852/00020
Misli
LETO - YEAR 55 ŠTEVILKA - NUMBER 12
DECEMBER 2006
TTKougK+s
http://www.glasslovenije.com.au
■ ■■■«■■■■■lilWMl ■'"* J

HTi	■	11	■ i
3MP 11	■	ii	
V advent, božič in novo leto 2007
Nadvse cenjeni in meni dragi bratje in sestre po krvi in veri!
Na povabilo urednika Misli, p. Cirila A. Božiča OFM, se vam oglašam iz Maribora, kamor me je sveti oče Benedikt XVI. imenoval za novega mariborskega pomožnega škofa. To se je zgodilo 24. maja 2006, na praznik Marije Pomočnice kristjanov, praznik župnije, katere sem bil župnik na Rakovniku v Ljubljani od leta 2003 do maja 2006. Tam sem bil dekan dekanije Ljubljana Vič/Rakovnik.
Podobno kot blaženi škof Anton Martin Slomšek, ki se je vedno ozrl na podobo Matere Božje, ko je odhajal z doma, sem se tudi jaz ozrl na podobo Marije Pomočnice, ko sem se odpravljal v častitljivo Slomškovo gorico, da s prvim vinogradnikom tega svetega vinograda nadškofom in metropolitom dr. Francem Krambergerjem poprimem za delo, da bi mladike, to je božje ljudstvo, dobile čim več življenjske moči od trte, ki je Jezus Kristus.
Jezus s križa tudi apostolu Janezu reče: »Glej, tvoja mati!« Po apostolu izroča Cerkev Mariji. To pomeni, da so papež in škofje kot apostolski nasledniki naša vez do Marije. Brez papeža in škofov v Cerkvi ne more biti prave pobožnosti in ljubezni do Matere Božje. Kot salezijanec sem bil vedno pozoren na don Boskovo ljubečo pokorščino do papeža. Saj je papeška služba deležna posebnega Marijinega varstva. Salezijanska družba skrbno neguje takšno marijansko podobo Cerkve kot dragoceno don Boskovo
dediščino.
Bogu sem neizmerno hvaležen, da mi je v rodnih prekmurskih Beltincih po dobrih starših Jožefu in Genovefi podaril življenje, ki pa je prav zaradi njihove vzgoje imelo svoj smisel v veri. Obe rodni sestri Doroteja in Monika sta mi v otroštvu omogočali preprosto igro ter srečo bratske in sestrinske ljubezni. Don Bosko me je pritegnil takoj po osnovni šoli. V salezijanski družbi mi je podaril možnost poglobljene ljubezni do Jezusa in Marije z redovnimi zaobljubami in duhovniškim posvečenjem. Mladost je menda edina slabost, ki na žalost hitro mine. Star sem namreč 44 let. Prehitro človek mora spoznati: »Oj mladosti moja, kam si šla, oj kje si? Vam dragi prijatelji, ki v daljni Avstraliji nosite tujino v srcih, se priporočamo v molitev. Toliko bolj, ker me je pred kratkim Slovenska škofovska konferenca imenovala za »škofa vseh Slovencev po svetu«. Zato tudi jaz nosim vas v svojem srcu. Pri oltarju in v svojih molitvah se vas spominjam.
Jezus nas ves adventni čas opozarja: »Bodite budni, ker ne veste ne dneva in ure, ko bo prišel Gospodar.« Budnost nas kristjanov pomeni biti pripravljen na vstop v večno življenje. Kvaliteto naše večnosti si sami določamo z načinom naše dejavne ljubezni do bližnjega.
Misli
ecember 2006
V S E B I N A
V advent, božič in novo leto 2007..........3
Moj prvi božič v Avstraliji.......................5
Jesus is Christmas.................................6
Z brati, prijatelji, dobrotniki....................7
Izpod Triglava...........................................8
Krepitev prijateljskih odnosov..............10
Sveta Družina Adelaide..........................13
Sv. Rafael Sydney...................................14
Iz kluba Panthers - Triglav.....................18
Iz Queenslanda.......................................20
Nove znamke iz Slovenije......................21
Utrinki iz Slovenije 2006........................22
Misli v letu 2007......................................23
Blagoslov doma v Trnovem..................24
Nov slovenski podvig v Ameriki...........25
Sv. brata Ciril in Metod Melbourne.......26
Vaši darovi..............................................31
Snapshots of Slovenia..........................32
Razmišljanje ob misijonski nedelji.......34
Oglasi......................................................35
Sporočila fotografij................................38
Iskati najrazličnejše možnosti, da lahko naredim kaj dobrega, pa tudi če samo spletem adventni venček za družino, ali ga ponesem na grob najdražjih, pomeni svojevrstno budnost za nenadni Gospodarjev prihod. In ta prihod je naša smrtna ura.
Pokojni papež Janez Pavel II. je že leta 1979 napisal tole duhovno oporoko:
»Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod« (prim. Mt 24, 42) - te besede me spomnijo na poslednji poziv, ki bo prišel takrat, ko bo hotel Gospod. Želim jim slediti in želim, da bi me vse, iz česar se sestoji moje zemeljsko življenje, pripravilo na ta trenutek. Ne vem, kdaj bo prišel, toda tako kot vse, tudi ta trenutek polagam v roke Materi svojega Učitelja: Totus Tuus (Ves Tvoj). V te materinske roke pa polagam tudi vse drugo in vse tiste, s katerimi sta me zvezala moje življenje in moj poklic. V njene roke polagam predvsem Cerkev, pa tudi svoj narod in vse človeštvo. Vsem se zahvaljujem. Vse prosim odpuščanja. Prosim tudi za molitev, da bi se Božje usmiljenje izkazalo za večje kot sta moja šibkost in nevrednost.«
Dragi moji rojaki! V adventni pripravi na božič bodite budni in z vami naj bo mati Marija!
Vaš škof +Peter Štumpf SDB
In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču ni bilo prostora (Lukov evangelij 2,7).
Jezus, vem, da je praznik tvojega rojstva nastal v Rimu v 4. stoletju, da bi slavili prihod tebe kot Gospodarja zgodovine, ne pa, da bi se spominjali Betlehema.
Vem, da je šele s Frančiškom Asiškim božič dobil podobo družinskega praznovanja ob rojstvu otroka.
Vem, da tolikim ljudem pomeni božič samo draga darila in pretiravanje z jedjo in pijačo; otročjo versko sentimentalnost s sladkobnimi pesmicami, jaslicami in umetnimi božičnimi drevesci; svečano razsvetljavo, ki ne vodi v tvojo votlino, ampak v trgovine.
Meni, Jezus, pa je ta tvoj praznik všeč tudi takšen.
Praznovanje je iz leta v leto večje. Zdi se, da bi se svet rad oddolžil za tisto noč, v kateri te ni znal sprejeti z dolžno pozornostjo. In to je zelo lepo.
Da so ljudje, ki se slepijo, da je dovolj, če si dober samo za božič?
Zame to ni pomembno.
Bolje je delati dobro enkrat na leto kakor nikoli. Dobro je kakor sladkor; če ga pokusiš enkrat, se ti vzbudi želja, da bi ga spet in spet okušal. Hvala, Jezus, za praznik tvojega rojstva!
Tedaj so zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nadenj. Pahnili so ga z mesta in ga kamnali (Apostolska dela 7,57-58).
Lepo se je prepustiti za en dan čarobni
privlačnosti božiča.
Ves svet v miru.
Vsi ljudje končno dobri.
Vsi kakor začarani, ker je Bog postal otrok, rešeni
iz klešč moči, bogastva, nasilja.
Vsi bratje in sestre okoli votlin, ozaljšane s
pesmijo angelov.
Čudovito lepo je!
Toda takoj zatem mučeništvo Štefana znova odpre vrata resničnosti. Ni dovolj, da božič sanjamo. Treba ga je zavzeto in pogumno graditi vsak dan.
Vrednote betlehemske votline, čeprav vzbujajo sanje v srcih ljudi, lahko osvojijo svet samo po zaslugi tistih, ki se jim pustijo ujeti, prežeti in voditi.
Božične sanje postajajo stvarnost in angelsko petje se spreminja v pesem ljudi samo z vsakdanjim pogumnim pričevanjem. S pričevanjem, ki lahko zahteva tudi kri.
■lil ■	■ ■	v ■ v
Moj prvi bozic v Avstraliji
Moj rojstni kraj je majhna vasica na Dolenjskem, vas Mlaka pri Kočevju. Doma smo imeli veliko kmetijo, zato je bilo treba veliko delat. Sem peta po vrsti, od osmih otrok. Mama nam je umrla, ko sem imela devet let. Kmalu smo dobili drugo mamo. Bila je zelo verna, zato se z očetom nista razumela. Otroci smo odraščali in odhajali v svet vsak po svoje. Januarja leta 1971 sem odšla v Avstralijo, k moji sodelavki Mariji Rozman, zdaj že pokojni. Še v tistem letu sem se poročila. Z možem sva stanovala v prizidku hiše v Prestonu. Za vse nas je bilo težko prvo leto, zraven pa še veliko domotožje.
Bližal se je prvi božič v tujini v čudni vročini, to mi ni šlo v račun. Možu sem omenila, da bi rada imela božično drevesce. Počasi mi je odgovoril, da nimamo denarja, toda, če bomo kupili hišo, bomo tudi drevesce. V sobi, kjer sva stanovala, je v kotu stala velika stara vaza. Od nekod sem prinesla smrekovo vejo, jo namestila v vazo in okrasila z belo vato. Bila sem vesela, saj je bil moj prvi božič z možem. In res se je izpolnila želja, da sva naslednje leto kupila hišo v Bulleenu, blizu slovenske cerkve. Tudi drevešček sva šla kupovat v veliko trgovino v Doncaster. Ljudje so se drenjali, nič nisem razumela jezika. Imeli so tri različne velikosti umetnih drevesc. Najmanjši je imel ceno 4 dolarje, večji 6 dolarjev, precej večji pa 45 dolarjev. Moj mož si je ogledoval najmanjšega, jaz pa največjega. Nisem bila vesela in sva v molku odšla iz trgovine. Vedela sem, da je bil možev zaslužek 64 dolarjev na teden in da smo odplačevali hišo. Ko sva prišla ven iz trgovine, se Renato obrne in reče: »Gremo nazaj v trgovino in kupimo največjega!« Od takrat je že 35 let in je še vedno lep, kot prava slovenska smreka, in krasi naš dom za vsak božič.
