasbene vzgoje. V Ljubljani je 1927 začela delo še železničarska glasbena šola Sloga (upravitelj Heribert Svetel), ki je tako kot šola GM obsta- 6 Prav tam, str. 67–70. 7 Prav tam, str. 45. germanizacijske težnje, ne moremo zanikati njenega pomemb- nega vpliva tudi na razvoj slovenske glasbene kulture. Razvoj (javnega) glasbenega šolstva na Slovenskem se je z omenjeno Glasbeno šolo pri Filharmonični družbi (1821–1919) nadaljeval. Sledila ji je vzporedna Šola Glasbene matice v Ljub- ljani (1882) in kmalu za tem po še nekaterih drugih večjih mestih na Slovenskem (Novo mesto, Celje, Gorica, Kranj, Trst idr.). Največ zaslug za njihov razvoj imata Matej Hubad in Fran Gerbič. Za glasbeni razvoj na cerkvenem področju pa je v tem času skrbelo Cecilijino društvo, ki je ustanovilo orglarske šole (Ljubljana, Celje, Maribor …). Z razmahom nacionalnega gi- banja v drugi polovici 19. stol. so postale vse bolj očitne potrebe po slovenskih glasbenikih. Z namenom povečati število spo- sobnih organistov in cerkvenih pevovodij je Cecilijino društvo 1877 ustanovilo v Ljubljani orglarsko šolo; tu so poučevali ko- ralno in figuralno petje, orgle, klavir, harmonijo, kontrapunkt in glasbeno zgodovino. Tudi iz nje je izšlo več pomembnih (slovenskih) glasbenikov, med njimi Janko in Anton Ravnik, Blaž Arnič, Anton Jobst, Anton Dermota in Jože Gostič. Vo- dili so jo Anton Foerster (do 1909), Stanko Premrl (do 1941) in Venčeslav Snoj (do 1945). Leta 1971 so jo obnovili kot or- glarske tečaje pri Teološki fakulteti v Ljubljani (vodji: Jože Trošt, Gregor Klančnik). Podobno usmerjena je bila tudi zasebna or- glarska šola v Celju (1899), ki se je 1936 preselila v Maribor in jo je do 1941 upravljal lavantinski škofijski ordinariat; tudi ta je bila 1977 obnovljena. Da bi si pridobila izvajalce za svoje prireditve, je še ljubljan- ska Narodna čitalnica 1861 odprla svojo glasbeno šolo (učitelji Slika 4: Matej Hubad (1866–1937), slovenski skladatelj, pianist, organist, pevec in glasbeni pedagog. Od l. 1894, ko je bil umetniški vodja Glasbene matice v Ljubljani in njene šole, je društvo popeljal na izredno visoko umetniško raven. Dosegel je, da je iz glasbene šole Glasbene matice l. 1919 nastal konserva- torij, ki je bil l. 1926 podržavljen. Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 5, 29. 1. 1928 Slika 5: Josip Pavˇ ciˇ c: Akordi, Glasbena matica Ljubljana (1928). �Mladina niˇ c kaj rada ne igra prstnih vaj in skal. Da bi vzbudil veˇ c veselja do tega neobhodno potrebnega in tako va- žnega uˇ cnega gradiva, sem opremil vaje z lahkim melodiˇ cnim in harmoniˇ cnim spremljevanjem, ker vem kot mnogoleten pedagog, da ima blagoglasje osobito pri zaˇ cetniku veˇ cjo privlaˇ cno silo.« (J. Pavˇ ciˇ c.) 17 Raziskave društva Edinost delovati glasbena šola v Pliberku. Sledile so po- družnice v drugih krajih Podjune, Roža in v Celovcu, kjer je od 1984 sedež društveno organiziranega glasbenega pouka; v šol. letu 1987/88 je imela ta šola 22 oddelkov z 285 učenci. Prav iz šole Glasbene matice v Ljubljani je l. 1919 nastal prvi glasbeni konservatorij (s prvo višjo stopnjo glasbenega izob- raževanja). To je pomenilo pomemben napredek v razvoju slovenskega glasbenega šolstva. Leta 1926 je postal (prvi ju- goslovanski) Državni konservatorij (z