Hmeljarjem!  Povodom STOjih poučnih predavanj o hmellar -  stvu v času ; red svetovno vojno s«m v^drso trdil, da  je ugodnejSa, ako nl potreba, da leta hmeljar za ku pcem, ampak da je nasprotno. Kakor vse okoli^Sine  kažejo, smejo hmeljarji pričakovati letos lepo ceno in  vsled tega tudi prijetno in labko prodajo. Hmeljarju  bo'ii torej prva skrb. vns hmelj lepo obrati in dobro  posušiti ter ga pravilno in pravočasnn pobasati in  Čatati na najugodnejSi iag pro*dale. PosluSaJmo, kaj  pravi ravnatelj Gauba v avojeui poročilu z dne 1. t.  m. Evn!  V drugi polovici meseca julija je bilo vreme  razvoju hmeljske rastline ugodno. Med tem ko se je  en del zaostalih nasadov zboljšal, so se zgoda] zra steni nasadi vsled firne rose poslabšali, kar so po  sebno povzrofiile inrzle noči. Ve5)i del nasadov vseh  avstro-ogrskih okolišev in tudi v NemSiji je bil prav občut/iO cškodovan po listnih uSicali in črni rosi in  —   bo o.stal brez pridelka, kar se žb desetletja ni zgodi- lo, Te skrajno slabe letine tudi sedaj najugodnejše vrerae ne moi'e prepreCiti, ker smo žs v mesecu avgustu, tore» neposredno pred obiranjem. V malošte vilnih dobrih nasadih različnih okolišev prehaja redko cvetjft v kobule; v pozno zraslenih nasadih in  posebno pri poznem hmelju se je cvetje še le sedaj  prikazalo, kateremu je pa za prehajanje v kobule —  potrRbno ugodno vreme in posebno tople noči in za dostna množina mokrote. Z ozirom na navedano Je  sedaj cenitev množine letošnjega pridelka nemogoga.  Tolik-n se j-a že lahko re?e, dv bodo Avstrija, Nem -  gjja in Ogrska ietos pridolale komaj eno fretino lan- skega pridelka; pri tem pa Se pride letošnia omejitov hmeljskib nasaldov v ]">oštev. Obiranje hrnel]a se bo ietos vrgilo 8—10 (fai pozneje, kak"or v dnigih letih, in bb kmalu konCano. Mnogo je tudi hmeljarjev, kateri sploh ne bodo imeli kaj obirati. Vsled vsega tega, so jostali hmeljski trgi v Zatcu .in Norimberku jako živahni in ]e cena zdatno poskoftila in se bo še zvišala,. V Žatcn se danes plačuje žateški hmelj po 280—300 K, za tuji limelj 280-280 K i;i za stari hmelj 165—175 K za .50 kg. V Norimberku se pa danes pla-  6a za tržno in hribovsko blago 150—185 M, za hmelj  iz Hallertaua 170-210 M, za virtemberški in tetnan- ski hmelj 170—210 M m za stari hraelj 105—125 M za 50 kg. KoneSno razpoloženje je bilo na obeh trgih Jnv ko Svrsto, pri vsak dan se dvigajofij oeni. tfVriton PetriCek.