Bogu hvala za lepe božične praznike vseh let v Avstraliji, ki jih praznujem v krogu svoje družine. Urednikoma in bralcem " Misli" želim blagoslovljen božič.	Anica Smrdel, Melbourne VIC
Blagoslovljene božične praznike Vam voščimo z željo, da nas vse Bog spremlja s svojo ljubeznijo, ki jo je na tako čudovit način pokazal z rojstvom svojega Sina, našega brata, prijatelja in Odrešenika, Jezusa Kristusa, da bodo v letu 2007 naši domovi svetišča ljubezni, dobrote, miru in sreče.
To Vam želijo: p. Valerijan, p. Janez, p. Darko, p. Ciril, laična misijonarka in urednica Misli Marija Anžič, knjižničarka Baragove knjižnice Marija Oppelt Oppelli, zaupniki doma matere Romane, naši misijonarji p. Hugo, p. Pepi in p. Stanko ter patri in sestre, ki so nekdaj delovali med vami.
S r e č n o !
Dragi prijatelji misijonov, iskreno se Vam zahvaljujem za vse znamke in telefonske kartice "Telekom", ki sem jih prejel tekom leta za misijonske potrebe. Z Vašo zavzetostjo in pomočjo se ta akcija ndaljuje, zato se še enkrat toplo priporočam vsem,
ki bi radi na ta način pomagali našim skrbnim misijonarjem. Obenem želim vsem veliko veselja za božične praznike, naj nam Novorojeno Dete prinese mir in naj nas ta
mir spremlja skozi vse leto 2007.
Franc Saksida, Ul. Biasoletto 125 - 34142 Trst - Trieste, Italija
JESUS IS CHRISTMAS
Featuring "Christmas festive season custom" Highlights- Christmas Day
NOW SHOWING October to December 25th Hurry Shopping days almost run out! Shop now! "One of the best times of the year.. ..terrific" Non-Practicing Christian ***** "A story of awesome power .... Incredible" Non-believers *****
All star cast Starring
Jesus Mary Joseph Three wise men Herod St Nicholas Father Christmas Santa Claus
www.jesusischristmas.info
Review: The story is about Jesus who has wisdom and foresight with "special connections" to God. His parents Joseph and Mary were mere mortals, the best of the humble and obedient, especially chosen by God. Three wise men, astrologers who know the scriptures intimately, execute their part in history by setting off at once on a dangerous and costly journey to worship the messiah supposed to be arriving. Their role unbeknown to them is to bring gold and expensive spices for the birth of Jesus, which fortunately help the poor family of Joseph, Mary and Jesus, finance the escape from Herod's decree that 'innocent babies' be killed having heard there was a messiah coming. The incredible twist to the storyline is that the very baby Herod is trying to destroy is his only hope for eternity. The main reason Jesus was born was to die a cruel death so that he could take the rap for men like Herod. Being born to die on the cross Jesus makes it possible for all mankind to be forgiven. The only hitch is you have to ask God's forgiveness through Jesus. Jesus was born to preach and give mankind further guidance on the way to live and achieve peace in the world.
As a viewer you start to wonder why December, St Nicholas, Father Christmas, why 25th, Santa Claus. The story fascinatingly takes you on a journey through the "custom of the festive season" which came about from the fourth century Roman times when the Christians were persecuted for their beliefs. Paganism was celebrated instead with a feast day held on the 25th December when, fortunately for the Christians, the date was declared a special day of nativity and they were allowed to honour their native beliefs with a mass. Christ's mass therefore became Christmas with all the feasting and fun stemming from the pagan celebrations. Also featured is St Nicholas, born during the fourth century, and is one of those people in history that had the misfortune of both parents dying when he was a young man. His parents were wealthy and left him a fortune but he came to see that helping others makes one richer in life than anything else. Trying to put Jesus' teachings in to practice in his life, he was appointed the bishop of Myra and was more aware than ever of people's needs. He was especially interested that families had enough to eat and a good place to live. While he lived he gave little ones he met small gifts and they learned from this holy man what a beautiful thing giving is. His reputation for generosity and kindness gave rise to gift giving in his name at Christmas time. Devotion to Nicholas extended to all parts of Europe and Russia. The legend of Sinterklaas (a dutch variant of the name Saint Nicholas) was then taken to New Amsterdam (New York) by Dutch colonists. Sinterklaas was adapted by the country's English speaking majority as Santa Claus, he then was given a personal makeover by coca cola and made red and white. The resulting image was Santa Claus
as the patron of the gift giving festival of Christmas time. And so it goes that Jesus is at the heart of
all Christmas traditions and celebrations. Enjoy it in it's true sense. ****
Anita Fistric
Z brati, prijatelji, dobrotniki in sestro Marijo Julijo
Ugotavljamo, da pastoralni delavec med izseljenci, četudi je bil le par let v nekem kraju, ne more pozabiti številnih rojakov, prijateljev in dobrotnikov, ko se je vrnil v domovino. Prava osvežitev korenin prijateljstva je katerikoli obisk - prijateljsko srečanje v domovini, če si še tako rad na novem delovnem mestu. Za to so poskrbeli bratje. kot p.Valerijan Jenko, ki je takoj po prihodu na dopust v Slovenijo s sestrama in svakom prišel na družinski piknik Rupnikov v Stari Oselici, 2. julija 2006, in je deset dni kasneje obiskal Marijo vnebovzeto pri Novi Štifti skupaj s častnim generalnim konzulom Alfredom Brežnikom in njegovo soprogo Jeni (glej fotografijo z dne l9.7.). Tudi srečanje s p. Cirilom Božičem ob očetovi 80-letnici in misijonarko Marijo Anžič na Prepihu, l5..9., ob zlati poroki staršev, je bilo obdano z veselim praznovanjem. V veselje obojim je bilo srečanje z družino Brcar ob priliki Julijinih obiskov sorodnikov pred odhodom v redovno skupnost. Med mnogimi obiski sta bila Košorogova, ki živita že nekaj let v Prlekiji, pa Smrdelovi Mira in Tanja, g. Falež Cvetko z ženo Ado iz Canberre, gospe Mihaela Šušteršič in prof. Saša Čeferin. Tudi Jenkovi iz Adelaide so prišli, a je moja službena odsotnost preprečila razgovor. In prav ta je botrovala moji odsotnosti ob obisku p. Cirila, ki je kar s helikopterjem priletel pred novoštiftarski samostan. Veliko ljudi iz Prekmurja je v Avstralji. Pričakovati je bilo, da jih bo kar nekaj v Črenšovcih v dneh od 2. do 10. septembra v Tednu duhovnosti in kulture. Vsak dan je
bil posvečen molitvi in premišljevanju o izseljencih v Ameriki, po Evropi, o njihovem verskem in kulturnem življenju in sodelovanju in 8. septembra tem, ki so v Avstraliji. Razen magnetofonskega zapisa in srečanja z nekaterimi njihovimi sorodniki v domovini, jih ni bilo, da bi si stisnili roke. Vsak dan je bil gost duhovnik, ki je bil vsaj nekaj časa pastoralni delavec med izseljenci. Teden s slovesno proščenjsko sv. mašo, odkritjem in blagoslovitvijo pomnika našim izseljencem, je v navzočnosti predstavnikov Republike Slovenije vodil murskosoboški škof msgr.dr. Marjan Turnšek, v nedeljo, 10. septembra 2006.
Ko sem se v soboto, 9.9., vračal domov, sem obiskal nekaj krajev v Prekmurju, kjer so doma izseljenci v Avstraliji in kjer sem večkrat po letu l980 spregovoril o Frančiškovi duhovnosti (FSR) mnogim, ki so iskali pot, po kateri je hodil sv. Frančišek Asiški. Posebno poglavje med srečanji z izseljenci in Avstralijo pa je bilo v Schoenstattu v Vallendaru pri Koblenzu v Nemčiji v dneh od 27. do 30. oktobra 2006. Ta kraj ne nosi zaman že nad pol stoletja naziv Schoenstatt - lepo mesto, ki mu ga je dal obiskovalec kmalu na začetku poglobljenega duhovnega življenja v tem kraju. In kakšno praznovanje je bilo? JULIE BRCAR je spoznala, da jo Bog vabi - kliče v redovno skupnost Marijinih sester iz Schoenstatta, s katerimi se je seznanila v Mulgoa, kamor je rada prihajala na duhovne pogovore in k molitvi s sestrami te kongregacije. S starši in sestrama z malim Thomasom smo jo obiskali že v soboto v noviciaški hiši. V nedeljo, 29. oktobra 2006, pa smo se udeležili slovesnega sprejema v kongregacijo Jožefa Kentenicha v veliki cerkvi Anbetungskirche, kjer so štiri postulantinje prejele redovniško obleko in nekatere tudi novo ime. Ta dekleta, 28 letna s. Marija Julie iz Avstralije, 27 letna Nemka s. Maria, 26 letna s. Birgit in 23 letna s. Giao Chau iz Vietnama, so bila, kot je bilo mogoče spoznati, res vesela in hvaležna Bogu, da so se lahko mu po Mariji izročila za misijonsko delo, ki ga opravlja schoenstattska kongregacija patra Jožefa Kentenicha. Hvaležen za obiske te in vse prijatelje, dobrotnike - vse Slovence dobre volje pozdravlja
p. Filip iz Nove Štifte na Dolenjskem.
