Štev.77 e $ Leto I. W W ŠPITAL NA DRAVI Četrtek 28.novembra 1946. ..........V..... EZl«e VFRAliNIE K« 1^CW.Y0RK., N epr 1 č akovano so ge na sinočnji . se ji štirje zunanji ministri zedinili v skoraj vseh še nerešenih spornih vprašanjih tržaškega statuta. Nerešeni ostaneta le še vprašanji nekaterih gospodarskih pogojev in svobodne luke. Sporazum je "bil dosežen v treh vaznih točkah: l/ odločitev o uniiku zavezniških čet 2/je v rokah guvernerja. On bo odločil 90. dan po tem, ko prevzame oble st, ali so prilike take, da morajo čete še ostati ali pa se morajo umakniti; 2/ guverner imenuje začasjio upravo po predhodnem posvetovanju z jugoslovansko in italijansko vlado; 3/ guverner odredi volitve 4 mesece po prevzemu oblasti v dogovoru z začasno upravo. S tem je tržaško vprašanje v glavnem rešeno. Svet četvorice bo sedaj razpravljal o še preostalih členih načrta mirovne pogodbe z Italijo. PARIZ., Francoska narodna skupščina se danes sestane na prvo sejo. Predsedoval bo najstarejši poslanec, ki bo uvodoma prečital ostavko dosedanje -i&aulfcove vlade. Tako MRP kot komunisti zatrjujejo,da so zmagali pri nedeljskih senatnih volitvah. Včeraj je na seji osrednje v ga odbora komuni stične stranke izjavil njen voditelj Thorez da je ljudstvo pri vo litvah postavilo jasno zahtevo -lo prevzame vodstvo nove vlade KP Soglasno je bila sprejeta resolucijami pravi, da je frp^oosko ljudstvo izrazilo vo1-tj, da dobi KP večio vloge vodstvu dišave kot doslej KP zahteva predsedstvo v vladi. MAURICE TlIOREZ vodja francoskih komunistov I1E1..J0RK,. V političnem odboru ZN" je bil včeraj s 40:10 glasovi sprejet britansko-amerikanski predlog, da vse članice do 15. decembra prijavijo Varnostnemu svetu število svojih vojaških čet doma in na tujem vključivši mornarico in letalstvo. Ruski predlog o število čet v domovini razpravljalo v Varnostnem svetu ob razpravi o razorožitvi je bil odklonjen z 31:10 glasovi Molotovi jev predlog, da se naj objavijo tudi .podatki o atomski bombi, raketnih bombah in raketnih projektilih^na oster protest ameriškega m angleškega zastopnika ni bil dan na glasovanje, ker jo bil prepozno vio-. žen. ATENE. Gverilska aktivnost se je zopet ojačala. Uporniki so ^ožgali vasi Madro in Mangalon. Odvedli so številne talce. VvELLINGTON. Pri včerajšnjih volitvah v Novi Zelandiji je.ponovno zmagala delavska stranka s 43 sedeži. Narodna stranka je dosegla 37 sedežev, ■ LONDON. Pri nadomestnih volitvah v South Aberdon so zmagali konservativci z 21.750 glasovi. DOLAR. IN NJEGOVA POLITIKA Iz V/ashingtona poročajo,da je ameriško zunanje'ministrstvo skupaj z vodilnimi republikanci zavzelo ‘stališče,da bodo Združene države poslej dolarska posojila dajale le O-rčiji,Italiji in Avstriji, Izdelan je že načrt,kako bodo Amerik,anci ta posojila dajali. Že doslej je načrt črtal vse zaprošene kredite,republikanski kongres bo gotovo še več storil.Zato zunanjo ministrstvo naglaša, da bo poslej Amerika pri dajanju, posojil upoštevala najprej resnično potrebo proseče države, šole v drugi vreti se bo ozirala na to,ali je tista država