V SPOMIN POŽGANI RADO VN1 -V soboto, 22. septembra, so se v Srednji Rado v ni zbrali krajani, borci in mladina ter s kulturnim programom, v katerem so sodelovali recitatorji in pevci osnovne šole iz Gori/ ter Gorjanska godba na pihala, počastili 35-letnico požiga vasi. 20. septembra leta 1944 so Nemci do tal požgali vsa gospodarska poslopja, vse hiše, 24 domačinov pa so vrgli med plamene. Spominsko svečanost v Radovni so pripravile gorjanske družbenopolitične organizacije. — Foto: F. Perdan leto XXXII. Številka 76 l*i»ovit*lji: občinske konference SZDL V*iiee, Kranj, Radovljica, Skofja Loka ^ Tržit - Izdaja Časopisno podjetje ♦lat Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odfovorni urednik Andrej Žalar Kranj, torek, 25. 9. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sodelovanje Alplesa in Jelovice Alples in Jelovica sta podpisal dogovor o sode-lf/vanju v prihodnjem srednjeročnem obdobju — Alple8 bo izdeloval za Jelovico določene profile m gibljive naoknice — Dogovor je prvi konkreten primer delitve dela v okviru sestavljene organizacije GLG Ob tem velja omeniti, da je program gibljivih naoknic nov program tudi za Jelovico in hkrati dopolnjuje sedanje programe, saj so naoknice izdelane po merah jelovških oken. Vrednost skupne proizvodnje naj bi znašala 45 milijonov dinarjev letno. L. Bogataj 3t*u vijena organizacija GLG Mfjiuje gorenjske lesarje in gozdar-k i namenom, da usklajeno s pro-- rtoodnimi programi delijo surovi- V ki raste doma na Gorenjskem. Nt? na porabi lesa in njegovi delitvi *i K pogosto lomijo kopja med čla-V*fl») GLG. Zato je dogovor, ki sta pred nekaj dnevi podpisala Alples ^ Wovica o sodelovanju v prihod-srednjeročnem obdobju toliko Vjep pomena, saj pomeni prvi ^•kKten primer delitve dela. V AJpletovi temeljni organizaciji W predelave, kjer predelujejo »»totavcev in iglavcev, so že lani ^jd »delovati z Jelovico pri izde-•*nt)oliKWkov za okna. .Sedaj pa so Sfcjervanje uredili z dogovorom, ki * flnova samoupravnemu sporazumi 9 sodelovanju v prihodnjem Sfejeročnem obdobju. Alples bo za ^nce izdelal mesečno 25.000 •lotih metrov okenskih profilov, Vfetovali pa bodo tudi celoten prota pbljivih polken. Dogovorili pa Vietudi za sodelovanje pri montaži ^ajHkov, inženiringu in skupnemu Sttfpvnatrgu. Za »odelovanje so se odločili zato, \ ki porabili čimmanj lesa, oziro- V da bi čimbolje izkoristili vsak V TOZD Masivne predelave W h najbolj kvalitetnega lesa Suvttv in iglavcev izdelujejo ka-Voatno pohifttvo, najslabše dele Sieatnhip z zahtevnim tehno-t%nn postopkom in določenimi Nitenali in ga porabijo za izdelavo \anh oblog, letev in »karnis,« (zabičal iz lesa srednje kakovosti izdelovali okenske dele in k* za Jelovico. Priprava elementov za Jelovico v Alplesovem TOZD Masivne predelave. — Foto: F. Perdan Namizni tenis V četrtek veliki dvoboj „ttk zjutraj je v Kranj prispela 50-članska delegacija sindikalnih delav S bmv in članov skupščine iz Rivolija, pobratenega s Kranjem. Ze prvi , ¥, u ogledalii proizvodnji* v tovarni IBI.(dd) - Foto: F. Perdan KRANJ — V letošnji evropski namizno-teniški super ligi sodeluje osem držav: Švedska, CSSR, Madžarska, Francija, ZRN, Poljska, Velika Britanija in Jugoslavija, ki po sistemu igre vsak z vsakim eno-krožno odigrajo tri tekme doma in štiri na tujem. Jugoslovanska reprezentanca sodeluje v super ligi že peto leto. Prvič je zmagala, kasneje pa se je vedno borila za obstanek. Letos bo skušala dobiti čim več, saj so v teku zgodnje priprave na svetovno prvenstvo 1981. leta v Novem Sadu. Prvi od treh dvobojev, ki bodo v letošnji super ligi v Jugoslaviji, bo v četrtek, 27. septembra, ob 17. uri v hali Gorenjskega sejma v Kranju, ko se bosta pomerili reprezentanci Švedske in Jugoslavije. Tu bomo videli štiri igre moških posamezno, po eno igro žensk posamezno ter moških in mešanih dvojic. Nafto ekipo bodo sestavljali Surbek, Sti-pančič in Kalini« ter dekleti Palatinuševa in Cvetkovićeva, s Švedske pa bodo prišli: Bengtsson, ki je bil 1971. svetovni prvak v Nago vi, Thor el, Karlson inLindbladova. O zadnjih treh sicer ne vemo kaj dosti, kljub temu pa lahko pričakujemo, da bo naša reprezentanca, zmagovalka na sredozemskih igrah v Splitu, prvi dvoboj dobila. Obe reprezentanci, pokroviteljstvo nad Švedsko je prevzel begunjski Elan, nad domačo pa kranjska Planika, bosta prišli v Kranj v sredo. V četrtek od 8. do 10. ure bo v hali Gorenjskega sejma trening jugoslovanskih in od 10. do 12. ure švedskih reprezentanc. Ob 12. uri bo igralce in vodje ekip sprejel predsednik skupščine občine Kranj, Stane Božič. Najbolj napet trenutek pa bo seveda ob 17. uri, ko se bo začel veliki dvoboj. Organizatorji srečanja pričakujejo, da si ga bo ogledalo čim več Kranjčanov, saj je tako kvalitetna športna prireditev v mestu, kjer se namizni tenis ponovno postavlja na noge, redkost in priznanje obenem. H. Jelovčan Zaključene priprave na akcijo NNNP »Civilni« problemi v izjemnih okoliščinah Povsod v KS in OZD tečejo zadnje priprave na zaključek akcije NNNP; analiza rezultatov pa bo pokazala pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v prihodnje popraviti Prav gotovo ne gre zanikati, da smo imeli doslej pri nas celo vrsto dokaj uspešnih preverjanj naše vojaške usposobljenosti, medtem ko pa praktičnega preverjanja, kako se lahko »civilni sektor« znajde v izjemnih okoliščinah elementarnih nesreč ali vojnih razmer doslej ni bilo. Iz vsakdanje prakse pa dobro vemo, da elementarne nesreče ne izbirajo ne kraja ne trenutka, na to nas opozarjajo tudi katastrofalni potresi zadnjih let. Zato mora. biti misel o prilagajanju normalnih pogojev življenja na izredne pogoje prisotna v nas samih vsak trenutek. Koliko pa smo trenutno na to pripravljeni, bodo pokazale polletne izkušnje priprav na zaključno akcijo preverjanja sposobnosti civilistov predzadnjega in zadnjega septembra letos. Preveč bi bilo morda od krajevnih skupnosti in tudi organizacij združenega dela že v sedanjem trenutku pričakovati neko briljantno pripravljenost na izredne razmere; najbrž se bodo povsod iz izkušenj 29. in 30. septembra veliko naučili, še več pa iz problemov, ki se bodo takrat pokazali. Ze nekaj let poznamo izobraževanje nerazporejenega prebivalstva o ukrepanju za zavarovanje ljudi in premoženja v izjemnih razmerah. Prav gotovo to izobraževanje ni moglo zaobjeti vseh problemov, na katere v nekaterih KS in OZD prav sedaj mislijo in jih bodo deloma v akciji NNNP tudi poskusili reševati. Iz seznama akcij, ki so jih KS in OZD posredovale štabu za načrtovanje akcije NNNP, je sicer razvidno, a se večina sicer odloča za akcije civilne zaščite, le manjše število krajevnih skupnosti pa razmišlja o reševanju drobnih, a še tako življenjskih problemov, ki so v izrednih razmerah tako važni: kje dobiti vodo, če »potres« uniči vodovod; kje peči kruh za prebivalstvo, če transport iz pekarn ni mogoč. Ze zdaj je jasno, da bomo morali obnoviti nekdanje vodnjake, jih celo z občinskim odlokom zavarovati, ohranjati je treba peči na drva, zaustaviti propadanje starih mlinov, skrbeti za čistost naših potokov itd. Drug velik sklop vprašanj zadeva socialno problematiko: kako poskrbeti v izjemnih razmerah za varstvo otrok, katerih starši so na vojaških ali na civilnih dolžnostih, kam s starejšimi nepokretnimi občani itd. Skratka, možnosti za praktičen preskus reševanja problemov, ki se prav gotovo pojavljajo v izrednih razmerah, bo gotovo veliko. Reševati pa jih bo treba v tesni povezavi med krajevno skupnostjo in pa delovnimi organizacijami — tako zdaj ob akciji kot tudi v bodoče. Se enkrat pa je treba poudariti, da bo v soboto in nedeljo življenje teklo povsem normalno, kar se tiče preskrbe z živili, gorivom itd., nobenih omejitev v gibanju ne bo ali česarkoli drugega, kar bi motilo normalen tok življenja. Od vsake KS ali OZD ali v povezavi med obema pa je odvisno, za kakšno preverjanje sposobnosti preživetja in življenja v izrednih razmerah so se odločili: uspeh akcije pa bo tem večji, čim več krajanov bo v akcijo pritegnjenih in še večji, če bodo ideje o novih načinih reševanja civilnih problemov v izjemnih okoliščinah pomagali načrtovati in reševati tudi v bodoče. Da pa ne bo šlo v soboto in nedeljo brez vidnih in zvočnih »kulis« pa je tudi razumljivo in najbrž to tudi ne bo nikogar motilo. L. M. 5. STRAN: Božo Šprajc o svojem prvencu *. ♦ ♦ M f * ♦ NASLOV: J O L* AS 2 STRAN Spomenik na Kadinjači V nedeljo dopoldne je predsednik Tito na Kadinjači pri Titovem Vžicu odkril spomenik borcem delavskega bataljona, ki so pred 38 leti padli na tem kraju, ko so ščitili umik glavnine partizanskih sil in vrhovnega Štaba. Slovesnosti so se udeležili najvišji državni in partijski voditelji, delegacije republik in pokrajin ter okrog sto tisoč ljudi iz Sumadije, Srbije in vse Jugoslavije. Slavnostni govor je imel predsednik Tito. Dejal je, da so v Titovem Vžicu leta 1941 pisali eno najsvetlejših obdobij našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Prisotnost borcev, mladine in ljudstva teh krajev na prizorišču velike bitke ob odkritju spomenika, je odraz dolžnega spoštovanja in naglobje zahvale tistim, ki so dali svoja življenja za svobodo, neodvisnost, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter za pravico, da si sami in po lastni izbiri zgradimo svojo prihodnost. Titove besede so bile tako kot že velikokrat poprej živo in pristno pričevanje o dneh revolucije in graditii nove socialistične Jugoslavije. Med udeleženci prireditve so zlasti močno odjeknile besede o gradnji naše socialistične družbe ter neuvrščeni politiki Jugoslavije. Za tovariša Tita in druge goste so nato izvedli umetniški program, v katerem je sodelovalo okrog 2500 nastopajočih. Poleg znanih umetnikov so sodelovala tudi številna kulturnoumetniška društva, pihalni orkestri, brigadirji, pripadniki JLA in pionirji* iz vseh krajev naše države. Knjižnica Edvarda Kardelja Med slovesnostmi ob obletnici Užiške republike so v soboto na slovesni seji sveta ljudske knjižnice v U žicu to ustanovo poimenovali po velikanu našega delavskega in socialističnega gibanja Edvardu Kardelju, ki je v času obstoja Užiške republike urejal vojno izdajo užiške »Borbe« in bil kot član centralnega komiteja zadolžen za organizacijo oblasti. Slovesnosti se je udeležila tudi Pepca Kardelj. Zagrebški velesejem končan V nedeljo so zaprli zagrebški velesejem, ki je letos že petdesetič odprl vrata domačim in tujim proizvajalcem. Letos so se na tej veliki sejemski manifestaciji srečali razstavljalci iz 59 držav. Na 300.000 kvadratnih metrih je razstavljalo 5.000 gostov in več kot 1500 organizacij združenega dela iz vseh republik in pokrajin, ki so na velesejmu prikazale najnovejše dosežke v vseh gopo-darskih panogah. Posebno pozornost obiskovalcev velesejma so pritegnili izdelki držav v razvoju. Med razstavljavci se je prvič pojavila Evropska gospodarska skupnost, posebna razstava pa je bila posvečena tridesetletnici SE V. Pouk v materinščini Za 42.000 mladih Jugoslovanov, katerih starši so začasno zaposleni v tujini, se je z novim šolskim letom začel pouk v materinem jeziku. V okviru dopolnilnega pouka se v svojem jeziku letos šola več učencev kot lani. Povečalo se je tudi število predavateljev — iz Jugoslavije jih je odšlo poučevat otroke zdomcev še 120. Iz vseh republik in pokrajin pa so letos poslali tudi veliko učbenikov in drugih pripomočkov. RADOVLJICA Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica i* v del jek. 17. septembra, sklicalo občinsko kandidacijsko konfenemf jo je udeležilo 20 delegatov iz krajevnih organizacij. 45 de temeljnih organizacij in 20 delegatov iz občinskih družben organizacij. Kandidacijska opravila so se začela avgusta sredinah pa so soglasno sprejeli predlog, da za novega p izvršnega sveta občinske skupščine kandidira Stanko Slivnik rani ekonomist z Bleda. Koordinacijski odbor za izvedbo akcije Nič nas ne sme p pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica je 19. organiziral v Bohinju delovno posvetovanje za najbolj družbenopolitične delavce iz vseh krajevnih skupnosti. Pogov o nalogah vseh družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ti del akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki jo pripravljajo za 29. iQ tember. Vse krajevne skupnosti so v teh dneh že pripravile tv*t programe, na posvetovanju pa so jih uskladili z občinskim ŠK. LOKA Cerklje, Krani - Od četrtk a, 20. septembra, do konca meseca poteka v zadružnem domu v Cerkljah in v delavskem domu v Kranju nabor za generacijo mladincev, rojenih 1961. leta, pa tudi za vse tiste, ki morajo zaradi zdravstvenih razlogov ponovno pred naborno komisijo. Po besedah njenega predsednika je letošnja generacija mladincev iz kranjske občine zdrava in sposobna, da že spomladi odide na domovinsko dolžnost. Pri razvrščanju nabornikov v rodove jugoslovanske ljudske armade je komisija upoštevala želje posameznikov, njihovo izobrazbo in zdravstveno stanje. Mladi so pokazali največ zanimanja za planinsko enoto, za tehnično službo ter za voznike in veziste. Letošnji nabori so skrbno pripravljeni. Ze prejšnjo soboto so se naborniki zbrali na tehničnem zboru v kasarni Staneta Žagarja v Kranju, kjer so se spoznali z orožjem in vojaškimi spretnostmi. Pred samim naborom so jim zavrteli filme o življenju in delu naših čuvarjev, k prazničnemu vzdušju pa so prispevali tudi okrašeni prostori, obiski predstavnikov krajevnih skupnosti in občinske konference ZSMS Kranj. Na sliki fantje pred naborno komisiji) v Cerkljah, (cz) - Foto: F. Perdan Akcija »Nič nas ne sme presenetiti!« Tržičani so pripravljeni Jutri, 26. septembra, ob 12. uri bo seja občinskega sv* J sindikatov Škofja Loka. Na dnevnem redu bo ocena akciietf^t planskih dokumentov, razprava o izhodiščih o demokratizacf 51 in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi s»5t Slovenije ter obravnava samoupravnega sporazuma o oblik?!' I postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Škof ** Ob 13. uri, prav tako jutri, se bo sestal družbenopolm* občinske skupščine, ob 16. uri pa bo skupno zasedati * združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skunvV drugim bodo obravnavali analizo uresničevanja družh«>^2-V občine Skofja Loka v letih 1976, 1977. 1978. prognozo o !L letošnjega plana in izhodišča resolucije za prihodnje leto. TRŽIČ Tržič — V tržiški občini, podobno kot v vseh slovenskih, te dni tečejo sklepne priprave na akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Njen glavni namen je usposobiti vse naše ljudi, da bi znali v izrednih razmerah kot so naravne in druge nesreče ali celo v primeru vojne uspešno reševati svoja in druga življenja, svojo in skupno lastnino. Katere akcije predvidevajo v tržiški občini, katere izredne razmere bodo nastopile? Poglejmo najprej po krajevnih skupnostih. Za soboto v Tržiču načrtujejo skupno vajo z delavci Peka, temeljne organizacije Poliuretan, v kateri bodo morali največ sposobnosti pokazati člani civilne zaščite in gasilci. V Bistrici bo prav tako skupna vaja, in sicer s Pekom, Zlitom, Metalko, vključujeta pa se tudi osnovna šola heroja Bra-Čiča in vzgojnovarstveni zavod. V Lomu in Podljubelju načrtujejo globinsko zavarovanje, v Jelendolu razen tega še radiobiološkokemično zaščito, na Ravnah pa predvidevajo, da bo zemeljski plaz zaprl strugo in bo treba ljudi izseljevati. V Senič-nem bodo imeli vajo in zaklanjanje, v Lešah bodo preverjali zveze, v Križah bodo poskusili, kako se je treba cijah. ravnati v primeru napada, v Kovorju bo že s petka na soboto zatemnitev, splošna mobilizacija in reševalna vaja iz požarov, na Pristavi pa načrtujejo zavarovanje objektov, preprečevanje delovanja diverzanst-skih skupin in v soboto zvečer zatemnitev. Delovne organizacije se v glavnem vključujejo v vaje v krajevnih skupnostih, nekatere pa še znotraj tovarniških prostorov načrtujejo varovanje skupnega premoženja v primeru zračnih napadov, požarov in podobno. V nedeljo bodo v tržiški občini številni pohodi, zborovanja, športna in druga tekmovanja. V mestu bosta taborniška organizacija in gorska reševalna služba prikazali postavljanje šotorov oziroma reševanje ljudi, krajevne skupnosti Bistrica, Ravne, Brezje in Kovor načrtujejo množičen pohod na Bistriško planino, kjer bo tekmovanje z zračno puško. Lomljani se bodo podali proti Stor-du pa !