nižjo, srednjo in visoko glasbeno šolo, ravnatelj Matej Hubad). Z njegovo reorganizaci- jo pa je (1939) nastala Glasbena akademija s srednjo in visoko izobraževalno stopnjo na oddelkih za kompozicijo, dirigiranje, solopetje, klavir, orgle in glasbeno scensko umetnost (rektor Anton Trost). Leta 1946 je iz nje izšla (današnja) Akademija za glasbo (rektorji: akademik Lucijan Marija Škerjanc, Janko Rav- nik, Franjo Šifrer, Karlo Rupel, Marijan Lipovšek, Leon Pfe- ifer, rektor/dekan Mihael Gunzek; dekani: Danijel Dane Škerl, Marijan Gabrijelčič, Dejan Bravničar, Pavel Mihelčič, Andrej Grafenauer), ki je prešla l. 1975 pod Univerzo v Ljubljani kot njena redna članica. Torej, kar zadeva ime, je imela AG manjše pretrese, pa tudi druge spremembe je niso obšle. L. 1962 je bil z ustanovitvijo Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulte- ti Univerze v Ljubljani ukinjen njen zgodovinski oddelek. Leta 1966 pa je nastal samostojni Oddelek za glasbeno pedagogiko. 10 L. 1953 se je iz AG osamosvojila Srednja glasbena šola (ravna- teljica Vida Jeraj Hribar). Ta se je 1963 združila s Srednjo balet- no šolo v Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje, ki se je od 1983 imenoval Srednja glasbena in baletna šola. Današnje ime Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je šola dobila leta 2009 (vodili so jo Matija T ercelj, Franci Okorn, Igor Karlin, T o- maž Buh, Dejan Prešiček). Konservatorij za glasbo in balet deluje tudi v Mariboru. Zaživel je že leta 1945, poslej pa se je večkrat preimenoval oz. se povezal z baletno vzgojo: Center za glasbeno vzgojo, 1962; Šola za glas- beno in baletno izobraževanje, 1978; Srednja glasbena in baletna šola, 1983, in nazadnje Konservatorij za glasbo in balet Maribor, 2010 (ravnatelji Oton Bajde, Vlado Golob, Stane Jurgec, Majda Jecelj, Zorana Cotič, Anton Gorjanc, Helena Meško). Ves čas je bilo vzporedno tudi nastajanje glasbenih učbenikov in drugega notnega gradiva. Za obdobje med obema vojnama (1919–1941) je bil ob upoštevanju učnih načrtov značilen svo- boden način dela. Zdi se, da učitelji niso upoštevali enotnih metodičnih načel, vsak učitelj je sam izpopolnjeval metodo dela za svoj predmet in poučeval po vzoru svojih pedagogov izza študijskih let. Zato so glasbeni pedagogi in skladatelji pri- pravljali notne tiske za nižjo in srednjo stopnjo izobraževanja in s tem popestrili predmetnike in učne načrte z domačimi skladbami. Glavni založnik tovrstne literature je bila založba 10 Prav tam, str. 80. jala do 1945. 8 Leta 1932 je bila na Državni tehnični srednji šoli v Ljubljani ustanovljena zanimiva Banovinska šola za glasbila. Glavna pobudnika in učitelja sta bila goslar Mihael Mušič in skladatelj ter slikar Saša Šantel. Učenci so se v 3-letnem šolanju izobraževali v prvi vrsti za izdelovanje godal in deloma bren- kal. 9 V Mariboru so glasbene šole ustanovili Musikverein (1825), Männergesangverein (1872) in Filharmonično društvo (1881). Slovenci so dobili svojo pevsko šolo šele (Maribor, 1900) na po- budo Hinka Druzoviča, po razpustitvi Filharmoničnega društ- va (Maribor, 1919) pa tudi glasbeno šolo, ki jo je ustanovila mariborska GM. Ta je bila (1933–1936) javno subvencionirana (ravnatelj Ubald Vrabec), nato se je preoblikovala kot zaseb- na glasbena šola