z njo v prijateljskih odnosih.Prav icto merilo bo veljalo za vse podpore, ki jih bo v prihodnje Amerika dajala. Ta novica, ki prihaja iz Amerike,le potrjuje,kar je Amerika te dni že v praksi naznanila, ko je Poljski z gospodarskimi represalijami zagrozila,če ne bo izvedla svobodnih volitev»Ameriški dolar stopa v akcijo na mesto tankov!V tem pogledu je nekaj člankov svetovnega časopisja o dolarjevi politiki precej zanimivih. Tako na primer v pariškem listu "Les Nouvelles 3cononique11 od 15. nov. beremo članek o "boju med dolarjem in funtom",kjer je povedano, da bo od julija meseca 1947 dalje vsako blago,ki je bilo kjerkoli v britanskem imperiju prodano,plačano v dolarjih,čigar tečaj bo uradno določen. ‘ ) Lic mnogo bolj kakor v odnosih do zavezniške in prijateljske Anglije se bo dolar skušal uveljaviti v odnosih do drugih-zlasti vzhodnih evropskih držav,Zdaj slišimo,kako je Sovjetska zveza v Hcw Torku v tržaSkem vprašanju začela na vseh straneh popuščati in da je Molotov zaprosil za pogovor z ameriškim zunanjim ministrom Byrnesom, Pred dnevi smo brali,da sta se Amerika in Sovjetska zveza menili o nemškem vprašanju.Vsa j na zunaj tako kaže T kako je v resnici, .tega ne vemo -, da bi utegnilo biti doseženo nekako so -glas je tudi v tem vprašanju.. Odkod naenkrat ta velika sprememba? Morebiti bi nekaj odgovora na to vprašanje dobili v naslednji sodbi pariškega lista "la Tribunevdos Nations" od 15. nov*, kjer je med drugim takole povedano: 11Čc govorimo o ameriški zunanji politiki,ne smemo videza zamenjati z vzrokom,oli če hočete,taktiko z namenom.Združene države so se doslej držale politike sile,da bi Rusijo prisilile,dr opusti svojo ekspanzivnost in dajse z Anglosa-si začno pogajati -■ to se pravi popuščati," * "V/alter lippman - tako nadaljuje članek,ki sam zagovarja silo kot diplomatski instrument,če ameriško vlado pozivij e,na j na vso moč pritisne na nevralgično mesto,kjer se križa sovjetska varnost z anglo-ameriško, namreč na vzhodno Sredozemlje,torej lippman naglaša, da gre zdaj le za to,da se Kremelj prisili,naj se,pogaja o splošnih ureditvah. Amerikanci,zlasti pristaši energične politike mislijo,da je uspeh take politike že v tem, ker je Stalin v svojih zadnjih izjavah bil mnogo bolj spravljiv, Ce je Kremelj svojo stališče spremenil, je ta politika imela uspeh, Rusi so uvideli, da z Združenimi državami ne bodo pometali, IIa drugi strani pa sc moramo vendarle vprašati,ali ta sprememba,ki pa jo vidimo tudi v ravnanju ameriške politjke, ni morebiti vendarle posLedica spoznanja, da dosedanja živčna vojska doslej ni imela prav nobenega uspeha,. Če pa kdo hoče silo kot diplomatski instrument uporabljati, mora biti tudi odločen iti do skrajnosti. Razen pristašev takojšnje vojske pa k sreči v Ameriki na to nihče .drugi ne misli.11 In zato ostane glavni in zadnji "diplomatski instrument11 - dolar I II DljEDW s...ČEŠKOrSLOVAŠKEGA,. Zastopstvo kat. škofov pod vodstvom tinskega, škofa se je z zastopniki češkoslovaškega prosv.ministrstva posvetovalo o nerešenem šol -skem vprašanju,Katol.