«nnu žev, s Pristave in iz Seničnega, zdru Lomljani se ooou H*™: r. oziroma žiču, v Gozdu pa bo polwđo« zborovanje krajanov m Sebenj,^_ ženo s praznovanjem krajevnega praznika. V Podljubelju predvidevajo pohod na Kofce, v Jelendolu pohod po poti maršala Tita, v Lešah pa bo zbor pred spomenikom in nato pohod ob spomenikih vse do Begunj. Delavci se bodo v nedeljo prav tako vključevali v množične prireditve v krajevnih skupnostih, medtem ko v Triu še posebej pripravljajo športna tekmovanja, predavanje o civilni zaščiti, pohod na Mahavov grič in kulturni program, v Lepenki bodo prav tako športna tekmovanja, v Komunalnem podjetju bo tekmovanje v streljanju, podobno pa tudi v nekaterih drugih delovnih organiza H. Jelovčan Ceste pa čakajo Informiranje je steklo Tržič — Dejavnost članov centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Tržič je v zadnjem času močno napredovalo. Sodelovali so na mladinskih delovnih akcijah in pohodih, kjer so izdali več biltenov, pred izidom pa je tudi nova številka glasila občinske konference Tangenta, ki jo je pripravil novi uredniški odbor. Tangenta razen aktualnih sestavkov vsebuje še krajši opis zgodovine Skoja. potopise, literarne in humor-ne prispevke in drugo. Zal pa se je ponovno pokazalo, da je premalo se-sestavkov prav iz osnovnih sredin mladih. Zato bo prvenstvena naloga članov centra, da se povežejo s poverjeniki za informiranje v osnovnih organizacijah in da k delu pritegnejo tudi šolsko mladino, saj bo le tako Tangenta glasilo vseh mladih v tržiški občini. J. Kepic Trtic — Obnovi oziroma izboljšanju cest v tržiški občini posvečajo precej pozornosti. Tako so letos razen dokončanja ceste vpadnice imeli v načrtu tudi razširitev in asfaltiranje nekaj krajših odsekov v krajevnih skupno stih. Gre za cesto Slap — Cadov Ije, dolgo dober kilometer, skupaj s križiščem v Slapu, za cesto po stari železniški progi itd Zlita do Pristave, za nekaj sto metrov dolg odcep ceste proti klavnici in za priključek ceste na Zgornje Veterno. Pogodbe s Cestnim podjetjem iz Kranja, ki je prevzelo prvi dve cesti in križišče, so že nekaj časa sklenjene. A zdi se, kot da dogovorjeni roki Cestnemu podjetju niso mar. Res je, da ima kot edini »asfalter« na Gorenjskem dela čez glavo, vendar si takih »obrtniških« laži ne bi smelo privoščiti. Posredno je krivo tudi za to, da čakata druga dva odcepa cest, ki jih je sicer prevzelo Komunalno pojdetje Tržič. Lastnega asfalta nima in ga je zato prisiljeno kupiti v Kranju. In seveda, kot se v tem primeru dogaja, čakati nanj v vrsti. H. J. Danes ob 8. uri bo v Tržiču posvetovanje o planiranju uV ea bodo poslovodni delavci iz temeljnih organizacij, predsednic j krajevnih skupnosti ter predsedniki odborov za planiranje v yA organizacijah, krajevnih in samoupravnih interesnih skup1 Osrednja tema posveta bo usklajevanje planov med vsemi n«**1 niranja. TK Gorenjski tisk n.sol.o. TOZD TISK Mole Pijade 1 Kranj vabi k sodelovanju I VEC DELAVCEV S POKLICEM KOVINSKE ALI ELEKTROSTROKE za priučitev tiskanja v tečaju za pridobitev interne 1 Ufikacije. Pogoj: poklicna šola kovinske ali elektro stroke. Po pridom ustrezne interne kvalifikacije obvezno 2-me9ečno 4 skusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas «' dvoizmensko. II. 1 DELAVKO ZA OPASOVANJE TISKOVIN Pogoj: osnovna šola, enomesečno poskusno delo. Delo žuje za nedoločen čas in je dvoizmensko. III. 1 DELAVKO ZA OPASOVANJE TISKOVIN (za določen čas) Pogoj: osnovna šola, enomesečno poskusno delo, delo s* žuje za določen delovni čas (nadomeščanje delavk I času porodniškega dopusta) IV 1 DELAVEC ZA NOČNO VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE STROJEV — nočno delo \ Pogoj: osnovna šola, zaradi stalnega nočnega dela je prin** I samo za moške. Za opravljanje dela je določeno^"' mesečno poskusno delo. Ponudbe z dol^MilioBtrol.o^onti»p^m^ f jnittvo kljuki. Leta 1941 je padel Andreju Prešernu so ni hA je živel, ob krajši slovesne«: spominsko ploščo. I TO«, 25. SEPTEMBRA 1979 3.STRAN G LAS Jaka Gartner: V krajevni skupnosti načrtovati celoten razvoj Počitnice so mimo in povsod smo že krepko zakorakali v nove oslovae naloge. Tudi v družbenopolitičnih skupnostih, orga-■uacijah in temeljnih organizacijah je povsod živahna dejavno«*, saj je v jesenskem obdobju treba opraviti vrsto že dogovorjenih akcij in nalog in sproti reševati vprašanja, ki tarejo •ektvae ljudi in občane. O problemih, ter akcijah in nalogah, ki aoaajolj aktualne v škofjeloški občini, smo se pogovarjali s predsednikom občinske konference SZDL, Jakom Gartnerjem. iV tem trenutku nas najbolj zaposlujejo priprave na akcijo »Nič m ne sme presenetiti.« Dogovorili »no se, da mora postati pripravlje- nost na izredne razmere trajna, pripravljenost pa bomo, kot povsod v Sloveniji, preverili v soboto in nedeljo. V teh dveh dneh se bo tudi pokazalo, kaj moramo na tem področju Se narediti.« »Jesen je obdobje najbolj intenzivne priprave planskih dokumentov. Kako potekajo priprave v Škofli Loki?« »Nekoliko zaostajamo za sprejetimi roki, vendar to ni najhujši problem. Slabše je, ker ugotavljamo, da je kakovost dokumentov ponekod slaba. V pretežni meri že imamo pri vseh nosilcih planiranja izdelane analize sedanjega srednjeročnega obdobja, slabše pa so obdelane možnosti nadaljnjega razvoja. Predvsem se te pomanjkljivosti kažejo v krajevnih skupnostih, kjer se mora planirati celoten razvoj, vključno z razvojem gospodarstva in družbenih dejavnosti. Krajevne skupnosti morajo postati samoupravne celice v katerih se združujejo interesi občanov in delavcev. Drug problem, ki se kaže v krajevnih skupnostih, je organiziranost. Racionalnost v planiranju Trtic - V ponedeljek in torek so »končali razgovori članov predsedstvi občinske konference SZDL in %»ov koordinacijskega odbora za družbeno planiranje pri skupščini Mm Tržič s člani izvršnih odborov rajevnih konferenc SZDL, vodji de-kpcij. predstavniki družbenopoli-u/nih organizacij in člani odborov za družbeno planiranje v krajevnih Hrupnostih. Beseda je tekla o delovanju odbora za družbeno planira-aje, o iskanju možnosti za racionalnejše planiranje, o razvoju družbenih dejavnosti v krajevnih skup-aoitih, o delovanju delegatskega si-Kttna in organov krajevnih konfe-rscSZDL ter o informiranju krajanov. Zadnja taka razgovora sta bila na BafBM in v Tržiču. Na Ravnah, podobno kot v nekaterih in drugih kra-nkupnostih, namreč ugotavljajo, da so po rokovniku s pripravami nekoliko v zaostankuv vendar bodo izgubljeni čas nadoknadili z in-;*j$im delom na tem področja. To ne bo težko, saj jim ostaja p«cej neuresničenih nalog iz tega srednjeročnega obdobja in zato ne bodo planirali bistvenih novih naložb. So pa seveda nekatera področja, ki jih bodo morali v naslednjem petletnem obdobju zajeti. Ob rešitvi problematike cestišč v krajevni skupnosti nameravajo več pozornosti posvetiti še gradnji in obnovi stanovanjskih zgradb, zlati tistih, ki so dotrajane in potrebujejo celovito obnovo ali celo rušenje. S tem bi zagotovili večini krajanov boljše živ-ljenske pogoje. Tudi s preskrbo prebivalstva s prehrambenimi izdelki na Ravnah niso zadovoljni. Prodajalna mesa na primer kljub obnovi že dobra tri leta ni odprta. Tako bo ena prvenstvenih nalog krajanov tudi oblikovanje potrošniškega sveta. Zadovoljni niso niti z delovanjem delegatskega sistema. Ugotavljajo enake pomanjkljivosti kot v drugih krajevnih skupnostih. Bolje pa je z informiranjem, čeprav mislijo, naj bi se o delu družbenopolitičnih organizacij in svetov krajevnih skupnosti več slišalo in pisalo, poročila pa naj bi bila bolj poglobljena in razumljiva delovnemu človeku. J. Kepic Skupaj do pitne vode Tržiška in kranjska S KI S bosta v treh letih zgra-iUi vodovod od zajetja Črni gozd do Žiganje vasi Trtic - Tržiška občina, posredno i njo pa tudi del kranjske, je s •danjim zajetjem pitne vode pre-*rWjena le še za nekaj let. Zato so v Trftfu že pred časom začeli razsajati, od kod bi pridobivali nove bitne pitne vode, kateri vir bi je lil največ in najbolj čisto. Meritve »pokazale, da bi bilo najprimerneje zajaditi zajetje v Črnem gozdu, iz katerega bi lahko Črpali 160 litrov prtoe vode v sekundi. I gradnjo so nameravali začeti že |ajn vendar so naleteli na nekaj >iav Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, ki ima štiri majhne i*ttne elektrarne, bi bila zaradi Mrvega zajetja precej prikrajšana. Prav tako še ni bil dosežen sporazum s samoupravno komunalno aiupnostjo občine Kranj, ki naj bi »radnjo sofinancirala, hkrati pa so v TrMtu napravili še nekaj raziskav drugih možnih virov. Ugotovili so, b vi vse variante v primerjavi s r:mim gozdom dosti dražje, razen \tp pa m izvidi bakterioloških razi-*av vode pokazali, da izviri TržiŠke Utatnce niso pri me rr, i. f Samoupravni sporazum o združe-hjsfc denarja za gradnjo skupin- skega vodovoda Crni gozd med obema komunalnima skupnostima je zdaj tik pred podpisom. Predračunska vrednost celotne naložbe po idejnem projektu znaša 63,3 mili-, jona dinarjev. Skupnosti bosta zbrali vsaka polovico potrebne vsote. V Tržiču nameravajo dobiti denar od organizacij združenega, dela, ki so že ali pa Se bodo gradile svoje poslovne prostore na industrijski coni, in od drugih uporabnikov vode. Seveda bo potrebnih tudi nekaj bančnih kreditov. Tržiška komunalna skupnost, ki je nosilka investicije, bo zgradila vodovod, od zajetja Crni gozd do Ziganje vasi, torej ne samo do industrijske cone, v letih od 1980 do 1982. Vodo si bosta obe občini delili na pol, enako pa tudi kasnejše stroške vzdrževanja vodovoda. Rešeno je že tudi energetsko vprašanje Bombažne predilnice in tkalnice, ki bo z zajetjem vode v Črnem gozdu prikrajšana za 960.000 dinarjev na leto, saj bo zmogljivost treh elektrarn za približno polovico manjša. Izgubo bosta delovni organizaciji nadomestili obe skupnosti. H. Jelovčan Z zadnjimi volitvami smo že dosegli formalno povezanost vseh družbenopolitičnih organizacij v okviru SZDL, v praksi pa to še ni zaživelo tako, kot želimo. Predvsem vidimo, da se sindikat premalo vključuje v delo krajevnih skupnostih, kar se v tem trenutku najbolj odraža pri pripravi planov za prihodnje srednjeročno obdobje.« »Tudi delegatski sistem ne zaživi tako, kot bi bilo treba. Kako je v vaši občini?« »Ugotavljamo, da skupščine samoupravnih interesnih skupnosti niso zaživele kot mesto dogovarjanja med uporabniki in izvajalci, zato imajo pogosto težave zaradi nesklepčnosti in tudi vsebina razprav kaže, da uporabniki vse premalo sodelujejo pri odločanju. To pa kaže, da bo potrebno še enkrat temeljito razčistiti vlogo vsakega posameznega zbora. V samoupravnih skupnostih namreč že opažamo, da postajajo izvajalci s svojimi strokovnimi službami vse močnejši in se ukvarjajo preveč s problemi lastne organiziranosti in premalo s problemi področja, za katerega so zadol-• ženi.« »Preskrba na Gorenjskem in tudi v škofjeloški občini zaostaja za družbenim razvojem. Pri reševanju teh vprašanj pogrešamo glas potrošnikov. Kako je pri vas s potrošniškimi sveti?« »V naši občini je od predvidenih 19 že začelo delati 14 potrošniških svetov. Do konca leta pa bomo oblikovali konferenco svetov potrošnikov, ki se bo ukvarjala s problematiko preskrbe v občini. Ker pa se pogosto dogaja, da potrošniški sveti ne vedo prav dobro, kakšna je njihova vloga, pripravljamo seminar za usposabljanje članov svetov.« »Kaj pa družbeni sveti?« »Prav sedaj pripravljamo ustanovitev družbenega sveta za vprašanja prostora in varstva okolja. Na tem področju se nam je nabralo veliko nerešenih vprašanj, ki jih le s težavo rešujemo, nerešena pa zavirajo napredek. Primanjkuje nam ravninskega prostora, hribovska področja pa se nam praznijo. Da bi ta vprašanja začeli reševati, bo potrebno veliko resnega strokovnega dela in odgovornosti družbenega sveta. »Manjka tudi šolskega prostora,« saj so na nekaterih šolah že tri izmene.? »Pomanjkanje šolskega prostora in razvoj telefonije sta resnično problema, s katerima se bo treba takoj spoprijeti. Proučiti moramo možnost skupnega občinskega samoprispevka, s katerim bi zbirali denar za gradnjo nove šole v Škof ji Loki, za obnovo podeželskih šol in pa za izgradnjo telefonske mreže. Tako bi lahko v prihodnjem srednjeročnem obdobju uresničili načrt — v vsako vas telefon. To pa bomo uspeli le, če bomo zagotovili enake pogoje za napeljavo v vseh krajih občine.« L. Bogataj Vrtec Deteljica do roka? Tržič - V torek so se sestali člani odbora za dograditev vrtca Deteljica v Bistrici, ki ga sestavljajo predstavniki skupnosti otroškega varstva, vzgojnovarstvenega zavoda, samoupravne stanovanjske skupnosti ter izvajalca del, Gradbinca. Beseda je tekla o gradnji prizidka ter zunanji ureditvi vrtca. Kot kaže, dela ne bodo končana do predvidenega roka. Težave nastajajo pri dobavi materiala, ugotavljajo pa tudi, da material, ki ga bodo rabili v zaključni etapi gradnje, pri podobnih gradnjah še ni bil uporabljen in se zato pojavlja skrb, kako bo šlo. Predvsem problematična je streha ter stičenje stropnih plošč, vse to pa potegne za seboj še druga dodatna dela, ki jih opravljajo obrtniki. Težav ne bo edino pri zunanji ureditvi. Dela bodo nared do predvidenega roka, pa tudi predračun v višini 1,6 milijona dinarjev ne bo prekoračen. Z denarjem za nadaljnjo gradnjo prav tako ni težav, saj je kredit v višini 2 milijona dinarjev Zveza skupnosti .otroškega varstva Slovenije že odobrila. -J. Kepic /© ljubljanska banka Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske. Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 14 9 1979 naslednja prosta dela oziroma naloge 1. referenta statistika 2 blagajnika dinarsko-valutne blagajne v poslovni enoti Škofja Loka Delo se združuje za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del in nalog zahteva pod 1 : dokončana ekonomska srednja šola in tri leta ustreznih delovnih izkušenj, pod 2 dokončana 4-letna srednja šola ekonomske, komercialne ali splošne smeri ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Delo se opravlja v dveh izmenah Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske — Kranj, služba splošnih poslov, Prešernova ul 6 do 10 10 79.' Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po zaključeni objavi Ustanovili bodo stavbno-zemljisko enoto Tržič - Izvršni svet skupščine občine je imenoval iniciativni odbor za pripravo ustanovitve stavbno-zemljiške skupnosti, ki naj bi kot posebna samoupravna enota komunalne interesne skupnosti začela delati s 1. januarjem prihodnjega leta. Enota bo imela svojo dvajset-člansko skupščino, sestavljeno iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, izvršni odbor in komisijo za oddajanje stavbnega zemljišča. Praksa je namreč pokazala nujnost ustanovitve stavbno-zemljiške enote, ki bo upravljala s stavbnimi zemljišči v družbeni lasti tako, da bo skrbela za pravočasno ureditev zemljišč s komunalnimi objekti in napravami. Razen tega bo odkupovala zemljišča za gradnjo in objekte. ki naj bi jih porušili, predlagala bo uvedbo razlastitvenih postopkov, sprejemala srednjeročne plane in programe urejanja in upravljanja stavbnega zemljišča, investicijske programe, iskala izvajalce za urejanje stavbnega zemljišča, le-to oddajala kupcem in podobno. Z ustanovitvijo stavbno-zemljiške enote bo tako odpadla marsikatera težava predvsem v zvezi s pridobivanjem in z opremljanjem stavbnih zemljišč, kar je doslej večkrat povzročalo zamude pri gradnji. Za primer vzemimo le kompleks B-7 oziroma Pavlinovo jaso v Bistrici, na katero zasebni graditelji, v kolikor niso že obupali, čakajo že od lani. H. J. Sejem ali (tudi) etnografska prireditev? Tržič — Slovita šuštarsko nedelja, ki jo je letos menda obiskalo kar okrog trideset tisoč ljudi, je sicer že mesec dni pod streho, pa vendar se o njej v Tržiču še govori. Ne toliko o tem, kakšna je bila. kot kakšna bi morala biti v prihodnje. Očitki, ki letijo na tovarno Peko, res niso čisto upravičeni. Peko je glavni prodajalec, bil pa je, žal tudi glavni organizator minule šuštarske nedelje. Turistično društvo, ki je svoje ime na plakatu le posodilo, je storilo bore malo, oziroma ničesar, da bi bila prireditev taka kot 80 si jo zamislili njeni očetje pred leti in kakršna je nekaj časa tudi bila: šuštarski sejem z etnografsko vsebino, torej zanimiva poslovno-kulturna prireditev. Očitno je, da Peko niti ne želi biti glavni organizator. Stroški, ki jih ima s celotno organizacijo, komajda pokrijejo dohodek od prodaje čevljev. Dela in skrbi pa ima sploh več kot preveč. In kdo bi se potem »cufaU še za kulturno plat, saj so za to pristojni in plačani drugi! Odbor za šuštarsko nedeljo, ki se je pred dnevi sestal na pobudo predsednice občinske konference SZDL Tržič, Zinke Srpčič.je dodobra ocenil zadnji sejem in soglasno ugotovil, da ni bil tak, kot si ga Tržičani želijo. Ze res, da so bili razstavljavci in prodajalci sama solidna podjetja in obrtniki, da jim je tudi tokrat uspelo odgnati naval »kičarjei*, vendar pa to ni dovolj. Mesto, razen glavnega Trga svobode, s prireditvijo ni zaživelo. Kako torej naprej? Menili so, da bi bilo nujno čimprej pri koordinacijskem odboru za prireditve in proslave ustanoviti ožji strokovni pododbor, ki bi bil stalen in bi bila njegova prva naloga izdelati dober program za prihodnjo šuštarsko nedeljo z vsem. kar sodi k njej. To je vsekakor »frajšprehunga«, star običaj, ko so čevljarske vajence sprejemali med pomočnike, a žal doslej na ogled le ozkemu krogu »tržiške smetane«. Morda bi lahko pripravili tekmovanje delavcev iz slovenske ali vsaj gorenjske čevljarske industrije, na primer V prirezovanju, v šivanju in podobnih opravilih? Ni vrag, da ne bi dobili, čeprav za dobro nagrado, kakšnih par starih Šuštarjev, ki bi tisočglavi%množici kazali, kako so včasih delali čevlje. Razen tega pa je v tržiškem muzeju shranjenega na kupe gradiva, ki pripoveduje o starih cehovskih navadah, o življenju in delu nekdanjih Šuštarjev, njihovih družin in vajencev. Tržič je dokaj bogat, kljub svoji majhnosti, tudi s kulturnimi društvi. Mladinsko gledališče bi na primer lahko pripravilo kakšen odlomek iz tistega zaprašenega kupa gradiva, folkloristi pa lahko parkrat na dan zaplesali, pihalni orkester bi igral, pevci peli in tako dalje. In nenazadnje: Tržič se ponaša s petnajstimi izvirnimi spominki, kolikor jih menda ne premore nobeno drugo gorenjsko mesto. Kje letijo,* zakaj jih obiskovalcem ne ponudijo? « 1 • * • - • -■ ■ ■ H. Jelovčarr " «C LAS4.STRAN_--■- Zemlja ni prazna beseda TOREK, 25. S£rHfiWUTi7i ga trikratno, niti e ni, ki bi bila zaputi nedotaknjena. Zato me zadnjo rodovitno belsko polje, bo moralo v niče 90 glav živine k lav Koroška Bela - Na Beli so danes le se štirje kmetje, ki se preživljajo izključno le /. zemljo, čeprav je bila Bela nekdaj izrazito kmetijska vas, /. zaledjem nadvse rodovitnega in širnega belskega polja, s travniki in gozdovi pod Stolom in v javorniških rovtih. .Zahteve industrijskega napredka so nezadržno krčile travnike in polja: danes je na delu nekdanjega belskega polja valjarna Hela. na drugih njivah in pašnikih stanovanjski stolpiči, cesta Med belskimi kmeti se je kmetovanja najbolj resno in najbolj uspešno oprijel »Čopov« Franci, ki ima danes 6'2 hektarov zemlje, od tega okoli 41 hektarov gozda, pašnikov v hribovitem predelu in okoli 7 hektarov obdelovalne zemlje v nižini.Za kmetijska opravila, za spravilo sena. silaže je kupil najbolj moderne stroje, ima dva silosa, hlev s 25 stojišči in dva boksa. Redi pitance in mlado govedo, vsak dan odda od 50 do 60 litrov mleka, ki ga kupijo na Koroški Beli, kajti Bela nima zbiralnice. »Z mlekom je tako,« pravi Franci, z ženo sama delata na veliki kmetiji, »za tiste, ki ga kupujejo, je drago, za kmeta, ki ga oddaja, pa je poceni, glede na vse stroške in delo, ki ga ima s krmo in z živino. Prav tako je tudi z lesom, ki ga kupuje GG Bled; ves, po koliko je odkupna cena, ko pa jo primerjal s ceno končnega izdelka v lesu, se moral zgroziti«. Franci Smolej je bil nekaj časa zaposlen v železarni, nato pa je prevzel domačijo, ko je bilo v helvu 11 glav živine. Danes je ima 30 glav, v zadnjih desetih letih se je dvakrat preusmeril. Tako kot ostalim bel-skim kmetom je izdatni vir krme belsko polje, rovti zahtevajo ročno obdelavo. Ze pred*več meseci se je v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela začela na zboru krajanov razprava, da bo morda jeseniška Železarna za načrtovano novo elektrojeklarno uporabila belsko polje, ki ga je še tedaj odločno proti kot tudi danes hudo nasprotujejo, da bi se pozidala rodovitna polja in travniki. Ob kakršnemkoli odvzemu zemlje je bil vedno še najbolj prizadet prav Franci Smolej, ki o morebitni pozidavi belskega polja pravi: 41-letni Franci Smolej s Koroške Bele pri dese- ^^llZij nicah je z dobrim gospodarjenjem znatno pove- Mena in ne čal stalež živine in nakupil nove kmetijske stroje ErVSi»& — Ce bi se jeseniška železarna usmerila še na liu- Ne vem« kai bi potem? Pri • • - , . priči bi moralo iz hlevov v klav- nice okoli 90 glav belske živine. Belsko polje je edino, kar še imamo, nobene zamenjave ni ne v bližnji in ne v daljnji okolici. Na 46 hektarih pa se za našo okolico precej pridela, tudi travnate površine se lahko spremenijo v obdelovalno zemljo, v polja, ki pre-hranijo v najtežjih časih. Menim, da nikakor ne bi smeli načrtovati za novo gradnjo belsko polje, poiskati bi morali drugačne rešitve . . .