BISERNA MASA NADŠKOFA ŠUŠTARJA. V kapeli Zavoda svetega Stanislava je imel 25. oktobra 2006 biserno mašo upokojeni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Pridigal mu je sedanji nadškof in metropolit v Ljubljani Alojz Uran, ki je tudi vodil somaševanje. Predstavil je Šuštarjevo duhovniško in pozneje škofovsko pot. Alojzij Šuštar je bil v duhovnika posvečen 27. oktobra 1946 v Rimu, novo mašo pa je imel na praznik Vseh svetih, brez svojih domačih in sorodnikov. Nadškof Uran je pridigo končal z besedami: "Življenje našega spoštovanega biseromašnika je obrodilo izjemno bogate sadove. Seme, ki ga je kot pastir naše krajevne Cerkve sejal, že zori v zlato klasje. Čas od zlate maše naprej je bil zaznamovan tudi z boleznijo in gluhoto. Vendar je prav v tem križu, v globokem oceanu tišine, darovanja in molitve dozoreval dragoceni biser - biseromašnik..." Pri oltarju se je za to priložnost zbralo devet škofov, veliko duhovnikov, redovnikov in redovnic ter sorodnikov in prijateljev. Nadškof Šuštar je bil najbolj vesel izseljeniškega duhovnika Janeza Zdešarja, ki je bil leta 1946 navzoč pri njegovi novi maši v Rimu. Po zahvali Bogu, Mariji in ljudem je še dejal: "Moje geslo je: Božjo voljo spolnjevati. Vse v mojem življenju se je zgodilo po nedoumljivem vodstvu Božje previdnosti." Nadškof Šuštar je kmalu po biserni maši praznoval še rojstni dan, rodil se je namreč 14. novembra 1920 v trebanjski fari.
LOKALNE VOLITVE 2006. V Sloveniji so bile 22. oktobra že četrte lokalne volitve v samostojni državi. Volivci in volivke so na njih izbirali župane in člane občinskih svetov. Ker v dvainsedemdesetih občinah noben kandidat ni dobil potrebne večine, so volivci prišli na volišče še 12. novembra. Tako je zdaj v Sloveniji začelo štiriletni mandat dvesto deset županov in županj, od katerih so nekateri že opravljali to službo. V Ljubljani je bil že v prvem krogu za župana izvoljen neodvisen kandidat Zoran Jankovič, ki je imel tiho podporo Kučanovega kroga. V Mariboru je v drugem krogu zmagal Franc Kangler. Nekatera mesta so ohranila stare župane: v Celju bo še naprej županoval Bojan Šrot, v Kopru Boris Popovič, Mirko Brulc v Novi Gorici, Srečko Meh v Velenju, v Murski Soboti Anton Štihec, na Ptuju Štefan Čelan in v Slovenj Gradcu Matjaž Zanoškar. Novega župana so dobili še v Kranju in Novem mestu: to sta Damijan Perne in Alojz Muhič. Tako so županski sedeži razdeljeni v enajstih mestnih občinah. Posebnost letošnjih volitev so neodvisni županski kandidati in neodvisne liste, vsaj kar se tiče imena. Kljub temu je povečini povsod v ozadju podpora določenih strank ali političnega bloka. Po novem občine vodi 67 neodvisnih županov in županj, iz Slovenske
ljudske stranke prihaja 49 županov, iz Slovenske demokratske stranke 26 in iz Nove Slovenije 10, če se ustavimo pri pomladnih strankah. Na levici oziroma v političnem telesu, ki ima korenine v prejšnjem sistemu, je Liberalna demokracija Slovenije dobila 17 županov, Socialni demokrati pa 13; iz preostalih strank prihaja še devet županov, 19 pa jih je predlagala koalicija strank. V občinskih svetih pa imata med strankami najvišji delež Slovenska demokratska stranka in tik za njo Liberalna demokracija Slovenije.
PETERLE ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE. Predsednik prve slovenske vlade, danes pa poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle je prve dni novembra napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo prihodnje leto. Nastopil bo s podporo skupine volivcev, računa pa tudi na podporo strank, še zlasti pomladnih. Nova Slovenija, ki ji pripada, mu je to že zagotovila. Prepričan je, da država potrebuje predsednika, ki razume procese globalizacije in delovanje Evropske unije, je občutljiv na težave manjšin in ga zanima položaj slovenstva v domovini in v širšem smislu. Za vse to si tudi on iskreno prizadeva. Glede programa pa je dejal, da ga bo oblikoval na podlagi pogovorov in posvetovanj s skupino državljanov, pobudnikov njegove kandidature. NADŠKOF KRAMBERGER PREJEL ZLATI RED ZA ZASLUGE. Predsednik države Janez Drnovšek je v začetku novembra obiskal mariborskega nadškofa Franca Krambergerja in mu izročil državno priznanje Zlati red za zasluge. Obenem mu je čestital ob imenovanju za prvega mariborskega nadškofa in metropolita. Kot je običajno, ima priznanje tudi svojo utemeljitev. V njem so zapisali, da nadškof že petindvajset let deluje na civilnem, kulturnem in pastoralnem področju v interesu Republike Slovenije, poleg tega pa je vsestransko prispeval k narodnemu, kulturnemu, političnemu in duhovnemu razvoju slovenske družbe. ZAKON O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA NEUSTAVEN. Ustavno sodišče je sredi novembra odločilo, da je zakon o žrtvah vojnega nasilja v neskladju z ustavo, ker priznava status žrtve vojnega nasilja le tistim civilnim osebam, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem oziroma prisilnim ukrepom oboroženih sil okupatorja in ne tudi druge strani v spopadu. Državni zbor mora ureditev spremeniti v letu dni. Ustavno presojo so zahtevali svojci civilnih oseb, ki so med drugo svetovno vojno umrle nasilne smrti zaradi nasilja partizanov. Državni zbor je že večkrat poskušal uskladiti besedilo zakona tako, da bi dobil ustrezno večino, a je temu nasprotovala levica. Ne more se namreč sprijazniti s tem, da je žrtev vojnega nasilja vsaka civilna žrtev, ne
glede na to, katera stran je povzročila nasilje, tako otroci partizanov kot domobrancev.
TUDI SLOVENCI PO SVETU V DRŽAVNEM ZBORU.
Skupina poslancev iz Nove Slovenije je pripravila predlog za dopolnitev ustave z ustavnim zakonom, ki se nanaša na zastopstvo Slovencev v zamejstvu in po svetu v državnem zboru. V skladu z njim bi predstavniki slovenskih manjšin oziroma zamejci ter izseljenci in zdomci pridobili posebne pravice, dobili pa bi tudi po dva poslanca v parlamentu. V skladu s predlogom bi imeli v državnem zboru 94 poslancev. Če bo predlog dobil potrebno podporo, bi bila dopolnitev ustave v tem delu lahko sprejeta že prihodnje leto. V stranki Nova Slovenija še pravijo, da vedno več ljudi spoznava, da so za razvoj države pomembni vsi Slovenci, ne glede na to, kje živijo.
ROJAKI ZA SAMOSTOJNO DOMOVINO. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani so odprli razstavo, ki prikazuje prizadevanja številnih Slovencev po svetu, da bi Slovenija postala in se uveljavila kot samostojna država. Na njej je prikazano obdobje od prvih demokratičnih volitev v letu 1990 do mednarodnega priznanja Slovenije leta 1992. Na ogled je precej zbranega gradiva od osebnih pisem do uradnih pobud, prošenj, predstavitev Slovenije, do fotografij s protestnih shodov, demonstracij, kulturnih prireditev in bogoslužnih srečanj. Razstava želi pokazati, da se za samostojnost niso borili samo v Sloveniji, ampak tudi po številnih državah sveta, kjer živijo naši rojaki. Gradivo je razdeljeno po državah, med katerimi zavzema Avstralija pomembno mesto.
UMRL JANKO MODER. V Ljubljani je 20. oktobra v triindevetdesetem letu starosti umrl starosta slovenskih prevajalcev Janko Moder. Njegova življenjska pot se je začela leta 1914 v Dolu pri Ljubljani. Po maturi na škofijski klasični gimnaziji je študiral slavistiko. Po diplomi je bil gimnazijski profesor in redni sodelavec Mohorjeve družbe. Pred koncem vojne se je zaposlil v Državnem gledališču v Ljubljani. Po vojni je bil nekaj časa zaprt in zatem brez možnosti za redno službo, zato se je posvetil prevajanju iz klasičnih in modernih evropskih jezikov. Izšlo je preko 500 njegovih knjižnih prevodov ter prek 200 govorno izvedenih gledaliških in radijskih del iz več kot dvajsetih jezikov. Bil je soustanovitelj Društva slovenskih prevajalcev. Poleg Mohorjeve je sodeloval še s Cankarjevo založbo in Mladinsko knjigo. Urejal je zbirko Nobelovci in še več drugih knjižnih zbirk. Janko Moder je bil tudi pesnik in pisatelj. V zaporu je napisal sonetni venec sonetnih vencev Sla spomina, ki je izšel šele leta 1994. Lani je pri Mohorjevi družbi v Celju izšla še njegova biografija o zdravniku, ki je rešil številne begunce na vetrinjskem polju pred gotovo smrtjo: Dr. Valentin Meršol in slovenski veliki teden. Na dan njegovega pogreba je bila v Škrabčevi hiši v Hrovači pri Ribnici slovesnost, na kateri so mu posthumno podelili Škrabčevo nagrado.
SLOVENSKO SOCIALNO SKRBSTVO IN INFORMACIJSKI URAD sporoča, da je Državni zbor RS sprejel Zakon o popravi krivic, ki
ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem žrtev povojnega odvzema življenja.
Bivši politični zaporniki so vse osebe, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 na ozemlju RS kaznovane zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov. Državljanu RS, ki se mu na podlagi tega zakona prizna status bivšega političnega zapornika, se v pokojninsko dobo šteje čas dejanskega odvzema prostosti kot tudi čas v preiskovalnem postopku pred odvzemom prostosti in po prenehanju odvzema prostosti onemogočena zaposlitev, oziroma opravljanje samostojne dejavnosti, če to lahko vpliva na pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Čas dejanskega odvzema prostosti v preiskovalnem zaporu s prisilnim delom v delovnem koncetracijskem taborišču se bivšim političnim zapornikom v pokojninsko dobo šteje dvojno.