škof je ,za-.. htevajo,da se po šolah mora poučevati krščanski nauk in da mo -rajo redovne šole biti ohranjene. ..v Švicarski romar,ki se je udeležil romanja v Lurd,v švicarskih listih lurško življenje takole popisuje:"Življenje v Lurdu je spet tako,kakršno je bilo pred vojsko,po kateri ta kraj ni trpel prav nobene škode.Kopa-lišča|so spet.polna in pred lur -ško votlino so Francozi tako goreče molili, starci,mož j e,mladeniči,ženske in otroci.Tako ognjevito je arraški škof v svoji pridigi opominjal svoj e, vernike,naj bodo močni v svoji katoliški veri?" 4Q0,...^ETNICAf. Kakor so* dognala zadnja znanstvena raziskovanja, je sloveči mojster Michelangelo dovršil svoje velikanske našrte za cerkev sv,Petra v Rimu *T mes^či^r-"nov^mber -drv-de c ember jeta 1546» . m Misijonski flcof Grriiter iz ^okrajine Unstat-t«, 1 Afriki pripoveduje; "La sem portal škof, ni moja zasluga.mar -ječ moram za to zahvaliti ne-,-jmljivi božji milosti, Rimu in [v o j im predstojnikom. Kar sem v |fri::i doslej mogel storiti,zato . *r' ■:*olžan...zahvalo molitvi in radodarnim rokam noše domovine. Ljubi dijaki! Tukaj doma se učite ,karkoli vam je mogoče.Misijonar vsega potrebuj e,.zlasti pa pripravne rokeiBe kot škof sem cerkveno klopi, vrata in ključavnice svoje "katedrale" sam naredi 1.Š o dane a s cm hvale ž en svo j i ljubi materi,da mi za božič ni kupovala igrač,marveč mi je da -rovala razno orodje,da sem se i~ graje učil delati," ; /// ( V Italiji,kjer so divjali-najhujši boji,v katerih je bil sloveči samostan docela uničen, zdaj menihi s pomočjo vojnih u-jetnikov pridno pospravljajo'. Ker pa je med razvalinami pokopanih še mnogo umetnin.zato' ne kopljejo z vrtalnimi svedri,marveč posp/avlgajo takorekoč z golimi rokaiBifda se kaj ne poškoduje.Umevno je zato,da dela le počasi napredujejo.Vojni nemški ujetniki delajo pod poveljstvom poljski?,: oficirjev.Med poljskimi častniki ter podčastniki,ki vodijo dela ter med nemškimi vojnimi ujetniki, pa je pravo bratsko soglasje, resnično krščansld. duh,Tako ao Poljaki omogočili nemškim vojnim ujetnikom,da so lahko priredili romanje v Rim,kj er so obiskali tudia Vatikan.Pol jaki so Nemcem preskrbeli tovorne avtomobile,na katerih so jih potem • safmi Poljaki peljali na božjo pot-. - Tako iz gmotnih razvalin, ki jih je prizadela vojska,zdaj vstaja novo duhovno življenje, ki bi ne bilo mogoče brez tega zunanjega razdejanja, TEČAJI %A ŽENINE. V Švici so. katoličani ustanovili posebne tečaje za ženine in neveste,ki so * se prav dobro izkazali.Tak tečaj se je pr/od kratkim zače.l v Lucer-nu,Uvodno sv,mašo je daroval sam lucerriski škof dr,Streng#ki je nato na tečaju imel glavno uvodno predavanje.Ženinom in nevestam nato predavajo še zdravniki,matere in pa strokovnjaki,ki razlagaj o^kako je treba dom prijazno in-udobno urediti,- Talci te— čaji bi bili potrebni.zlasti po me stih, pa tudi po kmetih,saj so ljudje zadnja leta preveč nepripravljeni stopali v zakon. Ne — pripravljen zakon ne more dati dobre družine in je br*eme za narod, - x /.......... #.....Najden "'Je'''Ml''"ro8M"‘"'ven8ek..