« Franci Smolej, ki je navezan na domačo zemljo, ki preživlja njega in njegovo družino in posredno nas vse, je z nenehnim delom in trudom ustvaril trdno kmetijo. Res ni nikoli nasprotoval vsem zahtevam in potrebam po gradnji družbenih in proizvodnih objektov v njegovi okolici in na njegovi zemlji. Tudi ne nasprotuje gradnji elektrojeklarne, saj pomeni velik razvojni in proizvodni korak vse železarne in vseh Jesenic; upira pa se z ostalimi kmeti in krajani le glasovom, da bi morda gradili na edini rodovitni površini, ki jo Bela še ima in ki je v občini daleč najboljša. Z njim vred se zavedajo, da zemlja ni prazna beseda ne zdaj in sploh ne v prihodnje, tisti, ki od zemlje živijo. Kaj nismo »tisti, ki od zemlje živijo«, mi, prav vsi in sleherni od nas? D. Sedej —-\ Dobro gospodarjenje Iskre Elektromehanike Izvoz trenutno edina slabost KRANJ - Delovna organizacija Iskra Elektromehanika je v div polovici leta dobro gospodarila. Pri polletnem pregledu poslovanja *• si minus zapisala pred svoj poslovni izkaz le dva to zda in Elektronika Horjul in TEN. S 3 odstotke večjo zaposlenostjo kot v iT skem letu, vendar z manj delavci kot so planirali, je Elektromehan-k dosegla v prvem polletju 3,4 milijarde novih din vredno skupno D izvodnjo, kar pomeni 51,5 odstotno doseganje letnega plana. »Obseg proizvodnje v prvem pol- reč naši izdelki na zahodnem tm letju je bil večji kar za 15 odstot- predragi. Cena našega izdelka T ne skriva zadovoljstva direk okoli 46 hektarov.. Krajani so bili Franci Smolej, Čopov s Koroške Bele »Nikdar nisem nasprotoval industrijskemu in splošnemu na- Sredku; vem, da je bil vrtec na eli nujen, odkupili so hektar zemlje. Pod pošto na Javorniku je bilo naiih 3 hektare samih njiv In travnikov, tam so zrasli bloki; po parceli na Beli teče zdaj cesta, 2 hektara pa ima valjarna Bela. Vedno sem dobil denar, kajti primerne zamenjave ni. V rovtih nimam kaj iskati, saj sem brez strojne obdelave kot brez roke, v rovtih pa je ročno obdelovanje nadvse zamudno. Živino lahko redim le s pomočjo kmetijskih strojev, v katere *em vložil v zadnjih letih zelo veliko ter z belskim poljem, kjer imam okoli 7 hektarov. Belsko Polje je nadvse rodovitno in tako obdelano, da se lahko primerja le a polji okoli Naklega in Kranja. r Bo krme dovolj? - S prvimi jesenskimi dnevi so na Gorenjskem ' ■ j spravilom silazne koruze. Kmetje se z letošnjim pridelkom -lahko /><> / • saj je koruza ponekod zrasla tudi čez tri metre. Slabša je le na tistiri P°Y*£ kjer jo je že pred spravilom oklestila poletna toča. Zaradi suše je oiia p deta tudi prva košnja, zato so kmetje predvsem v vaseh pod ^rvaVLyke Storžičem upravičeno v skrbeh glede krme. Kljub ukrepom 'w\in*"{J skupščine, ki naj bi preprečili živini predčasno pot v klavnice, se oo . repov v hlevih zagotovo zmanjšalo. — Foto: C. Zaplotnik Meso v zameno za živino TRŽIČ - Približno 80 odstotkov mesa, ki ga pojejo Tržičani, pride iz škofjeloških Mesoizdelkov. Zanimivo pa je, da živino, ki jo za zakol redijo kmetje iz trtiske občine, ne dobi to podjetje, ampak jo prodajajo Kmetijsko živilskemu kombinatu v Kranju. O težavah, v katerih se trenutno spet nahaja vsa slovenska mesno predelovalna industrija, tudi škofjeloška, ne bi preveč govorili. Dejstvo je, da klavne živine primanjkuje. Zato so se delavci Mesoizdelkov iz Škofje Loke že večkrat obrnili na tržiško kmetijsko zadrugo. Ta sicer kaže pripravljenost, da bi živino prodajala temu podjetju, ven dar pa do konkretnega sodelovanja še ni prišlo. Stališče Mesoizdelkov je jasno; če že prodajajo toliko in toliko mesa v Tržiču, zakaj Tržičani ne zalagajo z živino njih, am pak kranjski KZK. O tej problematiki so Meso izdelki, ker se pač ni nič premaknilo, seznanili izvršni svet skupščine občine Tržič Ta je vso stvar dobro preteh tal in zahteva od domače kme tijske zadruge preusmeritev prodaje. Z živino, ki jo za zakol redijo v tržiški občini, bi nam reč Mesoizdelki lahko pokril velik del potreb po mesu na tem območju. ^ j kov,« . tor Elektromehanike dipl. inž. Aleksander Mihev. »To je po svoje tudi odraz potreb trga po naših proizvodih, tako da že nekaj let obseg proizvodnje raste od 12 do 15 odstotno.« Resnično so potrebe jugoslovanskega trga na primer po izdelkih telefonije ali pa ročnega orodja tolikšne, da gredo dobesedno še »topli« v prodajo; živahen utrip gospodarske aktivnosti pri nas pač ne dovoljuje, da bi se na Izdelkih Elektromehanike lahko nabiral skladiščni prah. Se ugodneje kot skupno proizvodnjo so dosegli v Iskri Elektromeha-niki plan eksterne proizvodnje oziroma so ga presegli za 2,3 odstotka v polletju, kar pomeni 2,8 milijarde novih din realizacije. Tudi celotni prihodek delovne organizacije 3,9 milijarde novih din je presegel polletna načrtovanja in sicer za 4 odstotke. Prav tako je dohodek po odbitku porabljenih sredstev v višini 1,4 milijarde din večji od načrtovanega, enako tudi čisti dohodek, ki z doseženo 1 milijardo din vrednosti dosega 53 odstotkov letnega plana. V prvih šestih mesecih letos je bil poprečni osebni dohodek v Iskri Elektrotehniki 6853 din, kar je sicer za pol odstotka manj kot je bilo planirano. Kar 71 odstotkov čistega dohodka je delovna organizacija namenila za sklade, kar je seveda razumljivo, saj je Elektromehanika pred veliko investicijo. »Ob teh ugodnih kazalcih gospodarjenja pa smo manj lahko zadovoljni z uspehom izvoza,« pravi Mihev. »V prvem polletju smo dosegli le 42 odstotkov načrtovanega letnega izvoza naših izdelkov. Izvozna vrednost dosega le 24,3 milijona dolarjev, kar pa je vsekakor prenizko glede na 24,8 milijonov dolarjev uvoza ali 54 odstotkov doseženega plana letnega uvoza. Da bi to edino slabo točko našega poslovanja v prvem polletju popravili, smo že sprejeli ob upoštevanju znanih re-strikcijskih ukrepov vrsto posebnih akcij, da še ujamemo plan izvoza in da seveda kolikor bo mogoče "znižamo tudi uvoz. Zavedamo se, da naloga niti malo ne bo enostavna, saj imamo z ostalimi jugoslovanskimi izvozniki skupno slabost, da so nam- tujem trgu pogosto niti ne krije *l naših mejnih stroškov, kar pa m < posledica še prenizke produktov sti, pač pa tudi drugih vzrokov.« Iskra Elektromehanika je ^ enega od teh vzrokov za dosegat« višje produktivnosti, tako pometal ne za zniževanje cene proizvoda « i tem ustvarjanja konkurenčnih p* gojev na tujem in domaČem trfcjfc seveda že zdavnaj odkrila; odlotft se je za investicije v moderno ^ nologij o. Seveda ni mogoče reči, i druge delovne organizacije ne v katerem grmu tiči zajec, vendar 1 je Iskra takorekoč že sredi in*«, cije in ne več pri načrtih. To se bo k posebej pokazalo v teh mesecih.^ delo na projektih za Labore \\ \ in BI napreduje, čeprav v prvih k-stih mesecih glede investicij m | vse gladko in po načrtih. »Skoraj 3 milijarde novih din u bi vložili v ta naš razvoj že v tr fazi, to je v obdobju 1980 do fl ostala sredstva pa postopoma v i» slednjih dveh fazah«, pravi d Mihev. »Načrt se nam mora p** čiti, saj je to življenjsko vpraim Iskre Elektromehanike.« LM SAPVIATOp DO GOLFTU RIST TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek objavlja prosta dela in naloge RECEPTORJA z naslednjimi pogoji: — poklicna ali nepopob srednja šola, — eno leto delovnih izkuV — pasivno znanje dveh tu-jezikov, — delo se združuje za nedela čen čas s polnim delovmr časom, — poskusno delo traja d>j meseca, — rok za prijave je 15 dni »v objave. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Ponudba delavcu v letih 1976-1978 (D Celotno ponudbo delavcev sestavlja več kadrovskih virov. Med najpomembnejšimi je priliv kadrov iz šol, ostali viri pa so še rezerve z brezposelnimi, druge republike in tujina. O prilivu kadrov iz šol smo že pisali pred kratkim, danes pa še o ostalih virih kadrov. Za boljše vsebinsko razumevanje posameznih vrst virov je treba nekaj pojmov opredeliti — delovne rezerve: sem uvrščamo delavce, ki so za več kot mesec dni prekinili delovno razmerje in delavce, ki se niso zaposlili več kot leto po končanem, šolanju; dalje so to delavci, pri katerih je minilo že več kot leto od preselitve iz druge republike sli povratka iz tujine; delavci, ki so se pred zaposlitvijo ukvarjali t zasebno kmetijsko dejavnostjo, reaktivirani upokojenci, invalidi, gospodinje itd.; skratka vsi delavci, ki so bili poprej nezaposleni ne glede na to ali so bili prej prijavljeni pri skupnosti za zaposlovanje ali ne; — druge republike: sem sodijo delavci, ki so pred zaposlitvijo bivali in delali v drugi republiki in niso v Sloveniji že več kot eno leto. Sem se ne uvršča delavcev, ki so že bili zaposleni v Sloveniji, če od njihove zadnje zaposlitve v naši republiki ni minilo več kot mesec dni; — tujina: to so delavci, ki so pred zaposlitvijo v naši republiki delali in bivali v tujini, od njihovega povratka v Slovenijo pa ni minilo več kot leto dni. Po tako opredeljenih pojmih se je na novo zaposlilo iz delovnih rezerv poprečno 834 delavcev, od tega 46.5 odstotkov žensk. Od vseh novozaposlenih je skoraj 18 odstotkov delavcev iz delovnih rezerv. Kvalifikacijska struktura rezerv je bila naslednja: ozek profil 79 odstotkov, širok profil 11,5 odstotkov, profil tehnik 8 odstotkov, profil inženir 1 odstotek in profil dipl. inženir 0.7 odstotka. Gorenjski regiji primanjkuje kadrov in lastni viri ne pokrivajo vseh potreb po delavcih. Zaradi izrazitega pomanjkanja predvsem nešolanih kadrov je pridobivanje delavcev od drugod iz leta v leto pomembnejše. V letih 76-78 se je letno na novo zaposlilo poprečno 1818 delavcev iz drugih republik. Med njimi je bilo 27 odstotkov žensk. Delež delavcev iz drugih republik v številu zaposlenih je bil dokaj visok, saj je dosegel skoraj 39 odstotkov. Mirni Pintar Ob polletju je Jelovičin TOZD Montažni objekti zaznamoval -rsaj-izgubo. Res je, da je bila temu kriva tudi selitev v novo halo apomktk/k* vzrok pa je gradnja montažnega naselja Bantaie v Stražtšču, *» w/r obilice deževnih dni in ilovnatih in močvirnih tal zavlekla. Drino * e** tudi izpad izvoza v prvem polletju. Vendar v Jelovici zatrmftfa, «> 9-mesečni obračun dal vse drugačno sliko, taj so samo v muebt tW vložili okrog 20 milijonov dinarjev, ki bodo že prišli v poročam m Saasa* Na sliki: v novi hali TOZD Montažni objekti hite s praizvotmjo šmšmb* goro. — Foto: D. Dolenc TOREK, 25. SCPTE d 79 — 5. STRAN O L A Božo Šprajc o svojem prvencu Slovenskih filmov je malo. Pa ne uto, ker bi ne imeli dobrih igralcev, v>n«ratov, režiserjev in drugih filmskih delavcev, pač pa (verjetno) zato, ker smo majhna dežela, ker fpretoialo namenjamo filmski kul-tan in s tem posredno tudi filmski vzfoji gledalca. Raje kupujemo največkrat zelo cenene tuje pustolovke, biminalke, nesmešne komedije in podobne »umetnine«, ki smo se jih, iaJ, ie tako navadili, da so nam, vsaj večini gledalcev, celo všeč. Prav zato smo seveda neznansko veseli vsakega novega domačega izdelka. Se s posebno nestrpnostjo a»o pričakovali Sprajcev Krč; nekoliko zaradi tega, ker je režiser doma-ta iz Kranja in je to njegov prvi celovečerni film, nekoliko zaradi tep. ker so o njem na festivalu v Palju precej govorili, nekoliko pa tudi iz ciste radovednosti. Slavnostna premiera, ki je bila v Kranju v četrtek zvečer, je dvorano km Center napolnila do zadnjega kotička. Gledalci, k sreči so bili taki, ki te kolikortoliko razumejo na film ■ ga imajo radi, so delo lepo sprejeli. To se je videlo posebno na koncu, ko sj navdušeno zaploskali igralcem, »enaristu, kostumografki, komponist it režiserju, ki so se jim predstavi tudi »v živo«. Vendar pa tokrat ne bi govorili preveč kritično o Krču, kaj je v njem dobrega in kaj slabega, saj so to že prej in verjetno še bodo storili film-*j kritiki. K pogovoru smo povabili ■ota, o katerem je v zvezi s Krčem ujveč slišati, režiserja Boža Špraj-ca. Za uvod nekaj besed o njem. Zanimivo je predvsem to, da je absolviral kar tri smeri na akademiji za gledališč*, radio, film in televizijo: gledali fto igro, radijsko režijo in fimsko re-fajo Zaposlen je kot igralec v ljubljanski Drami. Prehodil je domala vsa slovenska zledalriča. Režira! je v Gorici, Celju, Ljubljani. Za vlogo Duksa v Jovano-nčrrih Norcih je 1972. leta prejel vi-mko priznanje Sterijino nagrado, za režijo televizijskega dokumentarne za filma Bog nas varuj revolucij in rdeč* poplave pa prvo nagrado na feralu 4HT v Portorožu. Ta film je »»topa! nafto državo tudi na nekaterih tujih prireditvah, med drugim M festivalu Prix Italia v Firenzah. »Božo, bi nam za začetek morda povedal, kako mlad in pravzaprav malo izkušen režiser v Sloveniji lahko dobi režijo celovečernega fjhna?« »Hm, težko, vsaj pred leti bi sls to skoraj nemogoče. Zdaj se itteai tudi v slovenski kinema-tafrsfiji odpirajo vrata mladim. tasJofov za preokreta je več. (skatsje iz drugih jugoslovanska) republik so pokazale, da so sital ustvarjalci sposobni in da itisaaajo kvaliteten napredek, lana tega je prišlo do več ka-Irrrskih sprememb pri Viba %m; sovi direktor, novi pro-staaski svet in na novo usta-asdjesi dramaturški oddelek so feuetoejai za pobude mladih. To stoti prav in skrajni čas, sicer deset ali nekaj let več v ae imeli niti enega reži-ksksna je bila moja pot? Zeljka Kozinca so ponu-režiserjem. Trije so ga , torej sva v ožji izbor dva. Po tem, kaj sva bila pripravljena napraviti iz scenarija, ae je programski svet odlogi arisae.« s> »v. tiCni m s filmom hotel povedati?« tKrt je družbeno kritična draga, Odslikava -sodobno ••p*roble-' aatiko, je zrcalo nekega življe-ata t nekem prostoru, vendar pa ni tisti, ki bi probleme tudi reševal. Nanje le pokaže. Seveda pa sam težko rečem, koliko je film v svojih hotenjih uspel, koliko je prepričljiv. O tem naj sodijo gledalci.« »Željko Kozinc je za scenarij dobil srebrno areno v Pulju in priznanje na specializiranem festivalu filmskega scenarija v Vrnjački Banji. Kako so film sprejeli v Pulju, kjer je bil prvič predstavljen širšemu krogu gledalcev in seveda tudi kritikov?« »Zelo dobro, prav presenečen sem bil. Žirija sicer ni bila tako navdušena, toda če vemo, kakšne napake je delala letos, ker ni imela jasno izdelanih kriterijev za nagrade, ne morem biti razočaran.« »Za film je značilno, da ga je ustvarjala precej mlada ekipa. Je to naključje?« »Nikakor ne. Za film, ki stane milijardo, si takega naključja ne moremo privoščiti. Ekipa je bila mlada, čeprav ne vsa, verjetno zato, ker sem tudi sam mlad, če sem seveda pri dvaintri-desetih letih še mlad. To so bili ljudje, s katerimi sem delal že prej, torej preverjeni sodelavci. Moram pa reči, da sem tako z mladimi kot starejšimi delal enako dobro.« »V filmu je tudi nekaj .smelih' prizorov, ki jih v slovenskih delih doslej nismo bili vajeni. Kakšen namen imajo?« »Film je metafora; vsaj ta skuša biti. V njem je toliko spolnosti, kolfkor je'je tuVii v resničnem življenju. Znano jfe/da se ljudje v, stiskah, travmah, osebnih pora- zih, zatekajo drug k drugemu. V takih primerih je spolnost neke vrste osvobajanje. V Krču so trije ,smeli' prizori, estetsko različno obdelani; prvi je liričen, drugi, med Kristino in Matevžem, begav, mračen, v tretjem pa je spolnost zgolj zaradi spolnosti. Komercialnosti z njimi vsekakor nisem nameraval ustvarjati.« »Kaj meniš na splošno o slovenskem filmu. Kakšne teme naj obravnava?« »Slovenski film je imel v svoji zgodovini ,zlata* in kritična obdobja. Nekdaj je v jugoslovanskem prostoru ogromno pomenil, posebno v času Boštjana Hladnika, ki je sprožil val novih pogledov in iskanj. V zadnjem desetletju pa smo Slovenci nazadovali. Mislim, da prav zdaj spet prihajamo v neko novo, sveže obdobje. Pojavljajo se in se bodo še pojavljali novi ljudje. To je vel'k obet za slovenski film, saj pomeni nova stališča, nove odnose, torej družbeno angažiran film. Kar pa se tiče tem, ki naj bi jih slovenski film obravnaval, se je težko omejiti. Imamo izjemno bogato literaturo, ki kliče po prenosu na platno. Pravi angaž-ma pa je seveda znotraj sodobne teme, ki jo je tudi najtežje obdelati.« »Kaj pa tvoji načrti pri filmu?« »Trenutno delam v Mestnem gledališču ljubljanskem Smrt predsednika hišnega sveta, kasneje me čaka še režija v Drami. Seveda pa me privlači tudi film. Nekaj možnosti se mi odpira, vendar pa zaenkrat o tem še ne bi govoril. Lahko rečem le to, da bom zagotovo ostal pri sodobni tematiki.