Pisna zahteva upravičene osebe se lahko vloži najkasneje do 31. decembra 2007 na naslov: Vlada RS, Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije lahko dobite v pisarni Informacijskega urada v Kew ob nedeljah od 11. do 12. ure, telefon 03 9853 7600.
Za odbor SSOV, Lucija Srnec
IZ HOBARTA SE OGLAŠA DANIJELA HLIŠ in želi vsem srečen božič in miru polno leto 2007. Spet se zbiramo Slovenci na Tasmaniji, posebno v Hobartu. Vsi dobrodošli! Če se nam želite pridružiti, pokličite na 03 6263 7204, da vam povemo, kje in kdaj se spet srečamo. V soboto, 25. novembra 2006, je bilo prijazno srečanje pri gospe Rožici Šajn.
MARICA PODOBNIK iz Brisbana nas je opozorila, da je pravilno sporočilo njenega zadnjega pisma (Misli, september 2006, stran 23), da je kot predsednica slovenskega društva Planinka dobila od občine ne le dovoljenje, ampak tudi denar za cesto do balinišča.
KONZULARNE URE:
V	soboto, 16.12.2006, od 10. do 13. ure v Baragovem domu v Kew.
V	nedeljo, 17.12.2006, od 11.30 do 13.30 v Merrylandsu.
Krepitev prijateljskih odnosov
Pogovor z novim odpravnikom poslov Veleposlaništva RS v Canberri, g. Gregorjem Kozovincem.
Spoštovani g. Gregor Kozovinc, pozdravljeni in dobrodošli tudi v imenu bralcev Misli. Prvič smo se srečali na 32. slovenskem mladinskem koncertu v Sydneyu, 31. septembra letos. Takrat ste se tudi Vi prvič srečali s slovensko skupnostjo. Kako se vživljate v pomladno Avstralijo? Najprej hvala za prijazno dobrodošlico. Priznati moram, da mi gre vživljanje v avstralsko pomlad kar dobro od rok. Avstralija je odprta in prišlekom prijazna država. V takšno okolje se ni posebej težko vživeti. Seveda pa pomaga tudi kakšna izkušnja od prej. Sam sem imel na primer priložnost preživeti štiri lepa leta v Kanadi, ki je na nek način zelo drugačna od Avstralije, po svoje pa ji je tudi precej podobna. Gre za dve državi, ki ju - ne glede na geografsko razdaljo - družita skupna britanska tradicija in do neke mere podobna zgodovina. In v obeh živita in delujeta pomembni slovenski skupnosti.
Res je, moj prvi stik z avstralsko slovensko skupnostjo je bil ravno mladinski koncert v Sydneyu. Tja me je prijazno pripeljal častni generalni konzul Alfred Brežnik. In priznati moram, da sem bil nad koncertom prijetno presenečen. Zelo me je razveselila široka paleta
različnih nastopov - od slovenske narodne pesmi in recitalov, pa do plesa in zabavnih skečev. Veseli me, da sem imel priložnost na odru videti tudi najmlajše, ki so se svojih nastopov lotevali izjemno odločno. Seveda pa je koncert v Sydneyu zame predstavljal tudi odlično priložnost, da se ob začetku mandata na enem mestu srečam s Slovenci z vseh koncev Avstralije. Skratka: prijetna in zabavna izkušnja.
Preden ste prišli v Avstralijo, ste prehodili že kar nekaj poti. Nam lahko zaupate nekaj o sebi, od kod izvira Vaš rod, kje ste se šolali, kje službovali?
Rojen sem bil v Celju, kjer sem tudi obiskoval osnovno šolo. Srednješolska, študentska, pa tudi prva leta službe na Ministrstvu za zunanje zadeve sem preživel v Ljubljani. Po vrnitvi iz Kanade pa sva se z ženo Vlasto odločila, da se družina preseli bližje babicam in dedkom. Preselili smo se v Petrovče v Savinjski dolini. Sam sem ostal zaposlen na zunanjem ministrstvu v Ljubljani, žena pa poučuje v Savinjski dolini. Z izjemo študentskih let, ko sem se preizkušal v novinarstvu in odnosih z javnostmi, sem vso svojo poklicno kariero posvetil diplomaciji. Mislim, da gre za zelo lep poklic, v katerega se z lahkoto zaljubiš. Je daleč od stereotipa, da diplomati večino časa preživljajo na sprejemih in večerjah. Nasprotno: zelo veliko je operativnega dela, "goltanja" podatkov, načrtovanja in analiziranja. Če se diplomacije lotiš zares, je lahko zelo zahtevna, prinaša pa tudi obilo zadovoljstva. Res pa je, da "nomadsko" življenje diplomatov ni vsakomur pisano na kožo. Za Vami pride kmalu Vaša družina.
Družina prihaja sredi decembra, česar se izjemno veselim. Seveda dopisovanje po elektronski pošti ter telefonski pogovori z ženo Vlasto in otrokoma - Zala je stara štiri, Luka pa osem let - ne morejo nadomestiti pristnega osebnega stika. Verjemite mi, da se bom tisto jutro, ko bodo pristali v Canberri, z največjim veseljem odpeljal na letališče. Po drugi strani pa mi ti prvi meseci, ki jih v Avstraliji preživljam sam, omogočajo, da do njihovega prihoda uredim vse, kar družina potrebuje za normalno življenje. Pa tudi da navežem vse tiste poslovne stike, ki jih moram zaradi narave svojega dela navezati čim prej.
Za otroke bo prehod iz Slovenije v Avstralijo
Priznanje Društvu v St. Albansu je sprejel predsednik Slavko Blatnik iz rok g. Gregorja Kozovinca v soboto, 11. novembra 2006.
kar ugoden, saj pridejo iz zime v poletje in s sredine šolskega leta na njegov konec.
Zagotovo bo za Luka in Zalo, pa tudi za Vlasto, preskok iz slovenske zime v avstralsko poletje ena hecna izkušnja. Vsekakor bo bolje, kot pa da bi prileteli iz poletja v zimo.
Šola oziroma vrtec sta bila dejansko glavni razlog za to, da sva se z Vlasto - priznati moram, da je bila ideja njena - odločila za kasnejši prihod družine. Želela sva, da bi otroka vrtec in šolo kar najdlje obiskovala v Sloveniji, po prihodu v Canberro pa imela čez počitnice dovolj časa za prilagoditev. Luka je v Kanadi obiskoval vrtec in je tekoče govoril angleško. Mislim, da bo potreboval le malce osvežitve. Štiriletna Zala pa mi je te dni po telefonu odločno povedala, da angleško pa že ne bo govorila! Ko sem ji razložil, da imajo tukaj vrtce, kjer se angleščine naučiš skozi igro, se je odločila, da bo zunaj doma govorila angleško, doma pa bo vztrajala na slovenščini. Z veseljem sem se strinjal.
Delo na Veleposlaništvu RS v Canberri je prepleteno s skrbjo za slovensko skupnost v Avstraliji in pa z diplomatsko dejavnostjo ter mednarodnimi stiki. Je veliko enega in drugega? Imate podatek, koliko Slovencev danes živi v Avstraliji? Ena najpomembnejših nalog vsakega slovenskega diplomata je krepitev prijateljskih donosov z državo gostiteljico. Seveda pa pri tem ne gre zgolj za neposredne stike z najrazličnejšimi predstavniki te države. Pomemben del prijateljskih odnosov tvorijo tudi tesni stiki s slovensko skupnostjo, ki v določeni državi živi in deluje. Ne pravijo zastonj, da predstavlja tukajšnja slovenska skupnost most prijateljstva med Slovenijo in Avstralijo.
Ob zadnjem štetju prebivalstva v Avstraliji se je za Slovence izreklo okrog 14.000 anketirancev. Bolj optimistična ocena, ki zajema tudi mlajše generacije, govori o približno 25.000 Slovencih v Avstraliji. Za
♦ t
II
Gregorjevi najdražji: žena Vlasta, hčerka Zala in sin Luka.
relativno majhno državo, kot je Slovenija, to nikakor ni majhno število. Ravno nasprotno: gre za pomembno skupnost, s katero si želi Slovenija tesnega in pristnega sodelovanja. Velikega pomena avstralske slovenske skupnosti se zelo dobro zavedamo tudi na veleposlaništvu v Canberri. Vrata veleposlaništva bodo vsem Slovenkam in Slovencem, ki se bodo obrnili na nas (eni morda s težavami, drugi morda z zanimivimi pobudami), tudi v bodoče na stežaj odprta. Na veleposlaništvu jim bomo po svojih močeh in v skladu s pooblastili vedno pripravljeni pomagati. Kar zadeva pa delo na veleposlaništvu: tega je vedno dovolj. Je pa seveda odvisno od predanosti osebja in organiziranosti veleposlaništva, ali to delo prinaša tudi želene rezultate. Mislim, da imam tozadevno kar srečo. S sodelavko Boženo Forštnarič sva zadevo zastavila precej dinamično, kar je dobro tako za rezultate kot za prepoznavnost veleposlaništva. Nam lahko poveste, kje sedaj delujejo Vaši nekdanji predhodniki na Veleposlaništvu RS v Canberri in pa tudi nekdanji sekretarji Veleposlaništva? Kolega Aljaž Gosnar, ki je veleposlaništvo postavil na noge, je danes generalni sekretar v zunanjem ministrstvu. Helena Drnovšek-Zorko v zunanjem ministrstvu vodi oddelek za mednarodne odnose v kulturi, moj neposredni predhodnik Bojan Bertoncelj pa službuje na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju. Od ostalih diplomatov, ki so službovali v Canberri, je kolega Marko Polajžer trenutno zaposlen na našem veleposlaništvu v Ankari, Andrej Rode pa na veleposlaništvu v Parizu.