- Lobi sg v naši upravi. Stran 290 .j št, 77 T A....B. 0.Jt. K..č«9trt.ek„28>.mv....19.4.6,.. . peBnTf.71 ČETNIKI IN KOZAKI * - Na O B€GUNCLW soji socialnega in humanitarnega od-obravnavali vprašanje begunske bora Združenih, narodov so 26. nov oskrbe7ki naj'jo poslej na mesto TjNRRA-o opravlja nova begunska organizacija /Mednarodna begunska organizacija - International Refu-ges Organi sat ion -IR o/. 0 tej seji.: o kateri smo včeraj kratko poročali>podajalo, naslednje obširneje poročilo„ Agencija United Press poroča: Ruski delegat Tcpliakov je zahteval,naj IRO skrbi,,da njene podpore ne b.odd deležni tisti,kateri so člani vojaških organizacij ter so se borili na Hitlerjevi strani ali pa na strpni njegovih zaveznikov« Pri.tem je zlesti napadal vojaško in polvojaške organizacije antikomunistienih pristašev v vzhodni Evropi,tako na : primer beloruski oficirski kor,ki je postavljen nekje v "okolici Celovca". ~ Agencija INS pa poroča o tej sejiyda so živahno obravnavali praVno stališče bivših članov Ahdersovega poljskega zbora,nakar pravi s "Sbvjotski zastopnik Kiril No vi k o vjj e predlagal,naj bo odvzeta podpora IRO vsem, ki so se v še ne razpuščenih vojaških, enotah ali polvojaških organizacijah borili na strani Hitlerjeve Nemčije ali njenih zaveznikov»Nadalje naj se odvzame podpora- vsem, "ki ec zaradi svojih sovražnih čustev "ne marajo’- vrniti v avojo domovino. Kot take organizacije jo Novikov imenoval "četniške zvezo",ki so sestavljene, iz nekdarrje jugoslovanske kraljeve armade in pa neodvisno kozaške zboretDejal jei "Te sovražne skupine čakajo le na to, da bi vnovič napadli Sovjetsko zvezo in Poljsko." - Britanski delegat je z vso astro stjo pobijal ta dodatni predlog Novikova. Za njim se je dvignil novozelandski delegat David Wilson7ki je priporočal varstvo za bivšo An dri rev n armado »Dejal je? "Prav ni e ne vem o kakih kozaških, korih ali čotMških zvezah,mnogo pa vem o ^poljski armadi generala Ande r s a«, Novozelandci in Poljaki so so v Italiji borili z ramo-ob rami." EBBENiTrBDvTaEE AMERIKA NI PRIZNALA RUMUN- ANIT! PAVELIČ V GRADCU? Čelov Ki dnevnik "Neue Zeit"»glasilo a1 !!trc socialist.stranko,.v svoji štcve 'd v?7.nov,prinaša poročilo moakoviv.c .agencije TASS. iz -Nev/ Yorka: "Radijski, n a p o v,od cv ail o c rmora^n s da bivši hrVemin„pr od se.Inik Ant e Pavelič zdaj živi v Gradcu.. Čeprav so ga Združeni narodi dali r.a aOz~ nam vojnih gloČinccv,ga niso izročili 0 igo slaviji,češ da ne vedo, kje je. ’’ V J3KIH...VOLITEV,- Tako poroča iz Washingto»a Reuter,ki pravi,da je ta sklep 'ameriška vlada storila dno 25»nov«, TTDI...T]MT.7A POSTAJ* Z4SKR-BI-TENA zaradi nemirov oTo mo ji,ker tjo zdaj valovi teh nemirov začeli pljuskati tudi turško Tracijo. v E;lj.don,'--j o .bila -cigaretna doza,, Dobi se v ; pravi n’aš ega lista* Najden j V bil že pni - no ž. Do bi v naši''upray: Fotografi j. c. k e..'kamele, co na razpolago v barabi 7 ar Zgub^l.a;...seni ':3lato -*er:-> s .križcem'od' bar«, 38 do kun' ^ je«'r".. -telj aobi nagrado,Zglasi naj se v naši upravi, DRVA.,, kupim»Z gl a si ti se v knjigoveznici, bar, 13; vi