-* ■ -------------- H. Jelovčan loški muzej Škofja loka ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V SKOFJI LOKI so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate: zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, etnološko, zbirko N0B. prirodoslovno ter galerijo del slikarjev — loških rojakov. Vse tiste skupine, ki želijo vodstvo po zbirkah, se morajo predhodno najaviti upravi muzeja, kajti le v tem primeru bo vodstvo zagotovljeno. V GALERIJI LOŠKEGA GRADU bo od nedelje. 23.septembra 1979 dalje odprta razstava fotografij. Razstavljala bosta JANEZ MISSON in BREDA BARDORFER. Razstava bo odprta ob istem času kot zbirke muzeja, to je od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. ZBIRKA V SORICI je odprta vsako soboto od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure in vsako nedeljo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Ostale dneve pa je možen ogled po predhodnem naročilu le za večje skupine. Ob 140. obletnici izuma fotografije Nekaj o Janezu Puharju Komaj tri leta za tem, ko sta Daguerre in Niepce objavila svoj izum fotografiranja na posrebrene kovinske plošče, je Kranjčan Janez Puhar izumil • fotografiranje na steklene plošče Leto 1839 pomeni zmagoslavje za ustvarjalni genij francoskega naroda. Ko je znanstvenik A rago 19. avgusta 1839 na svečani seji pariške akademije znanosti podal izčrpen oris prvega heliografskega postopka, ki ga je iznašel Luis Jacques Mande Daguerre, sta Pariz in francosko ljudstvo prevevala ponos in navdušenje. Vest o epohalnem odkritju se je bliskoma širila po Evropi in po vsem tedanjem kulturnem svetu. Iznajdba fotografije je gotovo eno največjih dejanj v zgodovini človeštva. Po svojih posledicah se lahko primerja samo z iznajdbo tipografije (Gutenberg, 1450). Se več, danes fotografija lahko pove več, kakor moremo izraziti z besedami. Po slabem poldrugem stoletju njenega obstoja lahko trdimo, da je bila iznajdba fotografije izredno pozitivno dejanje, v nasprotju s prenekaterim drugim tehničnim izumom, ki ljudem ni prinesel vedno samo dobrega. Mimo obletnice izuma fotografije pa ne moremo, ne da bi pri tem omenili našega rojaka, Kranjčana Janeza Puharja (1814-1864). Le maloka-teri uporabnik najsodobnejših fotografskih aparatov ali pa samo ljubitelj lepe fotografije ve, da je v prvi polovici prejšnjega stoletja oral ledino na tem področju slovenski duhovnik, Kranjčan Janez Puhar. Leta 1842, komaj tri leta za tem, ko sta Daguerre in Niepce objavila svoj izum fotografiranja na posrebrene kovinske plošče, je Janez Puhar izumil fotografiranje na steklene plošče. Puhar je imel prirojen čut za likovne vrednote, po drugi strani pa za optično kemično eksperimentiranje z izrazitimi lastnostmi znanstvenika izumitelja. Bil je razgledan, vztrajen, samokritičen, dosleden. Z dagerotipijo se je seznanil teoretično in praktično že v letu 1839, Kmalu je začel s poskusi, ki so ga leta 1842 pripeljali do lastnega izvirnega postopka fotografiranja. Ta Puharjev izum vključuje dve komponenti: steklo kot nosilec fotografske slike in kemični postopek z žvep-lenimi parami. Steklo do tedaj še ni M Janez Puhar, avtoportret bilo v rabi, kajti dagerotipija je bila slika na kovini, talbotipija pa slika na papirju. Puhar je objavil prve rezultate svojih poskusov leta 1841, nato pa še leta 1843, 1849 in 1851. Posebno pomembna je objava o transparentnih slikah na steklo 1843, ker daje Puharju vidno časovno prednost pred slikami na steklo Abela Niepcea de S. Victor (1848). Puhar je dosegel še za svojega življenja pomembna mednarodna priznanja. Njegov postopek je objavila Akademija znanosti na Dunaju (1851), na Veliki razstavi v Londonu (1851) je dobil za svojo fotografijo, ki predstavlja cerkljansko cerkev z Vavknom v ospredju, zlato svetinjo. Ta slika je bila leta 1937 odposlana na razstavo Puharjevih del na Dunaj, od koder pa se ni več vrnila. Pariška Academie Nationale je leta 1852 sprejela Puharja za svojega člana in mu istočasno s to diplomo priznala naziv »iznajditelj fotografije na steklo«. Danes se starih postopkov v fotografiji ne uporablja več, dagerotipija iti Puharjev način sta stvar preteklosti. Nesporno pa ostaja dejstvo, da je Puhar prvi začel s fotografiranjem na steklo in tO je pomenilo velik korak naprej. Kakor se je zgodilo še z nekaterimi drugimi našimi izumitelji, da so se z njihovim znanjem okoristili drugi, tako tudi Puharju del sveta še do danes ni priznal tega prvenstva. Alojz Zibert Preoblikovana narava Galerija Kurnikove hiše olj Franca Tržič - Po daljšem premoru se bodo v petek, 28. septembra, ponovno odprla vrata priljubljene tržiške galerije v Kurnikovi hiši. To pot se nam bo že drugič zapored predstavil slikar amater Franc Klemen iz Laškega. Klemenov osnovni element umetniškega izpričevanja je krajina, tako ruralna kot urbana. Človek, ki je bil do nedavnega sestavni element njegovih kompozicij, je izginil. Srečujemo ga le posredno pri njegovih posegih v naravo. Izraznost Klemenovih del je postala dosti bolj tenkočutna, osebna. Avtorjevo zanimanje za preoblikovano naravo je pogojeno z izredno onesnaženim okoljem, v katerem živi. Kritičnost te problematike izraža na zelo svojski način. Zaveda se, da narava ne more ostati nedotaknjena, prvinska. Klemen v svojih slikarskih delih skuša pokazati, kako jo lahko preoblikujemo in ji damo neko novo kvaliteto. Slikarski jezik, ki ga pri tem upodablja, ni revolucionaren. Pokrajinske in stavbne kompozicije, odnosi barv in oblik so v zanimivih sorazmerjih. Belina, ki proseva skozi kasnejše barvne nanose, ustvarja svojstveno* -razpoloženje-. - Agresivna- živost nekaterih podob raste iz nas v Tržiču gosti razstavo Klemena protja med barvitostjo glavnega objekta in svetlobo ozadja. Navidezno mirne podobe pa pogovor med scenami, odsevi in svetlobami preoblikuje v mogočno in razburljivo igro. Kljub večkrat hladnim barvam je Klemenovo slikarstvo toplo, neposredno, polno ljubezni do upodobljenega. S 77 ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO v Kranju razpisuje delovno nalogo za nedoločen čas KONSERVATORJA -ETNOLOGA Pogoj za razpisano delovno nalogo je diploma Filozofske fakultete - smer etnologija in moralnopolitične kvalitete. Rok za prijavo na delovno skupnost Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju, Tavčarjeva ulica 43 je 15 dni od objave. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni 10 dni po izteku -prrjaVnega'roka." ■ * *—~~**' G L, AS 6 STRAN TORtK, 25. SiPTEMBJJA Prazni kavlji v mesnicah - Foto: F. Perdan (Pre)draga koruza prazni hleve in mesnice Teden boja proti kajenju Napovedi, da bo preskrba z mesom letos vse bolj kritična, na kar so že spomladi opozarjali rejci in klavniška industrija, so se pokazale za resnične. Primanjkuje predvsem svinjine in mlade govedine pa tudi izbira drugih vrst mesa in nekaterih rejec regresira koru^ mesnih izdelkov postaja vse bolj pičla. dosegla že 38 dinarjev in, če k temu prištejemo se dinar in pol stroškov prevoza, doseže kilogram žive teže govedi že kar ceno blizu 40 dinarjev Tu imajo mesarji za 17 do 18 dinarjev izgube. Sedaj je že povsem jasno, da s februarskim popravkom odkupnih cen živine in prašičev ter prodajnih cen mesa, nismo odpravili nesorazmerja pied odkupnimi cenami živine in cenami reprodukcijskega materiala. Ušteli smo se zlasti pri koruzi, ki že vrsto let sodi med poglavitne vzroke nestabilnosti v živinoreji in prašičereji, letošnji intervencijski uvoz tudi ni prinesel rejcem pričakovanega izboljšanja. Pri uvozu koruze se je namreč vse preveč zatikalo, zraven pa so poskočile tudi cene in so zadnja zrna že kar za polovico dražja od prvih, ki so prispela v naša pristanišča. Doslej smo uvozili približno tri četrtine od planiranega milijona ton koruze, vendar so se ob vseh zapletih prizadevanja intervencije že skoraj razblinila. Ce pa k temu prištejemo še sušo, ki je letos močno oskubila senike in zdesetkala črede, potem izboljšanja položaja v živinoreji ni pričakovati in tudi napovedi o izbiri mesa najbrž ne morejo biti posebno spodbudne. Ko smo se pred nekaj dnevi o pomanjkanju mesa in problemih klavniške industrije pogovarjali z direktorjem Mesne industrije Gorenjske Francem Mihovcem in direktorjem Mesoizdelkov Škofja Loka Mirom Duičem, sta potrdila, da je vzrok za sedanje pomanjkanje mesa in krizo v živinoreji treba pripisati nesorazmerni porazdelitvi dohodka v kmetijstvu - predragi koruzi in zaradi visokih cen krmil (koruze), prenizkim cenam živine in prašičev. MESAR REGRESIRA KUPCA V Mesni industriji Gorenjske so lani zaklali približno 54.000 prašičev, od tega v Skofji Loki v Meso-izdelkih 42.000 in v jeseniški klavnici 12.000. Ker nimajo lastne proizvodnje, večino prašičev kupijo v Vojvodini. Imajo sicer farmo v Stični, ki letno vzredi 5000 do 7000 prašičev, vendar je to le desetina potreb. So-vlagajo tudi v izgradnjo prašičje farme v Kočevju, ki bo letno zredila 15 000 prašičev, skupno s kranjskim KZK pa sovlaga v kombinatu Sirnium, da bi tam dobili vse od žit, do živine in prašičev ter izdelkov za predelovalno industrijo. Vendar v tem trenutku od naložb in 8ovlaganj še ni rezultatov. Zato so vezani na prosti nakup, predvsem v Vojvodini. Dogovorjena cena prašičev za kilogram žive teže naj bi bila 25,24 dinarja. Ta vsota je tudi osnova za izračun maloprodajne cene mesa. Ker pa prašičev primanjkuje, morajo mesarji zanje odšteti že kar 35 dinarjev za kilogram žive teže. To pa pomeni, da v teh dneh »dajejo« potrošniku pri kilogramu svinjine v poprečju kar 15 do 17 din »regresa«. Podobne so razmere v živinoreji. Izhodiščna cena maloprodajne poprečne cene mesa je 29 din za kilogram žive teže živine. V prvem polletju, oziroma do konca poletja, ko so kmetje prodajali živino zaradi suše in za vsako ceno, je izhodiščna cena še nekako »zdržala«. Sedaj pa je cena goveje živine, ki jo je tudi treba večino kupiti izven Slovenije, Iz tega bi še na prvi pogled dalo sklepati, da ob vsem tem dobro živi rejec živine in prašičev. Vendar pa je tudi cena prašičev pri 35 in cena govedi pri 38 dinarjih za rejca prenizka. Ves svet in tudi naša agronomija namreč priznavajo razmerje desetih kilogramov koruze za kilogram žive teže. Ce upoštevamo sodobne ukrepe pri vzreji, se lahko ta številka zniža za kilogram ali dva. Uvožena koruza sedaj velja 4,5 dinarja za kilogram in bi potem bila realna cena žive teže govedi za rejca, seveda, če je med srečneži, ki jo dobijo, nekaj čez 40 dinarjev, približno toliko pa tudi cena prašičev. Domača koruza pa je med 5 in 6 dinarji za kilogram. Iz tega ni težko razbrati, da koruza pobira levji delež dohodka v kmetijski proizvodnji in nazadnje tudi v mesno-predelovalni industriji. Za letos napovedujejo rekorden pridelek. Tudi, če bo prišla hitro na trg in, če bo cena sprejemljivejša in bo spodbudnejša za rejce živine in prašičev pa bo treba na meso še nekaj časa počakati. Osnovne črede v živinoreji so namreč močno zdesetkane in bi se se tako uskladitev cen s cenami koruze lahko poznala šele prihodnje leto, v prašičereji pa proti koncu spomladi. L. Bogataj Direktor TOZD Mesoizdelki Škofja Loka Miro Duič in direktor Mesne industrije Gorenjske v pogovoru z avtorico prispevka. — Foto: F. Perdan to pravi« Tobačni dim naš vsakdanji Prav gotovo se še vsak kadilec spominja svoje prve c puhanje je bilo kajpak skrito pred očmi odraslih tistih odr« rt l prv° dovoljujejo dimne užitke, mladini pa je to strogo preno7X d* vedano je na šolah, kjer učitelji in profesorji med odmorom Z»°u kadijo, prepovedano je v čakalnicah ambulant v bolnišnirlb n,odniku zdravstveno osebje prav tako kadi. Cigaretni dim smo siopr i?' m skupščinskih dvoran iz nekaterih čakalnic, iz avtobusov venrbT bolj za zaščito nekadilcev, ki imajo ne nazadnje tudi no u«t» ■ p" do vdihavanja čistega zraka. H u^iavi prav Kaj pa je bilo storjenega za zaščito kadilcev? Vnrašan-čudno zveni, toda odkar se je uživanje tobačnega dima sni ^ najbolj razširjeno narkomanijo sodobnega človeštva z v<*> en,l° v posledicami, tako se tudi širi prepričanje, da je treba karin ' !2fij pred kvarnimi učinki cigarete; kajti dim šestih ton tobaka it l*^™ pokade po vsem svetu, počasi, toda zanesljivo načeni. !f°r ^ Jugoslovani ne pokadimo ravno malo cigaret, pač na «m« «!L Vjf ki na leto pokade več kot 2000 cigaret na odraslega prebTv«T<. dstubl je v nekaterih deželah ta številka skoraj dvakrat večja kot ZDA, drugje pa spet, kot na primer na Norveškem ie v«™* ?nn*rY manjša od jugoslovanske porabe cigaret. Znanost je škoHTJ nkw kajenja že podrobno raziskala: vemo, da dolgoletno kai^ni U*ltiit možnosti za nastanek pljučnega raka, vemo, da kadilci oh |U8tVWjl kroničnim bronhitisom, ki je osnova za druge pljučne bole* ^" tudi invalidnosti in prezgodnje smrti, cigaretni dim ie tudi 'V vzrokov srčnega infarkta, posledice nikotina pa se k»£i "r j drugih organih, kar vse močno skrajšuje življenjsko dobo kadilcev " Kaj torej storiti? Uničenje tobaka bi bil vsekakor ukren iv nikamor, prepoved kajenja nikakor ne vpliva vzgojno ini b' "J ne ^ kampanjsko reševanje problema pa prav tako ne orina^^LS** neprestano osveščanje, spoznavanje vseh posledi ^ n,h i Url Al J n navajanje na zdrav način življenja že od mladih nog. pand kadilcem da bodo kadili manj in tudi na način, ki ima blažje učinke ni eanizem itd. Predvsem pa bi si morah prizadevati, da bi mladi. bodo do zgledu odraslih kdaj prižgali cigareto, naj bi jo kar najkasne* »Piziemen uspeh pa bi bil, če bi lahko mlade prepričali, da ni cigami vstopnica v svet odraslih, saj je dovolj drugih, ne tako varljivih, \ lem zavojčku skritih zahrbtnosti. L. M. pisan« Šola v s kmetijskim poukom Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja v Bohin' ski Bistrici je druga šola v radovljiški občini k H prešla na celodnevni pouk - Dovolj možnosti | interesne dejavnosti, tudi za kmetijski pouk Bohinjska Bistrica - Po dveh letih intenzivnih priprav je v letošnjem šolskem letu prešla na celodnevni pouk osnovna šola v Bohinjski Bistrici, ki jo obiskuje 458 učencev. V šoli imajo prostor tudi za vrtec za 80 otrok, začasno pa so v njej tudi oddelki za otroke z motnjami v razvoju. Bistriška osnovna šola dr. Janeza Mencingerja vključuje še podružnični šoli v Srednji vasi, kjer je 73 učencev in na Koprivniku, kjer je v kombiniranem pouku 16 učencev. »Prehod na celodnevni pouk smo dalj časa pripravljali, o novostih temeljito seznanili starše, sodelovala je krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije,« pravi ravnatelj Andrej Šilar, »čeprav je šola velika, nam manjka specialnih učilnic. Več prostora bomo iseli, ko se bo vrtec preselil v obnovljene prostore. Preuredili smo jedilnico, poskrbeli za dobro prehrano učencev, ki prinesejo za kosilo v nižjih razredih 16 dinarjev, v višjih 18 dinarjev dnevno, malico staršj plačujejo po 80 dinarjev mesečno. V jedilnici ima vsak učenec svoje mesto, jedo v dveh izmenah, strežejo pa učenci sami. Precej otrok bo dobilo regres za prehrano. Mislim, da so se otroci celodnevne sole prav razveselili, nobenih problemov ni bilo. Še posebno radi obiskujejo številne krotke in interesne dejavnosti, res pa je, da zaradi širokega šolskega okoliša prav vsi otroci ne morejo h krožkom, ki bi jih radi obiskovali. Čeprav smo pri Alpetouru naleteli na vse razumevanje zaradi prevozov otrok, morajo učenci, ki stanujejo v bolj oddaljenih krajih, kaj- kmalu domov, medtem ko učenci, ki so bližje obiskujejo tiste krožke, ki jih želijo. POUK O KMETIJSTVU Na šoli je precejšnje zanimanje — zdaj, ko je celodnevni pouk — za nemški jezik, ki ga poučujemo v S. in 4. razredu ter v 7. in 8. razredu, zaradi turizma. Upamo, da se sest učencev, ki m t odločili za gostinstvo, premislilo. Prav tako d obetamo od kmetijskega za katerega je neverjetno manje. Uvedli smo ga na staršev, učence poučuje tff nom, pričakujemo pa pospeševalne službe pri in bohinjske kmetijske u Seveda pa so otroci, ko ukijailf redni pouk, radi tudi v številna št gih krožkih in interesnih stih. Za prevoz učencev bi v šoli potrebovali še en avut* čeprav imajo že dva, ki otroke po Zgornji in Spodnji in enega, ki pelje na Gorjuše S kadrom ni težav, najbri « razredni stopnji pozna bližnje minsko učiteljišče. Učenci bode' celodnevni šoli pridobili n$ delovne vzgoje, v vseh 18 otkkil* se privadili samostojnemu uiH* imeli več možnosti vključevana1 interesne dejavnosti, ki jih*pNi» bilo. Torbice odnesejo dorao\ 'i petkih, vsak pa ima v razredu M prostor, kjer shranjuje ivetb' knjige. Ob šoli imajo tudi urejena sporo* igrišča' v šoli telovadnici. međi« K pokriti bazen čaka. da N: t dokončno uredili. Ce bo pri ddos* organizacijah v kraju zaniman*' interes, da bi v Bohinjski dobili bazen, bosta potem kb' kraj bogatejša še za ranimi*' koristno rekreacijo v bazenu D Se* ^ bminumtmk^ toj* U nadaljevanje 7. STRAN G L, A BOGINJA MATI VETROV ANDREJ ŠTREMFELJ Na. dvojko se nam nič kaj ne mudi. Z nami gredo K. Serpe. Večinoma nosijo vrvi in hrano. Vrvi homo P»"lii za napenjanje od Rašice proti Krki (taki*) V hudi vročini prisopihamo do Induplatija. h pehenčku pred šotori nas pričakajo Tone, Stane Kar precej so utrujeni, saj gredo iz trojke. U/> « gasimo žejo, potem pa se lotimo dela. V ad^piatiju je treba postaviti Se dva Šotora. Kopanje mm nam gre hitro od rok. Ta hitro je seveda jbfOjen viAini. Na srečo je sneg toliko mehak, da Vinoma lahko kopljemo z lopatami. Le sem in g treba pomagati s cepini. Zvečer se Nejci TS* novopostavljen Šotor, Romi in Dule v i Serpe pa v tretjega. Čeprav so Štirje, nihče ifeipat k Romiju in Duletu. Bolje se počutijo, če mm% Hrane imamo bolj malo, ker smo s seboj »je /zeli vec opreme, da ne bomo brez dela viseli v m \;.r i'kakcaj. V ozadju je severno sedlo. SttJednjega dne navsezgodaj začnemo kopati pla-m fetrti Šotor. Nejca nekam dolgo ni iz šotora. j je. Se od včeraj ni prišel k sebi. Šerpe dolgo ne vstanejo. Očitno jih danes grabi leno-m dneh smo na podlagi izkušenj prišli do 'Ma. da mora vedno eden od naših hoditi drugače se rado zgodi, da Šerpe sredi poti kć'aborom pustijo tovore in jo pobrišejo v dolino. If «rmini sad Induplatijem srečamo Šraufa in kett, ki «e vračata iz Rašice. Kar utrujena sta. "Vj za tem pridemo na greben. Tu se odpre čudo-•//jded na vrtno piramido Everesta in na greben, ;y/>**uje vršno piramido z zahodno ramo. Tik pod Wm opazimo drobne pike — Šotori tabora tri-Raši-lobokopod nami je ledenik Rongbuk, nad njim, »m v naAi višini, pa je severno sedlo (7007 m). w, visoko smo že, da preko sedla vidimo vrhove na k tfrani Položno pobočje do RaSice se neznansko vleče. Pripodijo se megle in od nekod se prikrade veter. Krošnje so izredno težke. Nejc je slabe volje, ker se slabo počuti. Sredi pobočja se Serpe usedejo na tla, odložijo tovore in hočejo v dolino. To so napravili ob sila nepravem času. Nejc strese nanje vso slabo voljo. V angleščini jih tako ozmerja, da takoj poberejo krošnje in odidejo naprej. Še istega dne potem sestopijo v dolino, tako, da v Rašici ostanemo sami. Zvečer si kuhamo v glavnem pijačo. Nejcu je slabo. Kljub temu se prisili in poje konzervo rib. Ponoči se je potem komaj pravočasno spravil iz spalne vreče in odprl šotor ter bruhal. Prvi je bil zjutraj pokonci Romi. Preden smo se ostali pripravili, je on že potegnil prvih 100 m vrvi v prečnico. Iz Rašice smo namreč prečili pobočja pod grebenom. Snežne vesine so se menjavale s skalami. Ro je krušljiva kamenina, ki se lomi v ploščah. Vse skale visijo navzdol kot strešniki na strehi. Hoja z derezami je tu prav zoprna. Za zadnje snežišče do grebena sem prišel na vrsto jaz. Globoko se mi je udiralo v prhek sneg. Strmina je bila vedno večja. Brez večjih težav sem se prekobalil čez greben. Na oni strani, na Nepalski, je bil sneg trd kot kost. Pobočje je bilo zelo položno. Odprl se mi je pogled v osrčje tretjega zemeljskega pola. Globoko pod menoj je ležala Zahodna globel. Na nasprotni strani Nuptse s svojo severno steno. Levo od njega se dviga Lhotse, greben, na katerem stojim, pa se nadaljuje in se potem strmo dvigne v vršno piramido Everesta. Na severu se je vedno bolj kazal Tibet, rjavo rumeni griči vse do daljnega obzorja in le sem in tja skupina, katere vrhovi so pokriti z belimi pokrivali. Cang tse je glede na nas vedno nižji. Še malo in gledali ga bomo navzdol. Greben od tu naprej je nekaj časa raven, potem pa se prične počasi dvigati. Napeli smo še preostalo vrv. Kjer vrvi ni mogoče pritrditi na kline, smo si pomagali z »ded meni«. To so aluminijaste plošče, kakih 20 x 15 cm, ki so na enem koncu prirezane v konico. Imajo nekaj lukenj, v katere privežeš vrvico. »Ded men« se zakoplje v sneg in nanj, na vrvico, se pritrdi vrv. Kako globoko ga je'treba zakopati je od visno od trdote snega. Bolj ko je sneg trd, manj ga je treba zabiti. Še istega dne smo se. zadovoljni nad opravljenim delom, vrnili v Alpino. Napeli smo 700 m vrvi. Po enem dnevu počitka smo nameravali nazaj na hrib. Vendar se je vreme pokvarilo. Pihal je močan veter in raznašal sneg. Zato smo v Alpini počivali dva dni. Kljub hudemu vetru sta Cita in Ivč napela še nekaj vrvi proti štirici-Krki. Brez dela je v Alpini neznansko dolgčas. Ves dan samo poležavamo v votlini ali pa posedamo pri Tembi v kuhinji. Tu v pogovoru ugibamo o tem, kdaj bomo prišli na vrh. koliko taborov bo še treba, koliko vrvi,. . . Končno sta minila ta dva dneva brezdelja. Vreme se je tretjega dne popravilo. Težko otovorjeni smo odšli proti Induplatiju. Nejc. ki je daleč pred vsemi prišel v tabor, si je naložil še kolut vrvi in odšel kar v Rašico. Naslednjega dne sva /. Romanom odšla zadnja, za Šerpami. Ze zjutraj je eden tožil, da se slabo počuti. Mk mu je skušal pomagati s tabletami. Po kakih 300 m so se vsi Šerpe ustavili. Tisti, ki je že zjutraj jamral, je začel nekaj nergati, da smo Jugoslovani slabi ljudje, ker jim niti tablet nočemo dati. To me je hudo ujezilo. Danes nesem še posebej težak nahrbtnik. Predlagam mu, ker se pritožuje nad težkim nahrbtnikom, da jih zamenjava. Pa ni hotel, ker se je zavedal, da je moj težji. Potem, ko sem mu še razložil, da skušamo z njimi ravnati kot s tovariši, da nosimo toliko kot oni itd, se je pomiril in odšel naprej. Hodili so izredno počasi. Sredi dolgih pobočij proti trojki so se zopet ustavili. Ostali trije so si razdelili tovor bolnega tovariša, ki je potem odšel v dolino. S tem so me močno presenetili in v mojih očeh precej pridobili. Jutro v Rašici je bilo mrzlo. Veter je že navsezgodaj stresal šotore. Močno otovorjeni smo skupaj s Šerpami odšli napenjat vrvi proti Kr 1 SE NADALJUJE ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Sola kolesarjenja - Iz osnovne Sole Lucijan Seljak v Stražišču je julija pod vodstvom kolesarskega inštruktorja Vlada Mama začelo vaditi kolesarjenje dvanajst navdušenih fantov od 5. do 8. razreda. Dvakrat na teden so vadili tehniko vožnje na stezi ali na cesti po programu, ki ga je za šolsko mladino izdelal trener kranjske Save, Franci Hvasti. V četrtek so se zadnjič popeljali s kolesi, saj bodo odslej vadili v telovadnici, inštruktor Mam je z njihovim očitnim napredkom zadovoljen, zadovoljni pa so tudi fantje, ki obljubljajo, da bodo čez nekaj let »novi Ropreti, Frelihi, Udoviči, Rakuše. . .« (H. J.) - Foto: F. Perdan m JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka Odbor za delovna razmerja DSSŠ ponovno objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA GRADBENE IN v oddelku investicij in vzdrževanja: KOMUNALNE ZADEVE Delo obsega področja gradbene in komunalne ureditve obratov, iskanja izva-jalcev gradbenih del, kontrolo njihovega dela, vodenje arhiva gradbene dokumentacije. Pogoji: — gradbeni tehnik s 3 leti delovnih izkušenj, zaželjen je strokovni izpit. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj na naslov: Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba, v 15 dneh od dneva objave. Interesente vabimo, da se osebno zglasijo v kadrovski službi, kjer jim bomo nudili podrobnejše informacije. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas z obveznim poskusnim delom. Delavcu, ki bo izbran, nudimo možnost nadaljnjega izpopolnjevanja in funkcionalnega izobraževanja, topli obrok med delom in povrnitev prevoznih stroškov na delo. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objav-nega roka. Industrijski kombinat ffm PLANIKA Kranj ■rjljM objavlja naslednja prosta dela in naloge za potrebe DSSS: 1 VODENJE FINANČNE OPERATIVE 2 UREJANJE PLAČILNIH INSTRUMENTOV Za naslednja dela in naloge se zahteva: pod 1.: — višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Dela so prosta za določen čas — nadomeščanje za čas porodniškega dopusta. pod 2.: — 4-letna strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Dela so prosta za določen čas — nadomeščanje za čas porodniškega dopusta. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj 15 dni po objavi. L Undt mojega finančnega položaja« t '.emplju ostal tudi naslednji L Rjbsl sem sveta tla, pomival mi$ ■ po Ulicah Hong Konga LJbjfj verske magazine. Kitajci imssehujejo, zato v nekem stra-W, presedim do večera, da se \ln, vrnem v tempelj. Pri večerji Imam zanimive zgodbe pripadni-v t« sekte, ki so kot misijonarji k||i tem iz vseh koncev sveta. '}/>'. >ur*j4i od petindvajset let. C g <-ri>rrionijam le nisem mogel Irirtti,tem ušel iz templja. ,', //leta za Form oz o sem ime! Se iju tu*. Kaj početi v H K brez /asno ni nikoli. P re EJftpp^eiHong Kong Island in jšberdeen. Takoj zraven naj-V v'/nikov najbogatejšega mesta sveta, se stiska strahotna beda. Ribiško naselje na vodi. Množice najrevnejših kitajskih ribičev se rojevajo in umirajo na čolnu. Videl sem gobavce, pohabljence, reveže s strahotnimi brazgotinami, posledice japonskih nožev. Spal sem tukaj nad zalivom in poslušal tarnajoče kitajske pesmi. Ko so me ponoči zaradi čika našli, sem bil prepričan, da je to moja zadnja ura. Trije tipi so brskali po moji prtljagi, dva pa sta me odvlekla dol na čoln. Uiti je bilo nemogoče. V baraki na vodi so mi ponudili steklenico žganja in se mi smejali. Kup moških in žensk me je trepljalo po rami in silil s tistim hudičevim arakom — riževim žganjem. Strah sem moral pregnati, zato sem pošteno cuknil. Celo noč smo proslavljali rojstvo Tsi Kana, sina enega izmed gostiteljev. Menda sem odlično govoril kitajsko. Drugo jutro mi je od vse te žlobudravščine ostalo le UO Ši GARIZIRI - jaz sem lačen, in strahoten maček. Jedlo in pilo se je še naslednji dan, zato sem ostal pri njih. Sreča mi je zopet naklonjena. Moji novi prijatelji so me cel dan kot znamenitost s »sampanom« vozili okoli znancev. Sredi bednega Aberdeena plava znamenita Iuxuzna restavracija. U mil sem se in si jo šel ogledat. Polna je bogatih ameriških milijonarjev, ki si sem, z varne razdalje, hodijo ogledovat, kaj je revščina in kaj pomeni pomanjkanje. Gospodom servira i.< najdražjo specialiteto: možgane žive opice - Tsang Neh. Prinesejo jo v bakrenem loncu z ledom. Strežnik ji z mačeto odbije pokrov lobanje, naličene dame pa vzklikajo: »Oh, my got, that iz beautiful«, in s srebrnimi žličkami hitijo strgati, kar je še ostalo. Da je bil večer še bolj gnusen, je poskrbel francoski »peder«, ki me je po plačani večerji »a la kanton« nič hudega slutečega »kušnil«. Ušel sem skozi straniščno okno in s spalno vrečo nad glavo plaval na ohalo. Z džunko sem šel tudi v Macao -portugalsko kolonijo. Isti drek kot Hong Kong, le da so napisi v portugalščini. Potem sem rekel Dschoi gihn Hong Kong in letel na čangkajškovo Formozo ali Taivvan. V Taipeiju sem ostal le dve uri, da sem zamenjal letalo proti Corei. Slikal sem dva nebotičnika in drugo. Kitajke so lepe le, če so mešane s kako drugo raso, katere pa mora biti najmanj 99%. Tudi v Seulu v Južni Koreji sem ostal le dan, pa še to zato, ker so mojo prtljago pozabili na Formozi. Letalska družba Air Korea mi je plačala štiriindvajseturni penzion v letališkem hotelu, vseeno pa sem se oddahnil šele, ko so mi spalno vrečo izročili nazaj. Kovvloan — trgovski del Hong Konga pozabljen otoček kapitalizma v današnji erozijski dobi. V Tokio sem prišel prvega decembra pri minus 3 stopinjah Celzija bos in v sami srajci. Kupil sem najcenejše škornje.USA army in se zavil v spalno vrečo. Cel popoldan sem se vozil po vesoljnih nadvozih, podvozih, tunelih . . ., da sem zvečer zbit prispel v slavno četrt Ginza. Pred leti sem bral, da je Tone For-nezzi tu precej užival. Jaz sem precej slabše, ker je Tokio najdražje mesto na zemlji. Ginza je zmešnjava ozkih ulic s poklicnimi gejšami. To so nekakšne učene kurbe. Obstajajo tudi manj učene, ki so cenejše. V Tokiu je petkrat več bordelov kot cerkva. Poleg njih je tudi ogromno najsodobnejših barov, kinov, prodajaln za vse in kar hočeš. V klubih karateja in juda te v treh tednih naučijo pretepanja.. . Zeblo me je; če sem srečal kaj rumenega, mi je postalo slabo. Preveč, preveč Japoncev je. Preveč je vse rumeno. Ven iz tega azijskega pekla, ki se zdi kot prenasičena bomba, ki se bo vsak hip razletela. Ven, nekam, kjer je mir, kjer ni visokih piskajočih glasov. Imel sem le eno samo željo: na Hawaii-e! Drugega decembra zvečer ob 7. uri sem z Jumbo jet-om vzletel iz Tokia, preletel datumsko mejo in po sedem-urnem poletu istega drugega decembra ob 9. uri zjutraj pristal v Honolulu Airport na Hawaii-skih otokih. SE nad al,: t je O L,AS 8.STRAN TOREK, 25. SCmjByiČ |j Zlat« poroka Ivane in Franca Mežnarc - V teh dneh sta praznovala 50-letnico skupnega življenja Ivana in Franc Mežnarc iz Vrbe. Oba sta imela težko mladost, saj sta morala že zgodaj poprijeti za delo, saj je bilo doma veliko otrok. Franc je delal v železarni, kar devet let je hodil v službo peš, po delu v železarni pa je moral iskati tudi druge zaposlitve, kajti v zakonu se je Ivani in Francu rodilo osem otrok. Se posebno hudo je bilo življenje med drugo svetovno vojno, ko je bilo težko prehraniti številno družino. Vendar sta zmogla, do poklicev so prišli vsi otroci. Danes sta še krepka in čila, rada opravljata gospodarska in druga opravila, najraje pa sta v družbi svojih otrok in vnukov, ko se zberejo v rojstni hiši. — Foto: F. Perdan Da bi se le zdravje držalo Nobenemu ne bi prisodil toliko let. Njej sedemdeset in njemu sedeminsedemdeset. Pa vendar so se nabrala .. . Pred enainpetdesetimi leti sta se spoznala v Beogradu, kamor je Jože Kovač s Posavca prišel študirat pravo. Anica je bila sicer Zagrebčanka, a je v Beogradu delala pri nekem ameriškem trgovskem zastopstvu. Bila pa je tudi članica slovenskega pevskega društva Cankar v Beogradu, ki je prirejal nastope, zabavne večere, imel svojo dramsko skupino. V prostore društva so seveda prihajali vsi Slovenci, ki so takrat Živeli v Beogradu, pa tudi Srbom je bilo všeč pri Slovencih. Tu jo je spoznal jeseni leta 1928. Ze naslednje leto sta se poročila, in kot pravita, je bilo zanju v življenju najlepših tistih deset let do vojne. Tik pred vojno se jima je rodila hčerka Breda in vojno so prebili v večnem strahu in bezanju pred bombardiranjem. Ze leta 1946 so prišli na Posavec, kjer so si zgradili hišo. Jože se je zaposlil najprej v Narodni banki na Jesenicah, potem v Radovljici, nazadnje pa je bil vodja finančnega sektorja v jeseniški Železarni. 1965. je bil upokojen. Mama pa je delala najprej v podjetju Ribnik Jesenice, potem pa je bila računovodkinja v Kmetijski zadrugi Ljubno, nazadnje pa pri Mizarstvu Radovljica. Se nekaj let je delala honorarno, da je imela kakšen dinar več za svoj hobi: zelo rada potuje. Oče Jože pa je vnet ribič in še bolj vnet filatelist. Pravkar je na zadnji razstavi znamk v Škofji Loki dobil bronasto medaljo za zbirko angleških kuvert »prvega dne«. Zena je vedno imela razumevanje za njegove konjičke in rada je z njim skupaj pregledovala nove in nove zbirke, pa tudi on ji ne brani, če gre rada po svetu. Dokler bosta še pri taki volji, bo že še. Da bi le še zdravje držalo. D. Dolenc Še bova plesala... Tržič — 22. septembra pred petdesetimi leti sta se vzela Ana, doma iz Zvirč, in Luka Derling, ki se je v Tržič prišel učit za čevljarja iz Selške doline. Rojen je bil v Zali pri Farem potoku, prav v tisti hiši, kjer je bila 1943. leta ustanovljena Prešernova brigada. Oba sta bila delavca. Ana je še kot otrok pomagala na kmetih, nato pa se je zaposlila v Bombažni predilnici in tkalnici, kjer je bila trideset let tkalka. Njen poklic zdaj nadaljujeta hčerka in vnukinja. Luka je pred vojno delal pri zasebnih čevljarjih, v pokoj pa je odšel iz Peka. Tri otroke sta imela; sina in hčerki. Življenje gotovo ni bilo lahko, vendar pa Tržičani ne bi bili Tržičani, če si ga ne bi znali polepšati s pesmijo, z družabnostjo. Najhuje je bilo med vojno. Luka je že od vsega začetka delal za partizane, februarja 1944. leta pa se je priključil borcem Prešernove brigade. Štirinajst mesecev je Ana sama skrbela za otroke, zraven pa se bala za moža in za družino. Zdaj sta stara, ona 76 let, on pa 75. Srečo imata, da jima je zdravje kolikortoliko naklonjeno, da še sama lahko postorita vse v stanovanju in na vrtu. In ko smo se poslavljali, je Ana zatrdila, da bosta na praznovanju ob obletnici poroke še veselo zaplesala. (H. Jelovčan) — Foto: F. Perdan Anica in Jože Kovač s Posavca sta po petdesetih letih zakona v soboto pred radovljiškim matičarjem podpisala še za naprej M\ PA NISMO SE UKLONILI Čez sto diplomantov Na Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju že deset let deluje ekonomska fakulteta. V teh letih je dala že preko 100 diplomantov. Točneje 111; Sest od teh jih je dipomiralo na drugi stopnji, eden pa v Ljubljani že dela magisterij. Prav te dni je zaključilo šolanje na kranjski ekonomski fakulteti 24 diplomantov; 22 na prvi stopnji in dva na drugi stopnji. Zanimanje za šolanje ob delu, ki je seveda zelo naporno, saj se je treba pri tem marsičemu odreči, pa le narašča. Prav letos je močan dotok študentov na ekonomsko fakulteto iz kranjskih delovnih organizacij. Na kranjski delavski univerzi so nam povedali, da bo v naslednjem polletju šola dala spet okrog 30 novih diplomantov. S predavanji za novo šolsko leto so že pričeli, vendar so dopustili vpis za letošnje leto Se do 30. septembra. D. Dolenc »O, naš Fronc je še živ!« Osem jih je, ki so preživeli požig Srednje Radov-ne, ki so jo Nemci 20. septembra pred petintridesetimi leti do tal požgali — Med njimi tudi Franc Kunšič, ki pripoveduje, kako je ušel iz plamenov mJMWf^miS!IIKmWmTmm''m i»t< ■ c..... w ..r.^u..., Zlati jubilej Pepce in Alojza Božiča - 22. septembra je ntiniLŠ odkar sta se na Jesenicah poročila Pepca in Alojz Božič. Pepco^mft Hrušice, iz urejene in tople družine, Alojz pa z Jesenic, iz' detaiJZjSi Alojz je kar 43 let delal v železarni, nazadnje kot obratni asis^t tfJf NOBje bila vsa družina izgnana v Srbijo, v Valjevo, domov se /Tr ' A ml |M opuščen dom vrnila šele ob koncu vojne. Z voljo in vztrajnostjo'' ^* Franc Kunšič — Pangrčev Fronc Lesce Franc Kunšič, ki danes živi v Lescah, se je pred sedemdesetimi leti rodil v Svečah na Koroškem, svoja mlada leta pa preživel doma v Srednji Radovni, pri Pangrcu. Ze pred vojno se je seznanil z naprednimi komunističnimi idejami in se ob začetku vojne ter med vojno družil s komunisti in partizani: z Antonom Ambrožičem, z Vinkom Repetom-Triglavskim, z Ogrisom, svojo prvo vezo pa je imel z Viktorjem Kejžarjem. Bil je obveščevalec, zadolžen za organizacijo sestankov. Srednja Radovna je bila vsa partizanska, z izjemo izdajalke, ki pa so jo kaj kmalu odkrili. Nemci so prav dobro vedeli, da so v Radovni obveščevalci, kurirji in partizani kot doma, zato so na vse načine poskušali zvedeti za nje. Podkupiti so hoteli Kunšičevo sestro, ki je po navodilih obveščevalcev Nemcem le prikimala in dejala: »V politiko se ne mešam, sami mi pa morate povedati, katere vaščane sumite, da vem, kje in kako kaj pobarati...