Zahvala in čestitke Meti Lenarčič ob prejemu priznanja, ki ga ji je izročil g. Gregor Kozovinc. Meta je poklicala še sodelavca z radia 3 ZZZ, Petra Mikuša in Lentija Lenka.
Se nam obetajo v prihodnjem letu kakšni parlamentarni ali državniški obiski ali obiski slovenskih gospodarstvenikov?
Ravno te dni sem od mag. Janeza Krambergerja, poslanca Državnega zbora in predsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, prejel pismo z napovedjo, da namerava delegacija Komisije nekje v februarju obiskati Avstralijo. Z veseljem sem mu zagotovil podporo veleposlaništva pri načrtovanju in izvedbi obiska.
Vladnih oziroma državniških obiskov iz Slovenije trenutno ni na obzorju, sem pa prepričan, da bo v mojem štiriletnem mandatu gotovo realiziran tudi kakšen od njih. Seveda si bomo na veleposlaništvu prizadevali, da bodo vsi prihodnji obiski čim bolj uspešni in da bodo visoki gostje obiskali tudi tukajšnja slovenska verska in kulturna središča ter slovenske klube. Trenutno ni na obzorju tudi nobenih obiskov avstralskih visokih predstavnikov Sloveniji. Dejansko doslej Slovenije ni obiskal še noben visoki vladni predstavnik Avstralije. Zato si bom v mojih stikih z avstralskimi sogovorniki prizadeval tudi za to, da bi v prvi polovici leta 2008, v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji, Slovenijo obiskal avstralski zunanji minister. Bližajo se božični in novoletni prazniki. Že veste, kje jih boste preživeli? Vsekakor jih bom praznoval v Avstraliji, vam pa ta trenutek žal ne vem povedati, kje. Na božični večer bo družina najverjetneje doma v Canberri. V dneh med božičem in novim letom pa si bomo poskusili privoščiti kaj zabavnega. Ogled katerega od večjih avstralskih mest, obisk kakšnega naravnega parka in novoletno čofotanje v morju se zdijo kar dobre možnosti za družinsko preživljanje praznikov. Seveda bi bilo zelo lepo, če bi lahko družina kakšen dan preživela tudi v okviru katere od tukajšnjih slovenskih skupnosti, vendar pa ta trenutek zelo težko obljubim kaj konkretnega. Družina bo takrat v Avstraliji šele dober teden dni in morda si bomo želeli praznike preživeti bližje domu. Na koncertu v Merrylandsu ste nas prvič lepo nagovorili. Bi nam lahko posredovali tiste besede še za objavo v okviru tega najinega pogovora? Če se strinjate, ne bi navajal celega nagovora, ampak bi povzel glavne poudarke. Kot že rečeno, koncert ni predstavljal le moje prve seznanitve s slovensko skupnostjo v Sydneyu, ampak je bil tudi dobra priložnost za srečanje z nastopajočimi iz vseh pomembnejših slovenskih skupnosti v Avstraliji. Zato sem v nagovoru posebej poudaril velik pomen sodelovanja med različnimi verskimi in kulturnimi centri ter slovenskimi klubi za krepitev prepoznavnosti avstralske slovenske skupnosti kot celote.
Pozdravil sem napore, ki jih tukajšnja skupnost vlaga v ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete. V Sloveniji je prisotnost slovenskega jezika nekaj
samoumevnega. V angleško govorečem okolju pa si je treba za ohranitev jezika še bolj prizadevati in ga še bolj negovati, kot smo vajeni to početi doma v Sloveniji. In nenazadnje: udeležencem koncerta sem želel sporočiti tudi to, da bodo vrata veleposlaništva še naprej odprta vsem Slovenkam in Slovencem, ki bodo želeli potrkati nanje.
Želim Vam in vsej Vaši družini zares prijeten čas v Avstraliji, veliko prijaznih srečanj tudi med nami v slovenski skupnosti in pa - verjetno bo prvič - praznovanje božiča in novega leta sredi poletne vročine, vendar v vsej čarobni milosti prazničnih dni. Enako tudi Vašim sodelavcem na Veleposlaništvu.
Najlepša hvala za prijazne želje. Z veseljem jih bom prenesel družini in sodelavki Boženi Forštnarič. Vesel božič in veliko sreče v prihajajočem letu tudi Vam, Vašim bralcem ter vsem Slovenkam in Slovencem v Avstraliji.
O tem, da bo bivanje družine v Avstraliji in naše druženje s prijaznimi ljudmi iz slovenske skupnosti prijetno, ne dvomim. Res pa je, da bo praznovanje božiča in novega leta v poletni vročini za nas ena čisto nova, morda sprva malce neobičajna izkušnja. Priznati moram, da se mi zdi je že zdaj, ko božično okraševanje še zdaleč ni doseglo svojega vrhunca, kanček neobičajno, ko iz toplega sončnega dneva vstopim v božično okrašeni trgovski center. Mislim pa da ne bo prehudo: lepih in veselih reči se človek hitro navadi.
Sicer pa glede na velik simbolni pomen božiča niti ni pomembno, ali ga praznuješ v avstralskem poletju ali slovenski zimi. Pomembno je, da ga praznuješ s tistimi, ki jih imaš rad. Sreča in zadovoljstvo pa sta v takšnih primerih tako ali tako vedno prisotna.
Gospod Gregor Kozovinc, hvala za zanimiv pogovor z Vami.
Pogovarjal se je p. Ciril.
Rekli so, da sta si podobna kot brata: Gregor Kozovinc in Tone Copot v Kew, 19.11.2006.
p. Janez Tretjak OFM
HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION
51 Young Avenue
WEST HINDMARSH SA 5007
Tel.: 08 8346 9674
Fax.: 08 8346 2903
Email: tretjakj@picknowl.com.au
NA MISIJONSKO NEDELJO smo bili z molitvijo povezani z našimi misijonarji, ki delujejo po svetu. Med sveto mašo smo v občestvo božjih otrok sprejeli novega člana - zakrament svetega krsta je prejela Isabela Teja Scandrett Smith, tretji otrok mame Silvane, rojene Poklar in očeta Daniela. Botri sta bili teta novokrščenke Rosemary Poklar in Shan Elizabeth Needhan. Silvana je vključena v slovensko skupnost. Vsa leta je prihajala s starši, ki veliko pomagajo pri našem verskem središču, bila je članica našega mladinskega pevskega zbora Anton Martin Slomšek, poročila se je v naši cerkvi in vsi trije otroci so prejeli zakrament svetega krsta v naši cerkvi. Tisto nedeljo, 29. oktobra 2006, smo po maši imeli misijonsko kosilo. Ves dobiček je bil namenjen za misijone. Naša skupnost je majhna, vendar rada pomaga, kjer je pomoč potrebna. Nabrali smo $600. Vsem udeležencem in tistim, ki ste svoj dar pustili za misijone, naj Bog povrne.
V	novembru smo tudi obiskali pokopališča in grobove naših rojakov, ki so izrazili željo za molitve in blagoslov groba. Nekateri grobovi so lepo negovani in redno obiskani, nekateri pa žalostno zapuščeni - nimajo svojcev ali ne skrbijo zanje.
V	mesecu decembru, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, v petek, 8. decembra, bo sveta maša in posvetitev Mariji dopoldne ob 10. uri. Na tretjo adventno nedeljo, 17. decembra 2006, bo prejel prvo sveto obhajilo in zakrament svete birme Nikolas
Rushton, vnuk naših dobrih, požrtvovalnih in zvestih članov slovenske verske skupnosti, Jožeta in Marije Vuzem.
Na praznik Gospodovega rojstva se bomo najlepše pripravili z molitvijo, dobrimi deli in zakramentom sprave. Spovedovanje bo v adventu vsak petek dopoldne po maši in na božično vigilijo (v nedeljo, 24. decembra) po maši. Ne le lepo okrašeno božično drevesce, darovi in bogato kosilo, tudi duhovno pripravljeni z zakramentov sprave in odpuščanjem. Kako nekateri brez vsake vesti s sovraštvom v srcu pristopajo k svetemu obhajilu. S tem dejanjem se njihov greh še poveča. Človeško je zameriti, krščansko pa je odpuščati, kakor nam je Jezus dal zgled na križu na Kalvariji.
Polnočnica bo, kot vsako leto, ob polnoči - slovesna sveta maša bo z ljudskim petjem. Najlepše je bogoslužje, kadar sodelujemo s petjem, da nismo samo poslušalci in gledalci, kakor v gledališču, ampak, da sodelujemo - takšna sveta maša je res doživeta in Boga najlepše počastimo. Na sam božič bo dopoldne sveta maša ob 10. uri. Na praznik svetega Štefana bo po nedeljskem urniku, po sveti maši bo blagoslov soli. Praznik Svete Družine, zavetnikov našega misijona, bomo obhajali preprosto na staro leto - s sveto mašo, pri kateri se bomo Bogu zahvalili za vse dobrote, ki jih prejemamo v našem svetišču. Po sveti maši bomo imeli zakusko: narezek, pecivo in če bo vroče, še ledeno kavo. Ta dan se bomo spomnili vseh naših zakonskih parov, ki obhajajo okrogli jubilej od 10 -15 let in naprej. Posebej vabim tiste, ki ste obhajali zadnja leta zlato poroko - da se pridružite slavju. Ob koncu svete maše bomo za sklep leta zapeli zahvalno pesem. Na novo leto, v ponedeljek, 1. januarja 2007, bo dopoldne ob 10. uri sveta maša - molili bomo za zdravje, ki ga vsi tako potrebujemo, za Božje varstvo in blagoslov pri našem vsakdanjem delu.
p. Janez
Krst Isabele Teje, 29.10.2006.
p. Darko Znidaršič OFM p. Valerijan Jenko OFM, OAM ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION 313 Merrylands Road, PO BOX 280 MERRYLANDS NSW 2160 Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Mobile: 0409 074 760; 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692 E-mail: darko@pacific.net.au valerian@pacific.net.au
ZAHVALNA NEDELJA
V mesecu novembru obhajamo zahvalno nedeljo. V naši Sloveniji je to izročilo zelo živo in marsikje prav domiselno okrasijo oltarje oziroma Božje hiše. Pri nas je seveda drugače, ko smo šele dobro v pomladi, smo se pa vseeno zbrali hvaležnih src okrog Gospodovega oltarja, res, da teden kasneje, ker prvo nedeljo molimo za rajne.