GM (ravnatelja Marjan Kozina in Oton Baj- de), ki je obstajala do leta 1941. Svojo glasbeno šolo je imelo (1931–1941) tudi železniško glasbeno društvo Drava, vodil pa jo je Hinko Druzovič. Med (2. svetovno) vojno je Steirisches Musikschulwerk ustanovil Musikschule für Jugend und Volk, (glasbene) šole tega društva pa so bile še na Ptuju, v Celju in Kranju. V Celju je zaživela glasbena šola 1832, ko je bilo usta- novljeno Lavantinsko glasbeno društvo. Nemška glasbena šola je začela delovati 1879 v okviru Musikvereina, 1908 pa je ljub- ljanska GM tudi v Celju ustanovila slovensko glasbeno šolo. Med 1. svetovno vojno ni delovala, leta1919 je bila obnovljena v okviru celjske GM. Na Ptuju je ustanovil prvo glasbeno šolo Musikverein (1878), leta 1883 pa je ptujska Čitalnica odprla slovensko glasbeno šolo, ki je delovala samo štiri leta. V letih 1919–1920 sta bila na Ptuju nemška in slovenska mestna glas- bena šola. Uspešnejšo dejavnost je razvila glasbena šola, ki jo je 1922 odprla ptujska GM. V Novem mestu je GM organizirala podružnično šolo 1898, vodil jo je Ignacij Hladnik. Ker je po šestih letih nehala delova- ti, je imel Hladnik odtlej zasebno glasbeno šolo. V Kranju je delovala podružnična šola GM 1909–1914. Pozneje so bile ustanovljene glasbene šole v Idriji in Cerknem (1923), Ljutomeru (1927), Kočevju, Litiji in Novem mestu (1937). Trst je sledil zgledu Ljubljane z ustanovitvijo javne glasbene šole leta 1820, v Gorici pa so imeli takšno ustanovo od 1842. Slovensko glasbeno šolo je dobila Gorica šele leta 1902. Usta- novilo jo je Pevsko in glasbeno društvo, vodil pa Josip Michl. Leta 1909 je postala podružnica ljubljanske GM in je obstajala do 1. svetovne vojne. Podobno je delovala šola GM 1909–1927 v Trstu; 1945 so jo obnovili in razširili še na srednjo in višjo stopnjo ter organizirali vrsto podružnic v okoliških krajih in Beneški Sloveniji. Na Koroškem je slovensko glasbeno šolanje dobilo po 2. sve- tovni vojni bolj organizirano obliko 1978, ko je začela v okviru 8 Prav tam, str. 73. 9 Prav tam. 18 200-letnica javnega glasbenega šolstva na Slovenskem učiteljev za eksperimentalni program glasbene vzgoje v osnov- ni šoli. Pripravila in izdala je več učbenikov, priročnikov in zvočnega gradiva ter zasnovala didaktično zbirko za glasbeno vzgojo. Vodilno vlogo pri vsem tem pa ima Založba Zavoda RS za šolstvo, v zadnjih 20 letih pa tudi vodilna tovrstna specialna strokovna revija Glasba v šoli in vrtcu (1995 →), neposredna nadaljevalka Grlice (1953–1988). 12 Glasbeni učitelji za osnovno šolo so se leta 1951 začeli izobra- ževati na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, 1964–1987 pa na Pe- dagoški akademiji z glasbenim oddelkom. Tak oddelek ima od leta 1964 tudi Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Tudi med 2. svetovno vojno glasbena muza in s tem tudi glas- beno šolstvo na Slovenskem ni molčalo. Tako je bila proti kon- cu vojne (april 1945) na osvobojenem ozemlju v Črnomlju ustanovljena prva nižja (osnovna) glasbena šola. 13 Po 1945 so bile zasebne glasbene šole ukinjene. Število jav- nih (nižjih) osnovnih glasbenih šol je zelo hitro rastlo in jih imajo še dandanes vsi večji kraji, občine. Nekatere od njih so se pozneje združile v centre za glasbeno vzgojo (Maribor, Ko- per, Domžale …), ob matičnih šolah pa so nastale še številne podružnične (glasbene) šole. Danes deluje na Slovenskem 69 (osnovnih) glasbenih šol (54 javnih in 15 zasebnih), ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa, dva konservatorija in več umetniških (glasbe- nih) gimnazij. Med zasebnimi glasbenimi šolami so tudi take s posebnimi metodami poučevanja: glasbeno izobraževanje po metodološkem sistemu Edgarja Willemsa (v Ljubljani Glasbeni center Edgar Willems; od leta 2006 in na Bledu Glasbeni center DO-RE-MI; od leta 2014), W alfdorfska glasbena šola (Ljubljana; od 2007), Zasebni zavod glasbena šola Avsenik (Begunje na Go- renjskem; od 2012) idr. 14 Nad vsem tem dandanes še dodatno (organizacijsko in strokovno) bdi Zveza slovenskih glasbenih šol s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi aktivnostmi: vsa- koletno državno tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov in 12 Prav tam, str. 59–65. 13 Križnar, Slovenska glasba v narodnoosvobodilnem boju, str. 30. 14 Dostopno in plemenito (Ljubljana, 2016), str. 91-93. Glasbene matice, nekaj del pa je izšlo tudi v samozaložbi. Naj- več jih je bilo za klavir, violino, glasbenoteoretične predmete, petje in druge posamezne inštrumente. Med avtorji najdemo naslednja imena: Lucijan Marija Škerjanc, Josip Pavčič, Emil Adamič, Matija Tomc, Vasilij Mirk, Emil Komel, Saša Šantel, Karol Pahor, Karel Jeraj, Fran Korun Koželjski, Fran Stanič, Adolf Gröbming, Hinko Druzovič, Oton Bajde, Srečko Ko- porc, Mirca Sancin. Glasbena matica je imela v Ljubljani tudi svojo trgovino z muzikalijami, kjer so lahko učenci, dijaki, študentje, pedagogi in ljubitelji glasbe kupovali glasbene tiske. Notno gradivo pa je še dodatno naročala v Avstriji, Nemčiji, na Češkoslovaškem, v Franciji in Jugoslaviji. Trgovini, ki je na vo- galu hiše Filharmonične družbe na ljubljanskem Kongresnem trgu (danes št. 10) delovala od novembra 1922, je pripadal tudi antikvariat z rabljenimi notami in glasbili. 11 Glasba se je med šolskimi klopmi na Slovenskem mestoma za- slišala že v dobi razsvetljenstva. Z letom 1848 pa je dunajsko prosvetno ministrstvo izdalo odlok, s katerim je odredilo nov predmetnik, ki je predvidel tudi glasbo in metodiko glasbenega pouka, vendar njegove uresničitve ni bilo. Nasledil ga je pred- metnik za učiteljski tečaj v letu 1864, ki je predpisoval predmet orglanje in zanj odmerjal 12 ur na teden od skupnih 29 ur po- uka. Od 1869 je bilo to še petje. V predmetniku 4-letnega uči- teljskega izobraževanja pa je stal predmet Muzika s posebnim ozirom na cerkveno muziko. V ljudskih šolah so se ob prelomu stoletja otroci vadili v razvijanju posluha, v čistem glasu; pesmi so se sprva učili na pamet, nato po notnem zapisu. Učni načrti so predpisovali smotre: vzbujanje glasbenega sluha, blaženje srca ter oživljanje domoljubnih in verskih čustev; tedensko šte- vilo ur pa je nihalo med pol ure do ene na teden, razdeljeno v dva dela. Po koncu (prve svetovne) vojne se je šolski sistem počasi spreminjal, ko je izšel Zakon o narodnih šolah, pa še za- časni učni programi za osnovne in meščanske šole, gimnazije in učiteljišča. Po 2. svetovni vojni so se učni načrti do današnjih dni zamenjali 8-krat. Predmet se je sprva imenoval Petje, od l. 1959 pa Glasbeni pouk. Leta 1973 je bila to Glasbena vzgoja, od 2011 pa ostaja v veljavi Glasbena umetnost. Zavod RS za šolstvo je leta 1975 za osnovno šolo izdal učni načrt s predmetnikom, ki v tedenskem številu ur, namenjenih glasbeni vzgoji, ni pri- našal sprememb. Med šolskimi klopmi so takrat odmevale pi- onirske in domovinske pesmi ter pesmi o naravi. Predmetnik iz let 2008–2014, ki nazadnje velja za 9-letno osnovno šolo za glasbeno umetnost, predvideva v prvem triletju (1.