« dom, živela skromno, a v razumevanju m prijateljstvu. Alojz je^i^1 M. zelo aktiven v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih j¥ bil je predsednik gradbenega odbora pri gradnji nove jeseniške š^ft t » skrbela za družino, v prostem času pa se še vedno rada ukvana ; W deli. Oba pravita, da so leta skupnega življenja kar prehitro minila ^ sta pripravljena na smeh in šalo, predvsem pa navezana na sco/e/l 4 'Mi - Foto: F. Perdan Pa so ji povedali za sumljive in tako je tudi Franc zvedel, da je med njimi. PEPCA PROSI, DA JO USTRELIJO Tedaj, ko so za svarilo požigali njegovo domačijo, ko so jo »špren-gali«, je bil Franc doma, z Olipovim Jakom. Videla sta, kako se hiši približujejo Nemci, bežala sta v gozd in od tam videla, kako je hišo privzdignilo. Nemci so vzeli konja, ker pa se je žival upirala, so jo ustrelili. »Prišli so 20. septembra,« se spominja Franc, »sam sem tedaj taval sem in tja, pred usodnim dnem sem bil pri Setinu. Pod večer sem prišel na vezo in po med, domači so me zadržali, češ: kar tu prespi, saj ni skrbi. Ko se je začelo daniti, je zaropotalo, na vse strani se je kadilo. Rafali so merili v okna, v vrata, skočil sem dol, v črno kuhinjo, videl, kako z dveh strani stojijo in streljajo v vrata. Dejal sem prestrašen domačim: ko bo za hip prenehalo, odprem vrata; ko bo drugič premor skočite za mano. Nihče se ni upal za menoj, ko sem tekel preko dvorišča. Merili so name, me zadeli, ko pa sem bil že mimo, sem padel v zasedo pri čebeljnjaku, kjer sem sklonjen sunil Nemca ali belogardista — ne vem, kdo je bil — pod brado. Na Mrkotovem rovtu je bila spet zaseda, zbežal sem v Zatrep in naprej.,. Bil sem nekako šestdeset metrov stran od Rekarjeve hiše, kjer so imeli toliko otrok. Le- -seno hišo so Nemci minirali, kar vzdignila se je, trame je neslo na vse strani, saj morajo biti se danes tam ... Vsi domači bo ležali na posteljah, najmlajši Primož, a ta in mama, vsi so bili že mrtvi, le 19-letna Pepca se je dvignila in prosila, naj jo ustrelijo. Nemec se ji je približal, a se je premislil in se obrnil, pristopil je domobranec in spustil rafal po vseh ... UJET NA POGORIŠČU Ko je bilo vsega konec, sem srečal na sedežu komiteja brata Jaka, ki je tudi ušel. »O, Fronc je se živ, naš Fronc je še živ,« je vpil od presenečenja in veselja, ko me je zagledal. Zjutraj sem bil na pogorišču. Ženske iz Zgornje Radovne so nosile vodo in vsaj po obleki poskušale razpoznati mrtve. Tedaj so Radovno spet obkolili Nemci in domobranci, moralo jih je biti okoli 400. Spet sem bil v obroču! Prvi me je spoi« ^ gardist M urnikov iz Le* X. pil in se zadri: »Kje i* * j (Mislil je na Ivana G»*/j Mitja, sekretarja okrotj«*«' miteja). Rekel sem, da n««* me je udaril... Določili so me, da jih okrožnega komiteja, sic* T postrelili vse ženske. Mm J jih voditi, ubiral sem va) liika pota, ko smo se uf\ znašli spet na — cesti. Tir" bilo pa konec! Zbrali so vse žensk«, ' naložili dve deski na rt* tako smo morali do Gstrj Gorjah so ženske izpustih.' pa odgnali na blejski gestah Franca Kunšiča so naio^j domobrancem v osnovnog iT Naslednji dan je že strah vrati, kjer je mimoidoči u*mm dal, da naj obvesti nfcfl živinozdravnika, da bo tv^ begnil. obenem pa ji je nattii obvesti O lipovo Francka, i ■ nameravajo aretirati. Por«sfl. na poti v Radovljico tv-spremljevalcema. živinotdrtvV je spustil v hišo in pri dru^ ** urno odpeljal v Begunje, p« r partizanom. Kmalu sejeFtt*', nazaj, v svoje okrožje, kat a/ konca vojne. Tako je Pangrčev Fronc i/M strahote požgane rojstne «a\ hote, ki se ne bi smeh HaV ponoviti... to . i lat •/,u Bt*l kift m /rti Wk trn D *♦//• *« "o* lasto wr la% ta, 101 Ki Km 9.STRAN G LAS j čeprav le na tarči je treba zadeti na najbolj občutljiva mesta ki i)o tudi največ točk. — Foto: C. Z. Prehodni pokal v Domžale Cerklje - V počastitev praznika i/ijemih skupnosti pod Krvavcem - Brnika, Cerkelj, Poženika, Šen-m§m gore in Zaloga je lovska dru-tat iz Cerkelj pripravila pri spodnji festaji žičnice na Krvavec že deveto Vadioonalno tekmovanje v streljala na umetne golobe in v tarčo tujska Tekmovanje je ves čas ovi-L«sJadetevno vreme, kar pa ni motilo srcadevnih organizatorjev, da tek-*w»snja, na katerem je sodelovalo •/m 150 strelcev, ne bi uspešno v/.in do konca. Konkurenca je M tudi letos solidna, saj so se v /irtljah pomerili tekmovalci iz dodala cele Slovenije — iz Domžal, iz Tohmjake doline, Motnika, Vran-%W .Šenčurja, Jezerskega, Nakle-b Vodi«-;, Višnje gore na Dolenj-Imiui od drugod. FJup) lovake družine Udenboršt ni uspelo ponoviti lanskoletne-b aapeha Prehodni pokal so s pre-►*j»* Peternel, ki je bil tretji, pa 588 krogov ternela starejšega je le tri kroge loči)«* medalje. D KNaj Nastop kolesarjev in rokostrelcev SPLIT - Asfaltno cestišče od Solitt' Trogirja in nazaj, krožna vožnja s***' nega dela kolesarskega tekmovanj«, kfij včeraj prizorišče prvih kolesarskih aj** dov. Med odličnimi reprezentanti it lu* Francije in Španije so bili tudi Juto«** ni. V moštvenern delu so iiujoslc^te* barve zastopali Novak, Bulic ter Si,S' Frelih in Udovič. Včeraj popoldne se je ta četverici bor)* za bronasto odličje. Najnevarnejši k I bili Italijani, ki imajo v svojih vrtui < -njega svetovnega prvaka Gianns Gi««*** nija. Zal do zaključka redakcije nt bik*' goče sporočiti, kako so se naši odrrn. V petek se bodo v posamezni okrog Marjana pomerili vsi Se u *>*»« Sredozemlja na 100 kilometrov dolg>;\y ni vožnji. Tu bodo od naših ns*toa%* lončič, Borovičanin, Čolig, Arsovtfc * člana kranjske Save. Ropret in Čuden** Včeraj so v Supetru prvi dan tskasjgl imeli tudi lokostrelci. 1 Zmagovalec ralhja Loka '79 Brane Kuzmič med vožnjo na G H P goše. Rally Loka '79 dobro uspe ŠKOFJA LOKA - AMD Škofja Loka je soboto pod pokroviteljstvom Alpetourja organiziralo rally Loka '79, ki je veljal za državno in republiško prvenstvo. Na rallv-ju je nastopilo 04 tekmovalcev, ki so morali v 10 urah in 50 minutah prevoziti 094,5 km dolgo progo, ki je bila razdeljena na 11 etap. Po velikem boju na vseh 12 gorsko hitrostnih preizkušnjah je tudi letos zmagal Brane KOzmič (SI. avto, BMV) pred svojim klubskim kolegom Dragom Zonto (zastava 101) in Zagrebčanom Borkom Skuričem (Opel kadet GT%E). Letošnji rally je zelo težak, saj je vseskozi deževalo, na nekaterih GHP pa je tekmovalce ovirala tudi gosta megla. Zaradi tega je do cilja prišlo le 43 tekmovalcev. Nekateri so odstopili zaradi težav z motorjem, nekateri pa so na GHP zaradi prevelikih hitrosti zleteli s proge. Največjo smolo je imel Pir-jevec, ki je zletel s proge na zadnji GHP na Lubnik, saj je bil do tedaj v svojem razredu na prvem mestu. Vsi tekmovalci so zelo pohvalili dobro izbrano progo in že pripravljen radar, pripombe pa so imeli na delo tehničnih služb na GHP in prometno milico, ki je ravno to soboto izredno temeljito kontrolirala promet na vseh gorenjskih cestah. Tekmovalci domačega AMD Škofja Loka se na rallvu niso uvrstili tako dobro kot lansko leto. Najboljšo uvrstitev je dosegel Aleš Pušnik, ki se je v razredu do 2000 ccm. grupa 1 uvrstil na tretje mesto. Pušnik bi se verjetno uvrstil višje, če ne bi ;nw, leme z menjalnikom svojega vozjU,^ je imel zmagovalec rallva KanaK> \ med dirko potrgal nosilce motom j' imel do cilja motor pripet sam« i *n»' razredu do 1150 ccm. grupa 1 j« ^ * AMD Sk. Loka Černigoj Sesti, inun . Vidic. REZULTATI: do 2000 cetn. m 1. Kuzmič - Bastar (SI. avto, U* 2.9kurič - Franjič (Velika jotvi/ kadet GT%E), 3. Pušnik - SUsjfeJM Loka, opel kadet GT<*E); DO nsstfr GRUPA 2 : 1. Zonta - Rupnik(SI %y+ Suster - Zorman (Donit 0li»^ Škofja Loka), 3. Vesnič - V*.ni< ,1* ce, vsi Zastava 101); DO 1150 CCM PA 1 1. Vidic - Bastar (Donit 0li%/ 2. Marega - Fratnik (SI. avto). J, J preko 60 ekip. Najštevilnejši MgMKtaai (M), vse to pa priča, da B »sort med delovnimi ljudi Kranja « usinanje. Upajmo, da se ne r vsea športih pojavljali eni in isti t is »odo igre kar najbolj množii-N«d delovnimi kolektivi z največ predajačita Iakra in Sava, zapi ao skoraj vsi kolektivi _j občine. Tekmovanja letnih k* vodil Odbor za rekreacijo pri Krtnj, nastopali pa bodo na Sunka Mlakarja (nogometa-,m »tnaišču Borca in v telovadnici I Prince Prešeren (košarkaai). M. S ubit Naglic državni prvak z novim rekordom hmtA - V nedeljo je bilo državno ^arvo i vojaško puško na strelišču v W ki se tj* je udeležilo 24 ekip m 140 »4 StretiaH so na tarče v oddaljenosti Sum. Med posamezniki je nov držav-V*, postavil s 104 krogi Franc Naglic S^ja. »uri rekord je izboljšal kar za \m> .Vs odlično tretje mesto se je uvr-*mttm* s 17« krogi in slabio zad-Stts **> š« K Čongo iz Sarajeva pre- R, tarsdi boljše zadnje serije, ddaasmi je zmagala strelska družina V„ lt ZreaJanina s OSO krogi, na od-Jirago siesto »o se uvrstili kranjski S t ••»krogi, tr*3« P* J* bUm »*»"elska VMkalost i« Zagreba. Vttti - posamezno: 1. Naglic Si 1*4 krogov, 2. Congo (Sarajevo) S|lC«rs« (Kranj) 178/8«, 4. Gregu rMM35trMh- telovadk. Ta orodja kot k Ifagraasske uteži za dvigalce so M>restalekrst. i ■atritf Italijani in Spanci so se \rsaw izrazili o orodju za gimnasti-N Rgašsai in drugi pa so pokazali \ rtitt« zanimanje za nakup orodja \n'ff vrsoseke telovadce in telovad- )^«*trtek k šef propagande v Elanu, iV fcVsbuk. pripravil tiskovno kon-1 „ v hotelu Marjan za vse akredi w »vrla«rje Te tiskovne konferen tf»adeležU tudi generalni direktor uuurvinie športnega orodja, Dolfe — d h J KRANJ — Odbor za rekreacijo pri zvezi telesnokulturnih organizacij tudi letos organizira akcijo za pospeševanje hoje in teka ter hoje in teka na smučeh »Na teku se dobimo«, ki je med občani že lani zbudila precejšnje zanimanje, saj se vsi skupaj vedno bolj zavedamo, da gibanje ohranja in obnavlja življenjske moči. V Kranju so za zbirališče hoje in teka, lahkotne vadbe, družabnosti, dobre volje ter zabavnosti željnih občanov določena tri mesta: na Planini na jasi ob vrtnariji vsak torek ob 16.30, v Stražišču pred domom TVD Partizan v petek ob 16.30 in na Kokrici pred osnovno šolo v torek ob 16.30. Akcije v Bodelovanju s športnim društvom Kokra, tri m klubom Sava oziroma športnim društvom Kokrica vodijo po trije strokovni delavci zbora učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja. Tek ni naporen; začne se s hojo, kasneje pa se stopnjuje glede na telesno vzdržljivost udeležencev. Bistveno pri tem je, da je pravilni tempo le toliko hiter, da se lahko med vadbo hoje in teka pogovarjamo, da ne dihamo zasoplo,, da ne razsipavamo preveč moči in da smo ob koncu vadbe prijetno utrujeni, skratka, da bi lahko tekli tudi hitreje, vendar tega namenoma nočemo. H.-J. Kamnik : Triglav 58:89 KAMNIK - Košarkarji kranjskega Triglava so se v sredo v prijateljskem srečanju pomerili s košarkarji novega slovenskega ligaša Kamnikom. V lepi in borbeni igri so gostje zanesljivo slavili. Pri Kranjčanih sta bila najboljša nova igralca Potočnik in Omahen, za domačine pa je najbolje zaigral Zagore. D. Ambrožič Polanc najboljši v Zabreznici ZABREZNICA - Na drugem letošnjem tekmovanju starejših pionirjev za pokal SRS na skakalnicah, pokritih s plastiko, je zanesljivo zmagal Polanc iz Križev. Najdaljši skok je imel Jeseničan Peljhan 32,5 metra, a je žal padel. REZULTATI: 1. Polanc 200,9 (31,5, 30,5). 2. Zabkar (oba Triglav-Križe) 194,1 (30, 29,5), 3. Dolar (Jesenice) 191,4 (30, 30,5), 4. Silar (Triglav) 189,9 (29,5, 28,5), 5. Jekovec (Triglav-Križe) 108,4 (28, 27,5), 6. Peljhan (Jesenice) 160,0 (28, 32,5 p.) itd. SKRJANC DRUGI V BRASLOVČAH BRA8LOVCE - Drugo kolo za pokal SRS so odskakali tudi mlajši pionirji. Zmagal je domačin Janez Debelak. Skupaj je nastopilo okoli 30 mladih skakalcev iz 8 slovenskih klubov. Kranjčani so se odlično izkazali. REZULTATI: 1. Debelak (Braslovče) 196.0 (18, 18), 2. Skrjanc 175,0 (16, 16), 3. Gorjup (oba Triglav) 172,0 (15, 16), 4. Kralj (Braslovče), 5. Justin, 6. Zupan (Triglav-Križe), 9. Dolenc, 11. Jagodic, 13. Kešnar (vsi Triglav). J..). Obetavni začetki KRANJ - Smučarski klub Triglav je v nedeljo organiziral na 15-metrski skakalnici v Stražišču meddruštveno tekmovanje za cicibane in mlajše pionirje-začetnike. Med najmlajšimi skakalci je bil najboljši Marjan Jagodic iz Cerkelj. V konkurenci cicibanov A je zmagal Tomaž Mubi, vendar le s prednostjo dveh desetink točke pred Igorjem Kniflcem. Tadej Knific pa je bil najboljši med mlajšimi pionirji. REZULTATI - cicibani B: 1. Marjan Jagodic (SSD Davorin Jenko-Cerklje) 141.1 (9,10), 2. Zvone Snedic (SSD D. Jenko Cerklje) 132,5 (9, 9) 3. Tomaž Knific (SŠD Stane Žagar - Kranj) 121,4 (8,5, 8,5); CICIBANI A: 1. Tomaž Mubi (SSD Predoslje) 146,4 (9,5. 10), 2. Igor Knific (SSD Stane Žagar) 146,2 (10, 10), 3. Janez Globočnik (SSD D. Jenko - Cerklje) 90,2 (8, 9,5); MLAJŠI PIONIRJI: 1. Tadej Knific (SSD Stane Žagar) 100,1 (12, 12), 2. Matjaž Valja-vec (Krike) 155,1 (10,5, 11). 3. Manfred Krausler (Celovec) 151,1 (10, 9). J J Kriminalisti UJV Kranj so na Sp. Beli 10 v hiši Metoda Trobca našli kup predmetov, za katere pa doslej še niso našli lastnika. Vrsta predmetov izvira iz tatvin in ropov, ki jih je osumljen Trobec, nekaj oblačil, čevljev, copat in torbic pa morda morda pripada tudi ženskam, s katerimi je Trobec na kakršen koli način prišel v stik, a so zdaj pogrešane. UJV Kranj zato naproša občane, ki bi prepoznali katerikoli predmet na slikah, da se oglase na UJV Kranj ali na najbližji postaji milice. Že doslej je bila pomoč občanov pri dosedanjem odkrivanju Trobčeve preteklosti občutna, zato UJV Kranj pričakuje še nadaljnje sodelovanje. Kdo pozna te predmete? Med predmeti je izredno veliko ženskih dežnikov vseh barv in velikosti, čevlji in copati neznanih lastnic pa imajo vsi velike številke od 39 do 41,5. Prav tako so še neznane denarnice oziroma manjše ženske torbice; na sliki sta še neznani moški uri ena znamke »Glashutte«, druga pa »Aretta«. Na temni denarnici je enostavna ženska zaponka s »perlami«. NESREČE UTRUJENI VOZNIK Radovljica — V sredo, 19. septembra, ob 20.45 se je na magistralni cesti med Vrbo in Radovljico pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornjaka Refik Kovačevič (rojen 1951) z Jesenic je vozil proti Jesenicam, zaradi utrujenosti pa je zapeljal v levo in trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Branko Krmelj (rojen 1954) z Jesenic. V trčenju se je Krmeljev avtomobil prevrnil s ceste. Na srečo nihče ni bil ranjen, le Krmeljeva sopotnica je dobila nekaj odrgnin. Škode na vozilih je za 20.000 din. SOPOTNICA UMRLA Tržič - V četrtek, 20. septembra, ob 16. uri se je na magistralni cesti Podtabor — Ljubelj med vasema Kovor in Zvirče pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Ferdinand Blažič (rojen 1936) iz Bistrice je vozil proti Podta-boru. Na delu ceste v bližini vasi Kovor in Zvirče je iz neznanega vzroka avtomobil zapeljal na ravnem delu v levo s ceste, se večkrat prevrnil po bregu in obstal na kolesih. Med prevračanjem sta iz avtomobila padla voznik in sopotnica Cilka Krsnik (roj. 1960) z Brezij pri Tržiču. V nesreči si je Krsnikova zlomila tilnik in je na kraju nesreče umrla. Voznika pa so huje ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za .'10.000 din. NENADOMA SPUSTILA GUMA Škofja Loka - Na regionalni cesti v Zmincu se je v petek, 21. septembra, ob 15.15 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Daniel Panič (roj. 1952) iz Čakovca je peljal proti Gorenji vasi. V Zmincu pa se je nenadoma na avtomobilu izpraznila prednja leva guma, nakar je avtomobil zaneslo v levo na rob ceste, nato pS se je prevrnil po bregu. Voznik si je v nesreči zlomil nogo, škode na avtomobilu pa je za 40.000 din. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Kranj - Na magistralni cesti med Bistrico in Pod taborom se je v soboto, 22. septembra, ob 12.30 pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Franz Schafer je med Bistrico in Podtaborom prehiteval osebni avtomobil nemške registracije in ga pri tem zadel v zadnji levi blatnik. Schaferjev avtomobil je zato odbilo v levo, tako da je vanj trčil voznik osebnega avtomobila Jure Arh (roj. 1955) iz Preddvora, ki je tedaj pripeljal iz nasprotne smeri. V trčenju sta bila lažje ranjena voznik Arh in voznik Schafer, škode na avtomobilih pa je za 150.000 din. S CESTE V DREVO Gozd Martuljk - Na magistralni cesti se je v nedeljo ob 16.30 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik Bogomil Dacar iz Ljubljane je vozil od Kranjske gore proti Jesenicam z neprimerno hitrostjo po mokri cesti, razen tega pa je imel na zadnjih kolesih dvoje različnih gum. V levem preglednem ovinku je zato njegov avtomobil zaneslo v desno s ceste, kjer je trčil v drevo. V nesreči je bil hudo ranjen voznikov sin Tomaž, star 17 let, ki je sedel na zadnjem sedežu, sopotnik Tomislav Premk je dobil pretres možganov voznikova žena Marija, ki je sedela na prednjem sedežu pripeta z varnostnim pasom tako kot voznik, pa je bila le lažje ranjena. Škode na avtomobilu je za 30.000 dinarjev. SOPOTNIKA RANJENA Dovje _ V nedeljo, 23. septembra, nekaj pred 7. uro zjutraj se je na magistralni cesti pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila lurški državljan Barjam Kilic je v ovinku zapeljal s ceste v drevo. V nesreči sta bila sopotnika ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 60.000din. L; M. 7 SđMff Ali bi kdo prepoznal ženske krznene copate jugoslovanske proizvodnje iz temnomodrega semiša, št. 39, skoraj nove, le malo nošene? Obeski za ključe so neznanih lastni kov. V zgornjem kotu slike je okrasna zaponka iz cenenega materiala s perlami, spodaj pa svinčnik za sen ■ čenje vek v modri barvi ter manikir-ni pribor. Med predmeti, ki čakajo na prepoznava, so tudi spominski kovanci z dosedanjih olimpijskih iger v ceneni izvedbi. Vse foto: UJV Kranj POKLICNA ŠOLA Kranj, Cankarjeva 2 popravek objave z dne 21. 9. 1979; 4. točka se pravilno glasi: Izjavo o poravnavi šolnine Ogenj v senu Moste pri Žirovnici — V sobota, 22. septembra, ob 7.30 je za gorel d gospodarsko poslopje Antona Tri-plata iz Most. Triplat je zjutraj na skednju ravnal seno, da bi pripravil prostor za novega, ki ga je nameraval s puhalnikom spraviti na skedenj. Pri tem je opazil, da se iz sena kadi, v bližini cevi puhalnika pa je že gorelo. Ogenj je hotel zadušiti, tako da je nametal nanj seno, vendar pa mu to ni uspelo in se je pred ognjem moral umakniti. Pri tem je dobil opekline po rokah in obrazu. Komisija je ugotovila, da je do ognja verjetno prišlo zaradi samovžiga sena. Pogorel je skedenj z ostrešjem in vsemi stroji, delno pa je ožgana tudi hiša ob skednju. Škode je za okoli 500.000 din. Ogenj so gasili prostovoljni gasilci in poklicni gasilci jeseniške železarne. Stroj ga je zgrabil Tržič - V soboto, 22. septembra, se je v predilnici BPT hudo poškodoval Zečir Rugovec (roj. 1953) iz Trtica. Rugovec je delal na rahljalnem stroju bombaža; ko se je ta zagozdil med rahljalnimi valji, je zastoj skušal odpraviti tako, da je z roko odstranjeval z valjev zagozdeni bombaž. To je bilo okoli 12. ure. Po nesreči pa je delavcu desno roko do komolca potegnilo med valje, njegovih klicev na pomoč pa vse do 13. ure ni slišal nihče. Ko so ga končno rešili, so ga z večkrat zlomljeno roko in zmečkaninami prepeljali v jeseniško bolnišnico. GLAS12.STRAN TOREK. 