Martinovanje še poveča naše veselje in hvaležnost ob novem vinu in dobrotah, hkrati pa je Martinov god spomin in opomin k dobrodelnosti. Zadnji teden cerkvenega leta - Teden Karitas ima pomenljivo geslo v tem letu: »'Ali me imaš rad?'« Apostol se je užalostil, ko ga je Jezus vprašal tretjič (Jn 21,17). Jezus nas sprašuje še sedaj in nas pripravlja na najpomembnejši izpit v našem življenju, ko bo rekel meni, tebi, vam: »To si meni storil« (prim. Mt 25,40).
NAŠ 32. SLOVENSKI KONCERT še vedno odmeva. Poleg tistih, ki ste sodelovali, naj se zahvalim še Leonu Mramorju, ki je tudi sodeloval pri ozvočenju. - Če bi še kdo rad naročil DVD ali videokaseto, naj sporoči čimprej ($ 25).
SREDI NOVEMBRA smo po dolgem času opravili čistilno akcijo v našem verskem središču, cerkvi, dvorani, kuhinji in okolici. Sodelovali so: Zofija Brkovec, Jože Car, Sonja Fisher, p. Valerijan Jenko, Marija in Tone Kinkela, Liza in Tone Kociper, Marija in Stanko Kolar, Kristina Korpar, Marija in Jože Modrijančič, Marija Nemeš, Tončka Stariha, Gizela Špiclin, p. Darko Žnidaršič in Janez Žust. - Imeli smo dovolj dela in potem dovolj dobrot. Bog plati in Marija Mati!
SUŠA je občutna, kar 40 dni smo bili brez dežja (kako svetopisemsko se sliši!), potem je nekaj poskušalo in spet prenehalo, ali pa odpihnilo. V mesecu
Molitve patra Valerijana za dež so pomagale!
rožnega venca smo našim prošnjam dodajali še eno za dež in ga tudi izprosili. Na Božji njivi v Rookwoodu, kjer smo se zbrali k bogoslužju za pokojne v nedeljo, 5.11., je že pošteno namočilo, zato smo sv. mašo obhajali v kapeli Srca Jezusovega. Deževalo je tudi naslednji dan, zvečer pa sva patra dobila faks sydneyske nadškofije, naj povabimo vernike k molitvi za dež, na drugem listu je daljša molitev in na tretjem prošnje za vse potrebe, da nama je šlo na smeh, ker smo mi že molili pred njimi. Seveda bo pošiljka prišla prav, molitev pa tudi.
p. Darko
VSI SVETI
Vse leto je bilo suho in toplo vreme, zato smo se namenili imeti spominsko sveto mašo za naše rajne na prostem, pri križu sredi slovenskega pokopališča na Rookwoodu. Videti je, da so vse molitve za dež le pomagale in na koncu nas je Bog le uslišal in v nedeljo zjutraj je bilo dovolj dežja, da smo se za službo Božjo preselili v cerkev Srca Jezusovega na pokopališču. Videti je, da povsod primanjkuje duhovnikov in pater Darko je navsezgodaj že opravil službo Božjo v italijanskem jeziku za italijansko skupnost, preden je prihitel na pokopališče in se pridružil patru Valerijanu in slovenskim vernikom. Cerkev je bila polna in po stari
slovenski navadi je veliko moških kljubovalo dežju in ostalo kar pred cerkvijo z izgovorom, da v cerkvi ni bilo več prostora. Zato smo pa vsi skupaj zmolili po nekaj očenašev s patroma ob grobovih naših pokojnih na slovenskem pokopališču, kjer število novih grobov zelo hitro narašča. Srečavali smo se s prijatelji, ki malo pridejo med ljudi in jih vidimo samo še vsako leto na pokopališču. Pogovor je tekel o tem, kdo je odšel od lanskega leta, kakšne bolezni in bolečine nas mučijo in kako so otroci in vnuki. Ves čas pa je po tihem in vztrajno padal dež in počutili smo se kot doma v Sloveniji v mrzlem in deževnem novembru, manjkale so samo tradicionalne krizanteme, brez katerih v Sloveniji ni praznika vseh svetih.
Tekst in foto: Martha Magajna. Sydney NSW
NAKUPOVALNI IZLET VERSKEGA SREDISCA MERRYLANDS
Družini Andrejaš in Črnčec se iz srca zahvaljujeta p. Valerijanu Jenku za tako lepo opravljen poročni obred v naši cerkvi sv Rafaela. Tanya in Rudi sta se poročila na lep zimski dan, 11. junija 2006. Vsi skupaj bi se radi zahvalili fotografu Igorju Pochu za njegovo izredno delo in seveda tudi njegovi ženi Vesni, ki je kot cvetličarka uresničila Tanyinje želje.
Še enkrat najlepša hvala p. Valerijanu, Igorju in Vesni.
Družini Andrejaš in Črnčec, Sydney NSW
Vsako leto priredimo v mesecu oktobru v okviru verskega središča Merrylands nakupovalni izlet iz dveh namenov: Pripravimo prijeten dan za skupino, večinoma žensk, ki si po znižanih cenah nakupijo veliko stvari, ki jih potrebujejo za bližnje božične praznike, včasih pa tudi marsikaj, česar ne potrebujejo; po drugi strani pa zberemo tudi nekaj denarja v korist našega cerkvenega fonda. Koliko zberemo, je odvisno od tega, koliko jih je bilo na nakupovalnem izletu in koliko so nakupovalke potrošile.
Letos nas je bilo precej manj kot prejšnja leta, bilo nas je samo 24, zato je bil odstotek, namenjen v korist cerkve, precej manjši, samo 3% od potrošenega denarja. Potrudile smo se, da smo se dobro založile v trgovinah
s kozmetiko, porcelanom, oblekami, čevlji, torbicami, posteljnino in nazadnje tudi s sladoledom in čokolado. Morate pa priznati, da smo se kar dobro postavile, saj je nas 24 žensk potrošilo kar $5360 - tako, da je samo od te vsote prišlo v korist cerkve okrog $160. K temu pa lahko prištejemo še izkupiček loterije, za katero so prispevali dobitke Martha Magajna in klub Panthers-Triglav (vino in liker), Andrejka Andrejaš (košarico piškotov in Nescafe Latte) ter Tončka Coby (okrasne svečke), Lojzka Brekan, ki se ni mogla udeležiti izleta, nam je podarila $25 in s takimi in drugačnimi prispevki se je nabralo še $278, tako, da je skupni dohodek izleta znašal $438.80. Ni slabo za 24 pridnih žensk, kajne? Izlet je pripravila in organizirala Andrejka Andrejaš s pomočjo Perine Keen in Marthe Magajna.
Tekst in foto: Andrejka Andrejaš, Sydney NSW
HASA - NSW
Ideja, da se ustanovi Zgodovinski arhiv za slovenske Avstralce, se je pojavila pred štirimi leti. Danes je arhiv ustanovljen in kar dobro deluje. Imamo urejene prostore in tudi program delovanja, kjer polagamo največjo pozornost zbiranju osebnega zgodovinskega gradiva, katerega se je nabralo kar precej. To gradivo se redno sortira in vlaga v arhivski prostor. Je pa v arhivu že tudi precej društvenega gradiva, katero kar sproti narašča. Vse delo opravljajo prostovoljci. Poseben program, katerega smo se letos lotili, je zbrati vse številke Misli. To nam je v glavnem že uspelo, vendar nam manjka še nekaj številk. Zato se obračamo za pomoč bralcem Misli.
Manjkajo nam vse številke od začetka izdaje Misli leta 1952 do 1959. Te Misli so izhajale v velikem formatu. Iščemo pa tudi manjkajoče številke za leto 1962, in sicer: Misli 1962, letnik 11, številke 3, 6, 7, 9 in 11, torej marec, junij, julij, september in november. Pri HASA rabimo od vsake manjkajoče številke le po en izvod. Vsi drugi letniki od 1963 do 2005 so pri HASA že v kompletu. Misli zbira tudi p. Darko, ki jih potem posreduje drugim slovenskim organizacijam v Sloveniji ali drugod po svetu. Da pa ne bomo preveč založeni,
prosimo, preden odpošljete Misli, pokličete p. Darka na njegovo telefonsko številko (02) 9682 5478, ali pa na elektronski naslov: darko@pacific.net.au. Pater Darko vam bo povedal, a že imamo dovolj izvodov ali ne. Posebno stare številke se navadno najdejo v zapuščinah umrlih. Isto velja tudi za druge dokumente: potne liste, rojstne liste, vozne karte za prihod v Avstralijo, spričevala, družinska pisma, kvalifikacijske dokumente, poročne liste, stare fotografije (samo take, za katere je znano, kdo je na sliki ali kaj predstavlja fotografija in, če mogoče, datum posnetka, kar napišite na poseben papir in ne na fotografijo) - vse to in še marsikaj drugega spada v arhivsko škatlo. Raje kot v koš, pošljite v arhiv, kjer se bo ohranilo kot del zgodovine slovenskih priseljencev v Avstralijo.
V imenu Historičnega arhiva za slovenske Avstralce iskrena hvala vsem, ki ste že posredovali gradivo ali na kakršen koli način pripomogli delovanju arhiva. Posebna zahvala vsem prostovoljcem, ki tako pridno in redno skrbijo za redno delovanje arhiva. Vsem sodelavcem, sponzorjem in rojakom v Avstraliji in Sloveniji prijetne božične praznike ter zdravja, dobre volje in obilo uspehov v novem letu 2007.