–3. r.) dve uri, v 4. in 5. razredu eno uro in pol ter v preostalih razredih (6.–9. r.) eno uro na teden. Prednost je dana čustveni inteligen- ci, razvijanju kritične presoje in vrednotenju glasbe, razvijanju občutljivosti in strpnosti do različnih glasbenih kultur. Osre- dnji kreator tega, glasbena pedagoginja prof. dr. Breda Oblak (roj. 1937), se je ukvarjala z ustvarjalnim učenjem pri glasbeni vzgoji, didaktiko glasbe v splošnem šolstvu in usposabljanjem 11 Prav tam, str. 75-76. Slika 6: Mladinski zbor Srednje glasbene šole Maribor (1945) 19 Raziskave *** Za počastitev 200-letnice so bili v letu 2016 številni dogodki. Poleg omenjenih še: nastop učencev 54 glasbenih šol v počas- titev 25-letnice samostojnosti Republike Slovenije in 200-let- nice javnega glasbenega šolstva na Slovenskem (24. 6. 2016), 3. mednarodno klavirsko tekmovanje Aci Bertoncelj (GŠ Fra- na Koruna Koželjskega, Velenje, 28.–29. 10. 2016), slavnostni koncert ob 200-letnici slovenskega glasbenega šolstva (Ljub- ljana: Cankarjev dom, 13. 11. 2016), mednarodni znanstveni simpozij Slovensko javno glasbeno šolstvo – pogledi v preteklost in vizija za prihodnost (Ljubljana: Akademija za glasbo, 16. 11. 2016) idr. baletnih plesalcev (TEMSIG), revije šolskih orkestrov, nagrade in priznanja Frana Gerbiča, od leta 1991 pa je tudi aktivna čla- nica Zveze evropskih glasbenih šol (EMU). V slovenske glasbene šole je vključenih 14,8 % osnovnošolske mladine (Evropa, dobrih 5 %). Tudi zato se le lahko v večstole- tnem razvoju glasbenega šolstva pohvalimo z zadnjimi dosežki naših umetnikov doma in na tujem, kot so to npr. klarinetist Mate Bekavac, flavtistka Irena Grafenauer, mezzosopranistka Marjana Lipovšek, violinist Igor Ozim, pozavnist Branimir Slokar, Slovenski oktet, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, tenorist Janez Lotrič, kar dva Slovenca v vrstah slovitih Dunaj- skih filharmonikov, spet tretji je član Berlinske filharmonije … Slika 7: Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, v novi stavbi se je zaˇ cel pouk v šol. letu 2008/2009 Viri in literatura 1. Dostopno in plemenito (2016). Katalog in razstava (10. 11. 2016 – 30. 3. 2017) ob 200-letnici ustanovitve prve javne glasbene šole v Ljubljani. Ljubljana: Slovenski šolski muzej in Zveza slovenskih glasbenih šol. 2. Enciklopedija Slovenije, zv. 3 (geslo: glasbeno šolstvo, avtorja: Cvetko Budkovič, Jože Sivec). Ljubljana: Mla- dinska knjiga, 1989, str. 228–29. 3. Zgodovina Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Dostopno na: http://www.kgbl.si/zgodovina-kgbl.html (6. 1. 2017). 4. Pogled na prehojeno pot … Dostopno na: http://www. konservatorij-maribor.si/0-nas/zgodovina (6. 1. 2017). 5. Križnar, F. (1992). Slovenska glasba v narodnoosvobo- dilnem boju. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.