25. SEPTEMBRA V novo pomlad in Vezenine Bled so pripravile izredno lepe modne izdelke za novo pomlad in poletje 1980 — V korak s svetovno modo Bled — Kar so nam pokazali na nedavni modni reviji v Kazini na Bledu, ob sodelovanju baletnega ansambla Slovenskega narodnega gledališča v koreografiji Majne Sev-nikove. je vredno vse pohvale in vse pozornosti: blejske Vezenine, ki praznujejo letos 55-letnico, so se resnično s hitrimi koraki približale svetovnemu modnemu utripu Iz preprostih obratov in z malo zaposlenimi delavci se je tovarna čipk in vezenin razvila v sodobno konfekcijsko delovno organizacijo, ki danes šteje okoli 7(K) zaposlenih in ki se s svojimi izdelki uveljavlja tako na domačem kot na tujem tržišču. Vezenine, bluze za delo in svečane priložnosti, modna krila, obleke za veselo sončno popoldne, za sprehode ali za večerjo na terasi, za poskočni Živahno in mladostno . . Drznejše. a okusno . . . ples v discu klubu ali za diskretni valček v baru smo v naših trgovinah vedno občudovali, saj jim očitno nikoli ni pošla sapa izvirnih zamisli, odlične kvalitete in solidne izdelave. Vezeninini kreatorki tudi ob kolekciji za naslednjo pomlad in poletje niso bili brez domišljije, ki 'jo dovoljuje modni ukaz in ki so jo ukrotili v udobne in praktične I Vesele Vezeninine obleke za prihodnjo pomlad in poletje z Vezeninami Ble okvire, dostopne vsem in vsakomur od jutra do večera. Preprosto ukrojeno jutranjo haljo barv jutra, ki pozdravlja skozi pomladno ali poletno okno krasi poživljajoč narodni motiv, ki se jim Vezenine nikoli ne odrečejo. Narodni motivi, vzorci in čipke so posute tako, da učinkujejo skladno in privlačno ter izredno dekorativno, naj bodo na jutranji halji ali na dolgi, črni obleki z ogrinjalom. Bluze modnega kroja z rahlimi čipkami po rokavih ali po izrezu današnje modne zapovedi delujejo nadvse okusno, sveže, mladostno in svečano. Pri Vezeninah bodo naslednjo pomlad in poletje lahko izbirali tako mladi kot starejši. Pripravili so nam kot sapa rahle jutranje obleke v paleti pastelnih barv, v tej nežni mavrici pa bo prav težko izbirati, saj je vsak model zase nadvse lep in privlačen. Nikjer nobene togosti, utrujajoče uniformiranosti ali dol- gočasnega ponavljanja, saj je spretna kreatorska roka znala vsakemu modelu posebej vdihniti izvirnost in svojstvenost. Poletni korak bo bolj poskočen in bolj sproščen v Vezenininih oblekah za vsak dan: droben vzorec poletnega blaga in obleka z udobnimi žepi sodi prav v okolje, kjer se namerava izkazovati: na zelen travnik s katerim se vtaplja, za delovno mizo, ki jo poživlja kot šopek travnatih rož. Obleki se odličnost izkazuje v praktičnosti, udobnosti, v tem, da mladost poudarja, starejši letnik pa po mlaja. Da krila za naslednje poletje in pomlad, tako kot svečane in manj svečane obleke terjajo širok pas, vedo "tudi v Vezeninah. Pas stisne ozko ali rahlo nagubano krilo, ki ga bodo nadvse vesela predvsem mlada dekleta kot bodo vesela vseh popoldanskih oblek, ozkih in dolgih. Živo rdeča ali večno lepa črna obleka za prihajajoče novo < | hotelu ali restavraciji se ni drobnem ženskem koraku, ramena pa ji spogledljivo uhr*' sojno ogrinjalo s folklornim; Vezenininih oblek na trgovin skoraj ne bi bik? posebej označevati, saj imajo' nekaj svojstvenega, »veienii vezeni vzorci in motm, >» pozabljeni, so rahločutno prvovrstno tkanino, z skladnostjo najdejo svoje barvo, kakršenkoli je it ukaz. Vezenine mu sledijo, vali so tudi vsa prihodnja pravila, tako, da bo v Vet _ prodajalnah mogoče najti **] vsakršno postavo in vsikriN ložnost. O tem so nas v Veseaatf] prepričali. Ponovno p« » dokazali, da so kvalitetni iiur. in nadvse konkurenčni trn) zadnji modni reviji. Instalacije praznujejo 20-letnico Instalacije so bile ustanovljene pred 20. leti kot servis za Elrine izdelke — Danes nastopajo na trgu s celotno ponudbo instalacij od projekta do izvedbe Začetek podjetja Instalacije Škofja Loka sega v leto 1959, ko se je skupina delavcev takratne Elre odcepila z namenom, da ustanovijo servis za Elrine izdelke. Začeli so s 4 delavci in 1 vajencem. Od pionirjev podjetja še vedno dva delata v Instalacijah. Prostore so najprej imeli na Spodnjem trgu, kjer so bili dobesedno porinjeni pod stopnice. Malo boljši prostor so potem našli v Stikalno omarica izdelana v Instalacijah. - Foto: F Perdan Od servisa do delovne organizacije Blaževi ulici, kjer so se že začeli ukvarjati z elektroinstalacijami. Takrat je bilo v kolektivu 10 do 15 delavcev. Prostori so zaradi širjenja dejavnosti spet kmalu postali pretesni in so zato odkupili stavbo ob Kidričevi cesti, kjer ima sedaj delavnice Šolski center za avtomobilsko in avtomehansko stroko v Škofji Loki. Tudi od tam so se namreč morali prav kmalu seliti. Zanje je občinske skupščina določila prostor v industrijski coni na Trati, nasproti Jelovice ob Kidričevi cesti. Tam so zgradili nove delavnice, pravzaprav bi temu lahko rekli že tovarna, v zadnjem srednjeročnem obdobju pa so jih še razširili. Dogradili so Projektivni biro, ključavničarsko delavnico in skladišče. Vse do leta 1975 je bila edina dejavnost Instalacij elektroinstala-" terstvo. Imeli so tudi elektromeha-nično delavnico za lastne potrebe in prav tako lastno ključavničarsko delavnico. V tem srednjeročnem obdobju pa so se preusmerili na celotno ponudbo strojnih instalacij; napeljujejo centralne kurjave, vodovod in prezračevalne naprave. Te dejavnosti so na Gorenjskem izredno deficitarne in je po njih izredno veliko povpraševanje. Drug vzrok, da so se odločili za nov proizvodni program pa je v tem, da lahko sedaj potrošnikom — graditeljem — ustrežejo s celotno ponudbo instalacij, vključno s projektiranjem. V začetku leta 1975 je namreč zaživel projektivni biro, marca istega leta so zgradili prve centralne kurjave in napeljali prve vodovodne instalacije, naslednje leto pa so začeli izdelovati tudi prezračevalne naprave. V tem času se je močno povečal prihodek, pa dohodek in število delavcev. Vendar je rast zaposlenosti rasla v skladu z občinsko politiko obseg proizvodnje pa je rastel v dobršni meri tudi na račun porasta produktivnosti in dobre organizacije dela. Sedaj imajo zaposlenih nekaj manj kot 130 delavcev, med njimi lepo število strokovnjakov. Največ inštalacij vgradijo na območju občine Škofja Loka, včasih tudi do 60 odstotkov, približno tretjino njihove ponudbe se nanaša na Slovenijo, nekaj pa tudi na celotno Jugoslavijo. V inozemstvu pa nastopajo skupaj z -Jelovico in TRIMO Trebnje. To je tovarna montažnih hiš in jeklenih ko cij. V njihovih objektih Instalacij zgradijo w napeljave. Sami ne izvažajo, pač pa < LTH. Za to tovarno namr lujejo stikalno opremo ta I tehniko. Sodelujejo pa tudi Tehnik iz Škofje Loke Z v* tovarnami imajo sklenjen* o poslovno-tehničnem Zlasti velja ob tem sporazum o razvijanju sončne energije. Pa tudi sami posvečate -f\ veliko pozornost. Skupaj skovalno skupnostjo Slovenci vijajo družino električnih opremo gradbišč. Nekaj omaric so že naredili in i »1 pokrivajo slovensko tržišče vj hodnje pa bodo prek trgovaj ki jo ima Jelovica r, vsej Jugoslaviji. poakuRa tudi v druge republike. Ob hitrem širjenju proi. rasti podjetja niso poiataj družbeni standard. Uspešno: stanovanjske probleme .■> planirajo stanovanjske pttftrj potem namensko izločajo sredstva. Veliko delavcev * izobražuje ob delu. Letov .v* organizirano, saj so nakup.. niške prikolice. Imajo ureier hrano. V novem skladiVtv-1 jektu je tudi sodobna niča hrane. Pohvalijo pa ■ tudi z izredno aktivnimi političnimi organizacijami, delovna mladina in sindikat Za prihodnje srednienv1-dobje pa so si zastavili čimveč kompletnih insta.*. naprav od projekta do Vendar pa pri srednierocnr ranju, ker je njihova ; povezana z gradbeništvom je del njega, močno občut sena vprašanja urbanistkV;. niranja. Ker je težko planu-stanovanjske in tudr- inč gradnje, tudi Instalfcpvjt planirajo svoje delo Po dlV pa želijo vse oblike jih imajo sedaj / druj organizacijami sprem»*|tljt> kovno povezanost S aftir Poliksom pa se bo potrtfttv riti tudi o delitvi del Instalacije namreč rf vodne napeljave, s Ponu oba klima napra\ e w RARIZ - NOV SPOMIN V ZAKLADNICI USPEHOV Pivovarna UNION je ob svojem 115. rojstnem dnevu prejela še eno veliko potrditev za prizadevanja pri skrbi za kvaliteto svojih piv. Mnenje mednarodne žirije »MONDE SELECTION DE LA QUALITE« je takole: Union pivo-lezak - zlata medalja Union pivo-grand - zlata medalja Uni-hmeljni napitek - zlata medalja Union pivo-svetlo - srebrna medalja Union pivo-temno - srebrna medalja m Pariz '79 - pet medalj za pet kvalitetnih vrst piva G L, A S14.STRAN TOREK. 25. SEPl1BgW ■ ZA JESEN mehke flanele in druge različne tkanine modnih barv in vzorcev Informativno prodajni center TEKSTILINDUS Hotel CREINA v Kranju TEKSTILINDUS KRANJ prosta dela in KMETIJSKA ZADRUGA Škofja Loka objavlja naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA za skladišče na Trati Pogoj: dobro zdravstveno stanje Prijave sprejema sekretariat zadruge v Skofji Loki, Jegorovo predmestje 21. Motnost nastopa dela je takoj. 2IVIL.A TOZD Veleprodaja Kranj imza- Razpisna komisija pri delavskem svetu delovne orgai cije Veletrgovine Živila Kranj v skladu s sklepom delavskega sveta DO in statuta delovne skupnosti skupnih služb ponovno razpisuje prosta dela oziroma naloge 1. Vodenje plansko analitskega in razvojnega sektorja Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati se naslednje posebne pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali podobne smeri, — štiri leta delovnih izkušenj pri odgovornih finančnih ali računovodskih delih. — organizacijske sposobnosti za vodenje, — samoupravno zaveden in politično razgledan človek. Prosta dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema razpisna komisija DS Skupne službe Veletrgovine Živila — Kranj — Poslovni prostori, Naklo, v zaprtih kuvertah z oznako: Za razpisno komisijo, 15 dni po razpisu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po zaključku razpisa. r Za toplo zimo... V Metalki v Ljubl)ani. Mariboru, Kamniku in Metliki vam do 13 10 nudimo ogrevalne naprave domačih izdelovalcev — vse na enem kra|u ^ ogrevalne naprave za plin, trda in tekoča goriva, ob različnih varčevalnih ukrepih pa vas opozarjamo na ogrevalne aparate na elektriko, na voljo so vam tudi razni dodatki za peči ITPP pa tudi rezervni deli, strokovno vam svetujemo blagovnico Ijubljana Kvalitetno in široko ponudbo vam zagotavljajo Metalka Ljubljana, Maribor, Kamnik Metlika, Emo-Tobi Celje, Plamen — Slavonska Požega, ITPP Ribnica, Gorenje — Velenje. Elmd — Valjevo, Ce — čačak, Magnohrom — Kraljevo, Iskra Commerce Ljubljana, Rade Končar — Zagreb, Gorica — Dugo selo, Istrametal Portorož DELA VCEM IN OBRTNIKOM GORENJSKIH OBČIN! SKLAD ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU KRANJ Trg revolucije 3, p p 58 tel : 26-077 Obveščamo vas, da Sklad za dopolnilno izobraževani* *r cev v zasebnem sektorju Kranj s sodelovanjem Združi <' nikov občin Gorenjske ORGANIZIRA STROKOVNO EKSKURZIJO SARAJEVO - TJENTIŠTE — BUGOJNO Program 1. dan: Odhod izpred hotela Crema Kranj ob 5 uri zjutraj. Vožnja mimo Zagreba do Banja Luke, kjer bo krajši postanek 1 do Jajca, kjer je postanek in kosilo Popoldne nadaljevan M skozi Travnik do Sarajeva Nastanitev v hotelu, večerja S! ^ čišče dan: Nadaljevanje potovanja do Tjentišta Ogled spomenika m ur4! nega parka Peručica Popoldne nadaljevanje vožnje pr*i, 3T sinjskega polja do Mostarja Ogled mesta, večerja, prenoči^ dan: Nadaljevanje potovanja skozi kraje znane iz NOB preko Prozora do Bugojna, kjer bo postanek za kosilo P™ć^ dalje proti morju skozi Kupreška vrata Nastanitev v hotelu ?H ali Trogiru, večerja in prenočišče : Nadaljevanje potovanja po jadranski magistrali sko*i fcj/ adar, Maslenico, Titovo Korenico do Plitvic, kjer je post*^ kosilo Popoldne povratek mimo Karlovca v Kranj Prihod <: večernih urah dan Zad Ekskurzija je štiridnevna in je razdeljena v dva skupini Prva skupina ima odhod: 22. oktobra — 25. oktobra iq->-Druga skupina ima odhod 26. oktobra — 29. oktobra i«-'; Rok prijav je do 4. oktobra 1979 Glede na omejeno število (avtobus) vas prosimo, da se roka pn držite Prijave sprejema Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v sektorju Kranj, Trg revolucije 3, tel 26-07 7 ter Združeme v občini Za vse eventuelne informacije se obrnite Koširjeva na telefon Lesnina 26-071 TOZD obrtno proizvodni in uslužnoatni obrat TAPETNIŠTVO Radovljica Gorenjska c. 41 osa c objavlja prodajo osnovnih sredstev, ki bo 28. 9. 1979 na LICITACIJI odprodala naslednja sredstva 1 ZIDANA POSLOVNA ZGRADBA ZAPUZE 14a stavbišče 186 kv. m, travnik 1300 kv. m. dvorišče sadovnjak 165 kv. m. s Izklicna cena 3,000.000 din. 2. KAMIONET TOVORNI AVTO ZASTAVA 1300 tr leto nabave december 1974 Izklicna cena 15.000 din. Pričetek licitacije bo 28. 9. 1979 ob 8. uri za družbeni 9. uri za privatni sektor v prostorih Zapuže 14 a. **ktl* Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo položiti k šini 10% od izklicne cene. Plačilo takoj po Hcita31x3 osebe morajo predložiti pooblastilo in izjavo o osnov' * stvu. en- ft i CENA: Delavci plačajo 400 — din, ostale stroške povrne Sklad V"1 '/ plačajo 2 700 — din po osebi i X I ' dfiOaflttUtfi Trgovska delovna organizacija GOLICA o.o. Odbor za delovna razmerja delovne skupnosti za skupne zadeve o.sub.o. Jesenice objavlja prosta dela in naloge PRAVNEGA REFERENTA s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: visoka izobrazba pravne smeri, višja izobrazba pravne ali upravne smeri, dve leti delovnih izkušenj Kandidati naj ponudbe z dokazili o strokovnosti ter opi^j'j sedanjega dela pošljejo na naslov: ABC POMURKA - Tn3l delovna organizacija GOLICA Jesenice — Kadrovski jj/l Titova 1, v 15 dneh od objave. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v U fc^l opravljenem postopku. OBIŠČITE MEDNARODNI GRAŠKI JUGOVZHODNI SEJEM od 29. septembra do 7. oktobra 1979 I * « t t « Posebne razstave: , Avstrijski GRADBENI SEJEM, KMETIJSTVO, za INDUSTRIJO in OBRT, za HOTELE in GOSPODINJSTVO, ZA HIŠO in STANOVANJE, KURILNA IN KLIMATSKA TEHNIKA, MODERNA PISARNIŠKA TEHNIKA, za KUHINJO in GOSPODINJSTVO itd. Sejem je odprt vsak dan od 9 do 1 8 ure VSE INFORMACIJE DAJEJO SLOVENSKI POTOVALNI URADI ..... s. K I««, 25 SEPTEMBRA 1979 15.STRAN GLAS MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM e= prodam eno leto stare- KOKOSI tonice in KOKOSI za zakol. Celica 1, Naklo, tel.: 47-226 7517 Ijfodoo prodam novo GARDEROBNO OMARO s TOALETNO MIZICO in vgrajenim raztegljivim lAVCEM Informacije po telefonu Wll dopoldan 7520 Prodam novo ELEKTRO OMARICO fza v hišo). Brezovar Janez, K in6>va 25. Šk of j a Lok a 7650 Prodam 8 tednov stare čistokrvne JAMSKE VOLCJAKE (samci) -'h. rodovnik. Novak Jože, Podreča • Ksa 7651 Mam TERMOAKUMULA--USKO PEC, 3kW. Koplan, Ra- cementni bobrovec, za prekri-r'w »treh '9x8) Hribar Valentin, **»&va 5, Kranj, tel.: 27-452 7659 ,'lfodno prodam SESALEC za Si H0OVER. Informacije po Somi 25-849 7660 Poceni prodam 7 malo rablejnih *wh VRAT. Gmajnica 30/d, Ko-»Tid« pri Kamniku 7700 bino prodam DNEVNO SOBO %fc (4 deli), 8 m PODOLITA JlOcm/. dva električna BRIVNI-'U. prednji ODBIJAČ za zastavo »hladilnik in pokrov od AUSTI-*A FIKUS (s 40 Širokimi listi), \iu SANI in KOLO ponv, vse Šfeno Sava. Moša Pijade 5/1, 7661 Prodam trodelna klasična OKNA. Plešec Slavko, Preska 71/a. Medvode 7662 Ugodno prodam še ne rabljeno NAPO kuppersbusch Ogled vsak dan od 19. ure dalje. Bele, Gorenjska 22, Radovljica 7663 Ugodno prodani dobro ohranjeno KUHINJSKO OPREMO (klasično) in kombiniran ŠTEDILNIK (3 plin. 2 elektrika). Toporš, Mlaka 32. Kranj 7664 Prodam silažno KORUZO, 2 trodelna OKNA, z roletama in gradbeno ELEKTRO OMARICO. Bencina, Ljubljanska 35, Kranj —Ore-hek 7665 Prodam betonsko ŽELEZO (8 0 in 10 O), MOPED in MOTORNO ŽAGO stihi. Naslov v oglasnem oddelku. 7666 Prodam 300 kom, nove STREŠNE OPEKE novoteks, veliki format, rdeče barve. Ajdovec Ivan. Mlaka 19, Kranj 7667 Prodam črnobel TELEVIZOR RIZ in HLADILNIK Gorenje. Ja-kupak, Gubčeva 2, tel.: 27-126 7668 Prodam 20 kg težke PRAŠIČKE. Prešeren Cilka, Zasip 12 7669 Prodam NAKLADALEC - leon 450. Naslov v oglasnem oddelku. 7670 Prodam AVTO-RADIO s kasetami. Telefon 70-095 7690 Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje, star tri leta. za 18000 din. Sever, Puštal 33, Škofja Loka 7691 KUPIM Kupim SADJE za namakanje. Hafner, Binkelj 13, Škofja Loka 7705 Kupim kiper PRIKOLICO (31). Mesec Janez, Rovt 13. Selca 7706 VOZILA Prodam MINI AUSTIN 1000, letnik 1977, 37.000 km, s parno številko. Hrastje 86 ali tel.: 24-933 7599 Poceni prodam FIAT 1300, potreben nrnmjšega popravila. Boboven 5, Kranj 7523 Kupim avto LADO familiare, staro do dveh let. