Kaj naj učenik bere. S tim, da učenik rad bere dobre knjige in spise, se zelo izobražuje; toda poglavitni namen pri branji pa mora biti ta, da se človek kaj uči. Zraven tega poglavitnega namena pa si učenik tudi izobražuje jezik in spisovanje. Ce se hoče kdo do dobrega naučiti jezika, t. j. da ga niorc prav, na tanko in gladko govoriti, ne stori boljšpga, če bere izvprstne spise in se peča z izobraženimi ljndmi. Kdor sc nc vadi gladko govoriti in spisovati, pozabi kmali tudi še to, kar je že kdaj vedil. Učenik, ki ne bere, se kmali pozna pri poduku, ker se niu sem ter tje beseda zavira in uida. Kaj pa naj učpnik bpre, da se bo za svoj impnitni slan naj bolje izobraževal in učil? — Učenik naj bere le to, kar se naj bolje strinja z njcgovim delom; zraven pa naj se vcdno varuje, da se pri branji ne preobje, t. j. da bere Ie toliko, kar morp prebaviti, in da ne sega čez mejo svojili dušnib moči. Preveč časopisov brati, ni prav dobro; bolje je, da jih učenik manj, pa dobre dobro prebira. Nespametno pa je tudi, če kdo predaleč spga in vse časopise neusmiljeno sovraži in jih psuje kot prazno pisarijo, dobičkarijo i. t. d. Dobri učenik nemore nikakor sbajati brez kakega pedagogičnpga časopisa. Oe tpga nima, ne ve, kaj se godi na učiliškem polji in kako se sprerainja in naprpduje duh časa. Tudi kak dober političen easopis naj bere učenik, da more tudi prostemu Ijudstvu to in uno razložiti, če je treba. Posebno dobro je tudi, če učenik rad bpre zgodovinske, naravoslovne in potopisne spise. Kadar pa bpreš, beri vselej po kakem redu, ne zmpšano, kakor se ti ravno poIjubi. Kakor se pri jedi ne smejo jedila ncredno niešati, lako tudi pri branji ne, če hočeš, da ti bo dobro teknilo. Nikdar pa ne beri, da bi ne imel peresa ali čertalnika v roki, to je: pri branji si moraš vse imenitnejše reči zapisovati, da sijili ložpje v glavo vtisneš in liraniš za splošno rabo. — Človek, ki je kaj bral, se kmali pozna po obnašanji in govorjenji, vidi pa se mu tudi, kaj in kakoje bral. Prizadcvajmo si tcdaj, da borao dobre reči in te prav brali in s tim koristili sebi in drugim! ^.