Maria Grosman, tajnica HASA emgrosman@aanet.com.au
NAPOVEDNI KOLEDAR
MERRYLANDS
MIKLAVŽEVANJE bo pri nas na 1. adventno nedeljo, 3.12., po sv. maši v dvorani, obenem sklep leta Slomškove šole.
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA bo vsak dan od 16. do
24.12. pri sv. mašah ob 7.00 zvečer, le v četrtek ob 10.30, ob nedeljah (17. in 24.12.) pa ob 9.30. Pred sv. mašami je redno spovedovanje. Za sveto spoved pred prazniki poskrbimo dovolj zgodaj, ne odlašajmo na zadnje dni, ko je največ skrbi in gneča največja. Omogočimo svojim duhovnikom, da se tudi oni v redu pripravijo na praznovanje. PONEDELJEK, 25.12.: BOŽIČ - GOSPODOVO ROJSTVO:
SLOVESNA POLNOČNICA bo v cerkvi. Poje mešani pevski zbor. - Odpravimo se dovolj zgodaj od doma, da ne bo zadrege pri parkirnih mestih in pri sedežih. Cerkev bo odprta od 11.00 zvečer dalje. - Sv. maši bosta še ob 8.00 (ljudsko petje) in ob 9.30 (poje mladinski zbor).
NA PRAZNIK SV. ŠTEFANA bosta sv. maši ob 9.30 in ob 6.00 zvečer. Ob 7.00 bo običajno štefanovanje v naši dvorani.
NA PRAZNIK SV. DRUŽINE, 31.12., bomo po maši ob 9.30 zapeli zahvalno pesem za vse, kar smo prejeli, podarili drug drugemu in doživeli v letu Gospodovem 2006.
NA NOVO LETO, 1.1.2007, praznujemo PRAZNIK
BOŽJE MATERE MARIJE in svetovni dan miru. Sv.
maša bo v Merrylandsu samo dopoldne ob 9.30.
Večerne maše NE BO.
WOLLONGONG - FIGTREE:
Na 2. adventno nedeljo, 10.12., bo sv. maša ob 5.00
popoldne.
Na 4. adventno nedeljo, 24.12., je božična vigilija in bo
zgodnja božična polnočnica ob 8.00 zvečer.
Sv. maše v januarju 2007: na novega leta dan, 1.1., ob
5.00 popoldne, na nedeljo Gospodovega razglašenja,
7.1., ob 5.00 popoldne, potem 14. in 28.1., 11. in 25.2.,
vse ob 5.00 popoldne.
CANBERRA-GARRAN:
Sv. maši bosta na 3. adventno nedeljo, 17.12., in na Božič, 25.12., obakrat ob 6.00 zvečer. V januarju in februarju kot običajno na 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer. NEWCASTLE - HAMILTON:
Sv. maša bo na praznik sv. Štefana, 26.12., ob 6.00 zvečer. V nedeljo, 31.12. (5. v mesecu), ne bo sv. maše.
ZLATA OBALA, PLANINKA, BUDERIM:
Obisk rojakov načrtujemo spet 6. in 7.1. Svete maše: v Surfers Paradise 6.1. ob 7.30 zvečer, na Planinki 7.1. ob 10.30, v Buderimu isti dan ob 5.00 popoldne.
KRST: Matthew Gino MACAULAN, Mt. Pritchard, NSW. Rojen 31.3.2006. Oče Paul, mati Milena, rojena Šprajcer. Botra sta bila Marijan in Debbie Šprajcer. - Merrylands, Sv. Rafael, 21.10.2006. - Čestitamo! NAŠI POKOJNI
V	ponedeljek, 11.9.2006, je v starostnem domu Yallambi v Carlingfordu, NSW, kjer je bila začasno oskrbovana, umrla ELIZABETA SMEDLEY, roj. BEZJAK, stanujoča na 110 Jenkins Road, Carlingford, NSW. Rodila se je 6.11.1928 v vasi Bukovci, župnija Sv. Marko niže Ptuja. Izučila se je za bolniško sestro. Kmalu nato sta se poročila s Stankom Smedleyem, ki je doma iz Globokega pri Šmarju pri Jelšah. Ko sta prišla v Avstralijo, sta se najprej naselila v Brisbanu, kjer se jima je rodila hči Rosemarie. Pozneje so se preselili v Hobart, TAS, kjer je bila rojena Tina. Končno so se naselili v Sydneyu, kjer se je rodil njihov najmlajši, sin Stanko. Pokojnica je bila občudovanja vredna žena in mati. Kljub šibkemu zdravju (imela je hepatitis C) je zgledno skrbela za družino. Imeli so veliko prijateljev, ki jih je Elizabeta rada povabila na dom in jih postregla z domačimi dobrotami. Ob svojem delu in skrbi za družino je vedno našla čas za vrtnarjenje, šivanje, pletenje in kvačkanje. Govorila je šest jezikov. - Lansko leto ji je zdravnik povedal, da ima samo še nekaj mesecev življenja. Zato se je družina odločila, da še enkrat obiščejo rojstni kraj, da se mama poslovi od sorodnikov in obišče kraje, ki jih je vedno želela videti. - Pogrebno mašo so obhajali v cerkvi sv. Gerarda v Carlingfordu 19.9.2006, naslednji dan pa je bila pokojnica upepeljena v krematoriju Macquarie Park, North Ryde.
V	sredo, 11.10.2006, je v Braeside Hospital v Fairfieldu umrl ALOJZ KOROTANČNIK - LESLIE KOROW.
Rojen je bil 7.5.1933 pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Kot mlad fant je prišel v Avstralijo in je bil večinoma zaposlen v tovarnah. Živel je pri bratu Francu v Fairfieldu. Ostal je samski. Pred enim letom je zbolel in bil operiran na grlu v bolnišnici v Liverpoolu. Nekaj časa je bil v domači oskrbi. Zanj je skrbela svakinja Gerta. Žal se je bolezen spet oglasila in je moral v bolnišnico Braeside. Tam je ponovno prejel sv. maziljenje. Zapušča brata Franca, brata Vilija, svakinjo Gerto, v Avstriji pa še sestro Mici. Brata Henry
in Avgust sta živela v Waggi in sta že pokojna. Pokojnik je bil navdušen gledalec boksa in je domala vse tekme posnel na videokasete. - Pogrebno mašo smo obhajali v naši cerkvi v Merrylandsu v torek, 17.10.2006, nato je bil pokopan na našem delu pokopališča v Rookwoodu, kjer počivata skupaj z materjo Rozo.
V	sredo, 23.8.2006, je v bolnišnici St. Joseph's Hospital v Auburnu, NSW, umrla AMALIJA LIND, rojena HERMAN. Po rodu je bila iz Ojstrega nad Laškim, kjer je zagledala luč sveta 27.12.1931. V Avstralijo je prišla leta 1960. Zapušča 3 otroke, 7 vnukov in brate Martina, Leopolda, Jerneja, Antona - vsi živijo v Avstraliji, v domovini pa še sestro Slavico, ki živi v Vrbjem pri Žalcu. Podatke nam je posredoval brat Leopold, ki živi v Valey Heightsu, NSW.
V	soboto, 18.11.2006, je v Mt. Druitt bolnišnici umrl FRANC ŠVEB, zvesti član in sodelavec naše skupnosti. Rojen je bil 6.10.1936 v vasi Učakovci, župnija Vinica, staršema Francu in Mariji, rojeni Bubaš. V Avstralijo je prišel 1.11.1960. Delal je kot skladiščnik v raznih podjetjih, nazadnje v podjetju Marymore, Regents Park. Franc, sestra Marija ter brata Mirko in Janez so vseskozi povezani s slovenskimi duhovniki v Avstraliji in so se redno udeleževali naših dejavnosti in službe Božje pri Sv. Patricku v Church Hillu, pri Sv. Jožefu v Leichardtu, v Villawoodu, v Blacktownu in v Croydon Parku. Ko smo dobili zemljišče s staro cerkvijo v Merrylandsu, so Švebovi pridno pomagali pri ureditvi cerkve za službo Božjo in kasneje pri gradnji naše sedanje cerkve in dvorane. Franc je bil radodaren v dobrodelnih akcijah, pri prostovoljnem delu, ob nedeljah in praznikih je pobiral nabirko, bral Božjo besedo in prošnje, pomagal pri cerkvenih slovesnostih, procesijah, nosil bandero. Bratje so skupaj pripravljali BBQ. Na zahvalno nedeljo (pri nas 12.11.2006) je bil še pri sv. maši in obhajilu, v bolnišnici mu je duhovnik podelil sv. maziljenje. Franc zapušča brata Janeza in Mirka, sestro Marijo Rogina, nečaka Janka Rogina ter v domovini sestri Faniko in Zdenko z družinama. Pogrebno mašo smo obhajali v sredo, 22.11.2006, pri Sv. Rafaelu in ga nato položili v grob na slovenskem delu pokopališča v Rookwoodu
.	p. Darko in p. Valerijan
Ob blagoslovu grobov po molitvi na pokopališču v	CASSIE MARIE LAMOTTE
Wodongi v nedeljo, 26. novembra 2006, smo našli še	rojena mrtva 17.05.1989
nekaj nezapisanih slovenskih grobov:	
AVGUST KONEČNIK	POPRAVEK: V Matico pokojnih v novembrskih Mislih se je
r. 28.08.1913	vrinila napaka, kar sedaj popravljamo in dopolnjujemo ter se
+ 11.08.1974	seveda opravičujemo:
DRAGICA KONEČNIK	ADOLF GRANDOVEC
r. 06.01.1921	r. 17.03.1941 Mirna na Dolenjskem
+ 31.01.2006	+ 28.01.2006 Brisbane QLD
CVETNA EMILIJA	IVAN VIDOVIC
stara 75 let	rojen na Hrvaškem, star 72 let
+ 07.10.1987	+ 28.01.2006 Tweed Heads NSW
ALFRED ENGLERT	
r. 07.07.1954	Gospod, daj vsem našim rajnim večni pokoj in večna luč naj
+ 07.03.2001	jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen. p. Ciril
IZ KLUBA PANTHERS - TRIGLAV
piše Martha Magajna
BALINARJEM PA NE ZMANJKA ENERGIJE
Dokler bodo vzdržale naše upokojenske noge in hrbti, bo na naših baliniščih še dovolj balinarjev. Ob sredah malo manj, ker veliko naših članov pazi na vnuke ali pa jih sredi popoldneva pobirajo iz šole, če so že tako veliki. Več jih pride v nedeljo popoldne in potem ostanejo tudi v klubu za skupno večerjo, tako, da se vezi naše slovenske balinarske skupnosti ne zrahljajo preveč. Manj navdušenja kažejo za tekmovanja v drugih klubih, kadar so povabljeni na medklubska tekmovanja. Taka tekmovanja trajajo običajno po ves dan v nedeljo ali celo dva dni in to je za večino naših članov že predolgo. Veliko članov, ki zaradi slabega zdravja ali bolečin v hrtu ne morejo več balinati, pride v nedeljo popoldne posedet na klopi ob baliniščih in pomaga z nasveti. Tako se še vedno čutijo, da so člani balinarske druščine.