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro: Gotovina — Kranj 7524 Prodam ZASTAVO 750. v dobrem stanju. Senično 19, Tržič 7533 Prodam ZASTAVO 101 Lux, letnik 1976. Vlado, Smledniška 80, Cirče, Kranj 7535 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Križaj, Trstenik 19, Golnik 7541 Prodam FORD TAUNUS, ali menjam za zastavo 750. Pavkovič, Bistrica 163, Tržič 7590 NSU PRINZ 1000C. dobro ohranjen in garažiran. prodam. Ogled popoldan. Franc Hajnrihar. Selca 130 (za šolo) 7671 Prodam VW 1200, letnik 1970. uvožen, 12 W. Kalan Stanko. Polj-šica 6, Podna rt 7672 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Ogled možen samo popoldan. Lazar Drago, Vrečk ova 4, Kranj, Planina 7673 Prodam karamboliran citroen AMI 8. Tratnik Slavko, Begunje 60 7674 Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Pavlic, Nasovče 10, Komenda 7675 Prodam R-4, 95.000 km. cena po dogovoru. Ceh Branimir, Gregorčičeva 19, Radovljica, tel.: 75-934 7676 Nov 126-P zamenjam za novo ZASTAVO 750. Telefon 75-010 int. 383 ponedeljek od 11. do 14. ure 7677 Prodam AMI po delih (cena ugodna), PEC na olje in PEC kuppersbusch. Sp. Besnica 75 7692 Ugodno prodam FIAT 125-PZ, leto izdelave 1971. motor industrijsko obnovljen. Dopudja, Delavska 3. Kranj, Stražišče, tel.: 21-544 7678 Prodam avto SUNBEAM, letnik 1974. Informacije po telefonu 28-208 7679 Prodam ŠKODO 1000, registrirano do K), avgusta 1980. Lapanje, Zg. Bitnje 231 pri puškami 7680 Prodam VVV 1200. letnik 1962, neregistriran, vendar vozen. Hrastje 157, Kranj 7681 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, dobro ohranjeno, za 22.000 din. Delavska 54, Kranj 7682 Prodam ohranjen FIAT 124. letnik 1971. Naslov v oglasnem oddelku. 7683 Prodam FIAT 126-P, letnik 1976 in FIAT 750, letnik 1977. Ogled popoldan. Jereb Alojzija, Forme 16. Zabnica 7684 Prodam OPEL ASCONO, letnik 1972, registrirano do avgusta 1980. Zupančič Janez, Ribno 74. Bled Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 številko v kolportaJ.i 5 dinarjev. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72. ZAHVALA Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, ljubega atka, sina, brata in strica PETRA GREGORCA iz Tupalič 23 iskrena zahvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Jelovice — obrat Preddvor, sodelavcem Mehanične delavnice, Konfekcije Mladi rod, GG - TOZD Preddvor, Iskra Commerce Kranj, OŠ Matije Valjavca, obema pevskima zboroma za zapete žalostinke in tovarišu Umniku za poslovilne besede. Iskrena hvala g. župniku in p. Polikarpu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste ga spremili v prerani grob, iskrena hvala! Vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in svakinje TEREZIJE ZVVOLF z Orehka M iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in drugim, ki »te jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Najlepša hvala tudi kolektivoma Iskre in podjetju Vodne skupnosti za podarjena venca in izrečeno sožalje. Prisrčna hvala dr. Sternu in vsemu strežnemu osebju internega oddelka bolnice Golnik. Posebna hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: hčerka Martina in sin Ivan z družinama ter vsi njeni sorodniki! Orehek, 15. septembra 1979 Prodam ZASTAVO 101 L. letnik 1977, prevoženih 20.000 km. Demšar Franc. Ribno 57. Bled 7686 Prodam karamboliran R-4. letnik 1974, cena 5.000 din. Hrovat Janez. Podkoren 5. Kranjska gora. tel.: 88-578 7687 Prodam VVV 1303 S. letnik 1973. Tenetiše 39, Golnik 7688 Prodam DELE za ŠKODO 1000 MB. Jerman Stane, Hrušica 52. Jesenice, tel.: 77-292 7689 STANOVANJA Mati s štiriletnim otrokom išče GARSONJERO ali SOBO z možnostjo kuhanja. Možnost predplačila. Zaželjene so ponudbe na območju Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. 7554 Študentka išče GARSONJERO ali manjše STANOVANJE v Kranju. Možno je predplačilo. Telefon 21-539 7697 Na območju Kranja iščem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Nudim nagrado in pred plačilo. Informacije po telefonu 23-048 od 6. do 14. ure 7698 Par brez otrok išče najemniško STANOVANJE na relaciji Kranj-Kamnik. Šifra: Vseljivo takoj 7699 Sprejmem dva mlajša delavca za kleparsko obrt, možnost imata tudi za priučitev tega poklica. Dober poklic in zaslužek! Markič Franc. Partizanska 14, Kranj 7628 VARUJFCM otroke na mojem ali vašem domu (tudi izmenično). Pis mene ponudbe oddajte pod šifro: Varuhinja 769} Iščem VARSTVO za 8. mesečno deklico, v dopoldanskem času, po možnosti na Planini. Ponudbe pod: Varstvo 7694 Nekvalificirano DELAVKO za lažje delo pri strojih za plastiko takoj zaposlim. Škofja Loka, tel 60-922 7695 Zaposlim DELAVCA za polnjenje in vzdrževanje avtomatov. Klanšek Vili, SODOVICARSTVO Brezje OBVESTILA; 1 POSESTI GOSPODARSKO POSLOPJE. DELAVNICO ali ZAZIDLJIVO PARCELO za delavnico v bližini Kranja, kupim. .Ponudbe oddati na Glas pod: Tudi v"slabem stanju 7618 Najamem GARAŽO na Planini. Ponudbe pod: Zima 7701 V najem vzamem GARAŽO kjerkoli v Kranju. Plačam dobro. Sporočite po telefonu 21 746 - zvečer 7702 Prodam GARAŽO v garažni hiši na Planini. Naslov v oglasnem od delku. ™ ZAPOSLITVE i Sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA - vajenca in delavca. MIZARSTVO. Hafner, Kranj, Zasavska 2 7fi26 plesni Tečaji za mladino in starejše v hotelu Cre-ina Kranj, se prično v torek, 25. septembra. 1. ZAČETNI TEČAJ ob 18. uri 2. TEČAJ DISCO PLESOV ob 19.30 Cena tečaja za dijake — študente 150 din. za zaposlene 300 din Tečaj bo vodil plesni učitelj I). HO-MAN. vodja plesne šole v Ljubljani Vsako soboto in nedeljo ob 18. uri od 29. 9. 1979 dalje organizira Društvo MODRINA s svojimi ansambli PLES v Delavskem domu v Kranju SERVIS za čiščenje: preprog, tapisoma in itisona, izvršuje sto ritve. Telefon 22-043 7256 Izoliram centralno, ugodno in poceni. Praprotnik Ivan. Frankovo 68. Škofja Loka 7622 Sprejmemo vsa ZIDARSKA DELA in prekrivanje streh. Voglje 26 Šenčur. 7704 mira stavbno in pohištveno mizarstvo 64240 Radovljica, Šercerjeva 22 Komisija za volitve in imenovanja ter komisija za medsebojna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. DIREKTORJA - OZD Pogoj: - zahteva se višja izobrazba ekonomske ali lesne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobni delovni nalogi ali ... — srednjo strokovno izobrazbo — lesne smeri in pet let delovnih izkušenj, na podobni delovni nalogi, — da je moralnopolitično neoporečen, — delavca za opravljanje teh nalog bomo izbrali za dobo štirih let 2. RAČUNOVODJE - OZD Pogoj: — najmanj srednjo šolo ekonomske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v finančnem poslovanju, — delavca za opravljanje teh nalog bomo izbrali za dobo štirih let 3. TEHNOLOGA - KALK U LA NT A Pogoj: — srednja tehnična šola lesne stroke, — dve leti delovnih izkušenj, od tega eno leto na tehnoloških delih Kandidati naj pošljejo pismene prijave 8 potrebnimi dokazili v IS dneh po razpisu na naslov: pod točko 1. in 2. — Komisija za volitve in imenovanja poslovodnega organ a pod točko 3. — Komisija za medsebojna razmerja MIRA, stavbeno in pohištveno mizarstvo, Radovljica, Sercerjeva 22. Kmetijsko živilski kombinat Z n.sol.o. Kranj, C. JLA 2 TOZD KOOPERACIJA Radovljica objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma opravila za nedoločen čas: nočnega dežurstva na delovišču Poljče (dva delavca) Posebni pogoji: KV živinorejec ali delavec s končano osemletko, smisel za delo z živino in pravilen odnos do družbene lastnine, delo se opravlja 20 ur tedensko, zato lahko dela tudi upokojenec, poznavanje požarno-varnostnih ukrepov in poznavanje dela čuvajske službe. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje Splošno kadrovskemu sektorja KŽK Kranj. C. JLA 2 16 dni po objavi. Občinska revija folklornih skupin na Visokem Ohranjajmo, kar je slovensko! Visoko — Ohranjanje slovenske ljudske umetnosti je ena izmed nalog naroda, bogatega po neizmerni zakladnici ljudskega plesa in pesmi. V tej zvestobi ljudskemu kulturnemu izročilu in v razvijanju ideje narodnega ponosa kaže iskati glavni motiv za razvito in bogato folklorno dejavnost v kranjski občini in na Gorenjskem. Ned» ljs ;a občinska revija folklornih sk ipin. ki jo je v počastitev praznika krajevne skupnosti Visoko pripravila Zveza kulturnih organizacij Kranj v sodelovanju z domačim kulturnoumetniškim društvom, je Tri desetletja žirovskega Kladivarja Program zasnovan na domačem znanju Delavci Kladivarja so v soboto proslavili 30. obletnico ustanovitve delovne organizacije — V proizvodnjo vnašajo najnovejše dosežke znanosti V soboto dopoldne je bila v tovarni Kladivarja v Zireh proslava ob 30-letnici te delovne organizacije. Poleg delavcev, predstavnikov krajevne skupnosti in številnih delovnih organizacij iz občine in Gorenjske, so bili na slovesnosti predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Škofja Loka, Peter Petrič, ki je imel slavnostni govor in je poudaril izredno velik pomen Kladivarja za razvoj Zirov in občine, dekan fakultete za strojništvo ljubljanske univerze, prof. fr. Viktor Prosen in predsednik kolektivnega poslovodnega organa Združenih podjetij strojegradnje, katerih član je tudi Kladivar, Boštjan Barborič. Predsednik delavskega sveta Kladivarja, Andrej Starman, je v svojem govoru opisal razvoj kolektiva od prvih začetkov pa do danes. 21. septembra 1949. leta je občinski ljudski odbor Ziri ustanovil podjetje z imenom Splošno kleparstvo in mehanična delavnica Ziri. Z vztrajnim delom je podjetje širilo program in počasi se je začelo preusmerjati v industrijsko proizvodnjo. Navezalo je stike z Nikom iz Železnikov, od katerega je prevzelo proizvodnjo šestil. Pomemben mejnik v razvoju Kladivarja je bilo leto 1965, ko so začeli razvijati proizvodnjo elementov za avtomatizacijo. V sodelovanju z Zavodom za avtomatizacijo Ljubljana, je Kladivar razvil vi- bracijske dodajalnike in družino elektromagnetov za hidravlične si- -steme. Ta proizvodni program je postal osnova za nadaljnji razvoj podjetja in jedro proizvodnega programa, ki ga Kladivar še danes uspešno razvija. Večanje tega programa pa je bilo odvisno od razvoja strojegradnje pri nas, zato Kladivar tesno sodeluje z nosilci razvoja ta panoge, posebno na področju razvoja hidravlike in robotike. Član SOZD ZPS pa je Kladivar od ustanovitve te sestavljene organizacije, to je od maja 1974 dalje. Sodeluje pa tudi s tujimi firmami, zlasti z zahodnoevropskimi. Velja omeniti firmo FESTO PNEVMATIK, S katero imajo sklenjeno pogodbo b dolgoročnem sodelovanju na proizvodni kooperaciji. V zadnjem času pa navezujejo stike tudi z vodilnimi firmami na področju hidravlike. Kladivar je tudi prva delovna organizacija v škofjeloški občini, ki je navezala konkretno sodelovanje z najvišjimi znanstvenimi institucijami. Najnovejše dosežke Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko, Fakultete za strojništvo in republiške raziskovalne skupnosti vnašajo v proizvodnjo. Tudi za prihodnje srednjeročno obdobje načrtujejo nadaljnji razvoj na združevanju razvojno-raziskoval-nih programov in nadaljnji specializaciji proizvodnje. L. Bogataj najlepši dokaz za to. Na odru se je zvrstilo sedem skupin s preko 150 plesalci, ki so v dobrih dveh urah prikazali le delček tistega, kar so se naučili v prostem času. Dlani gledalcev je najprej ogrela folklorna skupina Turističnega društva Preddvor, ki letos praznuje 30-letnico uspešnega delovanja in nastopanja. Predstavila se je z venčkom gorenjskih plesov. Nasploh so bili na letošnji reviji plesi Gorenjske najbolj zastopani. Poleg preddvorske skupine so jih prikazali še plesalci iz Nemilj in Podblice, folkloristi osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča in domača mladinska skupina. Posebnost teh plesov so hitri obrati ter ritmični potrki in poskoki. Se vedno živ je med Gorenjci tudi šaljivi »ples z metlo«. V dolino Rezije so nas s plesi popeljali folkloristi kranjske Save, skupine, ki se pripravlja na častitljiv jubilej — 15-letnico, odkar so organizirano pričeli vaditi plesne korake.. Rezijski plesi so se ohranili do danes. Njihova posebnost je v tem, da se plesalca med plesom nikoli ne spri-meta_ temveč se le elegantno »sprehajata« drug mimo drugega. Zanimiva sta tudi instrumenta, s katerim spremljajo plesalce: »cvtira« — violina in »bunkula« — čelo. Folklorna skupina osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora je bila edina, ki se je na občinski reviji na Visokem predstavila z belokranjskimi plesi. Njihova starost se kaže v preprostih plesnih korakih in skorajda naivnem izražanju veselja, v njih so vidni tudi vplivi Hrvatov in Uskokov. Plese je za skupino napisala in postavila Tončka Maroltova. Naj še povemo, da preddvorska osnovnošol- Prjdsednik delavskega si*ta Andrej Starman je opisal trideset let razvoja Kladivarja. — Foto: L. B. j r j KUPITE CREVLJE Kranj — Potrošnik kupi čevlje iz Bačke Topole, delovne organizacije »Petdfi«. Deklaracija je v sedmih jezikih, med drugim naj bi bila tudi v slovenskem jeziku. Slovenski napotek se takole glasi: »Moški črevelj. Način izdelka: Izdelano z lepljenjem pomošču sintetiških lepkov. Sirovski sestav: Zgorenji del črevelja: klasičen teletji usnje . . . Vnutrenja varina črevelja: naravni v kombinaciji z tekstila v barvi naravni. Vila nošenja: Ker črevelj bo izdelan od čistega naravnega materijalja junetje usnje, lica in usnji djon z štiklo, se priporočuje nošenje v vsakej suhoj meteorološkoj situaciji. Održavanje črevelja: Je potreben vsakdanji očistiti z mehe-kim in suhim sredstvom in včasih mazanje z terpentinškimi pas tirni za črevlji. Če se črevelj v toku nošenja bo moker, je potreben pre suhenje na naravni način na ka-lopu i v temperaturi ni več od 20 stopinj C. Porabljenjem tih instrukcij se prodolguje let trajnosti našimi izdelkami . . .« in našemu jeziku' Folklorna skupina osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča se » m predstavila z gorenjskimi plesi. — Foto: F. Perdan ska skupina praznuje letos že deseto obletnico. Nič manj niso polne dvorane navdušili folkloristi iz Nemilj in Podblice, ki so letos med drugim gostovali tudi na Poljskem. Prvič sta se na občinski reviji z uspešnim nastopom predstavili tudi domači folklorni skupini. Njihova mladost je zagotovilo, da bo Visoko v kranjski občini kmalu močan »folklorni center«. Revijo folklornih sknpin, s katero se je zaključilo praznovanje visoške krajevne skupnosti, so si o* tudi pobratimi iz italijanskem> lija in Tončka Maroltova, ki zaslužnejša za razmah folklor^ javnosti v kranjski občini iS' dokazujemo, da smo Slovenci t* ni in da vemo kaj je naše sko,« je dejala Tončka. nest/1 renjskih folkloristov, potem V prejela iz rok predsednika ocV1! folklorno dejavnost pri Zveii^i nih organizacij Kranj ZvoneuH tarja priznanje za dolgoletno f | C 5iM 00. Stražisče — V nedeljo, 23. septembra, je bil v Stražišču četrti orj«V tek za pokal Kranja 1979. Tekmovanje je dobro organiziral 7VimJkU^1 Kranj. Na orientacijskem teku je nastopilo 14 ekip. Na prvo /jJ^'J uvrstila ekipa ŠD Kokrica v postavi Lotrič, Kavčič in Dolenc na aW?J ekipa košarkarjev Save (Dolenc, Benedik, Mraz), na tretje ekiDa^Jl Save (Bajželj, Lebar, Potočnik), na četrto ekipa NK Jezen) -ZbUu> £4* mesto druga ekipa košarkarjev Save. (-fp) Foto: F. Perddan tovarniška prodajalna ODetel ica vam nudi bogato izbiro DEŽURNI NOVINAR j^H?' tel- 21-860 Demokratična Kampučija v OZN -t«eneralna skupščina j«* p« večurni dr« matični razpravi v petek pozno |>nn<>('i sprejela polnomočja delegacije Demokratične Kafiipučije v svetovni organizaciji kol ^olnoveljavna. -V razpravi je sodeloval^ tudi vod)« statne delegacije SFRJ v OZN veleposlanik Milimi Koma lin«, ki je med drugim dejal, da je dele garija vlade Demokratične Kampučije edina zakonita pnilsthvnua države v OZN Pogajanja v Moskvi - Kitaiska dtle garija je pnspela v Moskvo, na pogajanja o nekaterih vprašanjih med oherna državama Vendar pa v Sovjetski zvezi dvomijo o uspehu teh pogajanj ter menijo, da hodo dolgotrajna Prav tako si k tajska stran <«d pogajani ne obet I veliko. sa| sovjetsko vodstvo nikakor ne spreiema nobene izmed maoističnih postavk Posojilo Orni flori - Mednarodna banka za obnovo in razvoj je dodelila ("'rni gori posebno posojilo v visini 21 milijonov dolarjev /n obnov'o prometnih KI, ki so bile polk od ovalne ob potresu To je prvo nakazilo <»d skupne vsote H5 milijonov dolarjev, ki lih je banka namenila Trni gori. Konec poletja - -lesen se je začela s podavinami in hladnejšim vremenom Meteorologi za naslednje dni na|>ovedu jejo oblačno vreme s padavinami -Infra-nje temperature bodo med KI in 15 stopinjami. najviSje dnevne temperature pa med lfi in 22 stopinjami Celzija. D. S Tekmovalo skoraj 500 gasilcev 1 ŽOHSkih SkOPtlj^ Kranj — Občinska gasilska zveza iz Kranja je v nedeljo dopoldne na športnem igrišču v Stražišču organizirala področno tekmovanje gorenjskih gasilskih društev. Prireditev je bila posvečena letošnjim jubilejem 100-letnici gasilstva v Kranju in je sodila v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Na stražiškem stadionu se je zbralo 48 ekip, najuspešnejših na letošnjih občinskih tekmovanjih. Prijavilo se jih je sicer 66, vendar je bilo najverjetneje krivo slabo vreme, da vse niso prišle. Kljub temu je na tekmovanju sodelovalo skoraj 600 gasilk in gasilcev, ki so se pomerili v vajah s hidrantom, z vedrovko. z motorno brizgalno in v štafetah z ovirami. Tekmovale se ekipe pionirjev in pionirk A in B. mladincev in mladink, članov in članic iz krajevnih in industrijskih gasilskih društev na Gorenjskem. Zdaj pa k rezultatom. Med pionirji A je zmagalo gasilsko društvo Nomenj s 175 točkami pred društvom Hrastje—Prebačevo, ki je zbralo 94 točk, med pionirkami A so bile najboljše Mavčiče 220 točk pred Poljanami 183,5, med pionirji B Begunje 251.7 pred Bledom 236.5. med pionirkami B pa so zmagale Leščanke z 213,7 točke pred Gor-jankami 183,5 točke. V skupini mladincev je bil boj precej izenačen; zmagalo je gasilsko društvo Gorje s 476 točkami pred Staro loko 450,7, tretje pa je bilo Kranj —Primskovo 450,2. Mladinke so tekmovale v A in B skupini. V prvi so s 389 točkami zmagale članice iz Podgore, v drugi pa s 435 točkami Poljane. Tudi članice so nastopile v dveh skupinah, in sicer posebej krajevna in industrijska gasilska društva. Rezultati članic A v prvi skupini: Mavčiče 577,1, Spodnji Brnik 499,8, članice B: Begunje 682,6, Smokuč 669,5. Med industrijskimi društvi so v A skupini zmagale članice Lipa z Rečice s 617,1 točke pred Savo iz Kranja 600, v B skupini pa Gorenjska predilnica iz Škofje Loke 636 pred BPT Tržič 643,2. Med člani je v konkurenci industrijskih gasilskih društev zmagala Veriga iz Lesc z 834 točkami pred ekipo Tomaža Godca iz Bohinjske Bistrice 828 točk, med krajevnimi gasilskimi društvi, ta skupina je bila tudi najštevilnejša, pa je vrstni red naslednji: 1. Begunje 845, 2. Smokuč 840, 3. Cešnjica 798 točk. H. Jelovčan v kletnem prostoru 1 ' JaWls^^^ff^Bs v