V preteklem mesecu smo zaključili tekmovanja s praznovanjem rojstnih dni balinarjev Pepija Šiškoviča,
Prvo mesto sta zasedla Karlo Samsa in Toni Vrh (na vsaki strani), v sredini Marija Fabjančič, predsednik balinarjev Toni Šuštar in Tone Fabjančič. Toliko Tonetov!
Tonija Uršiča, Ivanke Gerdevič in Zdravka Valenčiča, konec meseca pa še zakoncev Marije in Tonija Fabjančič. Želimo jim vse najboljše ob rojstnem dnevu in da bomo še veliko let skupaj balinali!
MELBOURNE CUP DAN 2006
Kakor povsod po Avstraliji, se je tudi v Klubu Panthers -Triglav zbrala množica ljudi, da so na velikem ekranu spremljali konjsko dirko, za katero se ustavi Avstralija (razen konj, ki dirkajo, seveda!). V veseli družbi smo si privoščili kosilo z eksotičnega jedilnika, ki so ga za ta dan pripravili štirje kuharji kluba, (oprostite, tukaj se imenujejo"chefs ", ne kuharji), ga zalili s kozarcem šampanjca, ki ga je vsakemu obiskovalcu podarila uprava kluba, ocenjevali in glasovali, katera dama ima najlepši ali najbolj originalen klobuk, glasno spodbujali konje na velikem ekranu in na koncu tožili, da konj, za katerega smo upali, da bo zmagal, še vedno
Sponzorji: Zdravko Valenčič, Ivanka Gerdevič, Pepi Šiškovič in Tone Uršič. Vse najboljše!
teče in ni prišel niti blizu cilja - vsaj tako je bilo videti. Tisti, ki so imeli več sreče, so pobrali prisluženi denar, ostali pa smo bili zadovoljni, da smo preživeli prijetno in zabavno popoldne v veseli družbi s prijatelji. Martha Magajna z zmagovalko tekmovanja za najbolj originalen klobuk, gospo Alice Tant.
PRIPRAVLJAMO SE ŽE ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN SLIVESTROVO
Klub Panthers-Triglav pripravlja praznovanje božičnih praznikov in Silvestrovega večera s posebno pripravljeno pojedino, na božični dan opoldne, po maši, s pričetkom ob 11.30 dopoldne pa do 3.30 popoldne. Na razpolago bo neizmerno število hladnih in toplih jedi, morskih specialitet, solat in slaščic po želji in izbiri. Enako tudi na Silvestrov večer, ko bo samopostrežna večerja od 6. ure zvečer dalje, klub pa bo odprt do enih po polnoči. V novo leto nas bo popeljal ansambel »The Masters«, vmes pa bo tudi zabavni program. Cene v predprodaji so
Novi dosmrtni častni člani kluba: Emiljan Kukovec, Jože Pahor in Lojze Magajna.
$39.60 na osebo (ali $12.- za otroke izpod 12 let). Če ne naročite vstopnice v predprodaji, bo cena na ta dan $49.50. Rezervacije si lahko zagotovite pri recepciji kluba ali pri Marthi Magajna.
LETNI OBČNI ZBOR KLUBA PANTHERS-TRIGLAV ST. JOHNS PARKU
Zadnjo nedeljo v mesecu oktobru je bil v klubu Panthers-Triglav redni občni zbor, na katerem naj bi se sprejele smernice za naslednji dve leti in izvolil odbor, ki naj bi klub usmerjal v njegovih dejavnostih. Občnega zbora so se poleg članov kluba in odbornikov udeležili Danny Munk, Chief Opperations Officer for Panthers Entertainment Group (kar pomeni eden od velikih glav v Panthers organizaciji), Huy Vu, generalni manager kluba Panthers-Triglav in dosedanji odborniki kluba s predsednikom Petrom Kropejem na čelu. Po
osnovnem dogovoru s skupino Panthers je odbor kluba Panthers-Triglav sestavljen iz pet slovenskih članov, kar predstavlja večino v odboru, poleg njih pa še štirje drugi člani, ki zastopajo različne veje aktivnost kluba, kot so Cricket, Soccer, Bingo in drugo. Slovenski člani odbora so: Peter Krope - predsednik odbora, Walter Šuber - podpredsednik, Lojze Magajna zastopa najmočnejšo klubsko skupino - balinarje, odbornika
sta Branko Fabjančič in Silvo Pahor. Martha Magajna je bila potrjena kot zastopnik kluba za stike z javnostjo v slovenski skupnosti. Ostali člani odbora so: Nick Liberatore (Soccer), John Rappinette (Cricket), Steve Miner (splošne zadeve) in Alice Tant (Bingo ). Gospod Danny Munk se je posebej zahvalil prisotnim slovenskim članom, katerih je bila večina med udeleženci, za njihovo vztrajno podporo delu kluba. Pojasnil je tudi, da klub uživa izreden ekonomski uspeh; je eden od najboljših v Panthers skupini in da bo kmalu treba načrtovati razširjenje parkirnega prostora, pod nobenim pogojem pa se ne bo noben del zemljišča prodal. Trije slovenski člani so v zahvalo za svoje delo v klubu prejeli častno dosmrtno članstvo v klubu Panthers -Triglav: Emiljanu Kukovcu, Jožetu Pahorju in Lojzetu Magajna.
IZ TRIGLAVSKIH POTOVANJ Naša zadnja enodnevna potovanja so nas peljala na različne kraje v okolici Sydneya. Prvo potovanje je bilo v Bobbin Head, za kar je bilo treba prestopiti iz avtobusa na ladjo in se po reki Hawksburry prepeljati do lepega parka v Bobbin Head, kjer nas je že čakalo BBQ kosilo. Vreme nam je bilo naklonjeno, ravno prav toplo je bilo, družba je bila prijetna, ravno dovolj je bilo tudi dobrega vina, s katerim smo zalili kosilo in tudi pesmi ni manjkalo, vse, kar je Slovencem najbolj všeč. Naslednji izlet nas je popeljal na drugo stran, v Blue Mountains. Kadar ima kdo od nas obiske, jih ponavadi peljemo pogledat Tri sestre v Katoombi, drugo pa nam ni preveč poznano. Mi smo tokrat obiskali vrtove Everglades v Leuri in botanične vrtove v Mt. Tomah, vmes pa smo imeli kosilo v vrteči se restavraciji pri Treh sestrah v Katoombi. Težko je dovolj navdušeno opisati lepoto teh vrtov, ki pravzaprav niso vrtovi, ampak bolj parki, z razsežnimi nasadi cvetja in drevja, pomešano z zelenicami, kjer ljudje pogosto izkoristijo lepo okolje za poroke in druge svečanosti. Oba parka imata tudi
restavracijo in galerije s slikami in ročnimi izdelki, trgovine s spominčki, vse skupaj pa je verjetno bolj zanimivo kot je pogled čez ograjo ploščadi pri Treh sestrah v Katoombi, pa naj bo še tako lep. Botanični vrt v Mt. Tomah je tako velik, da si ga je najbolje ogledati s sedeža »buggy-ja«, ki je na razpolago za take, ki bolj
IZ KRALJIČINE DEŽELE - iz Queenslanda
V botaničnem vrtu v Mt. Tomah.
Čas neverjetno hitro beži. Komaj smo se vživeli v leto 2006, je že prišla med nas novembrska številka Misli z novimi imeni pokojnih rojakov. Prešernova pesnitev: Dolgost življenja našega je kratka... dobiva čedalje večji pomen. Pri nas v Kraljičini deželi se vsako leto ob prazniku vseh svetih zberemo ob znamenju (kapelici) Marije Pomagaj, kjer se pri skupni molitvi spomnimo vseh tukaj pokojnih prijateljev, bivših društvenih sodelavcev, sorodnikov in znancev. Letos smo se po sveti maši v društveni dvorani med molitvijo rožnega venca v procesiji odpravili k Marijinemu znamenju, kjer je pater Darko vodil molitve za rajne. Marsikdo je pričakoval večjo udeležbo pri maši, kakor tudi pri tej spominski slovesnosti, toda ob pogledu na številna imena, ki so že vklesana na granitne table, se moramo sprijazniti z dejstvom, da pri tem, ko število pokojnih na tablah raste, se naše število krči. Spoštljivi spomini na naše rajne nam narekujejo dolžnost, da se jim vsaj enkrat na leto oddolžimo z našo navzočnostjo ter da jim z molitvijo izrazimo hvaležnost in spoštovanje. Pater Darko je daroval sveto mašo tudi za rojake na Gold Coastu in Buderimu. Naše društvo Planinka je končno dobilo nov upravni odbor. Ker je bil prejšnji sestanek občnega zbora neuspešen, se je v nedeljo, 15. oktobra 2006, na društvu Planinke ponovno sklical članski sestanek, kije bil uspešen pri sestavi novega odbora. Zato bi vam rad predstavil letošnje odbornike: Franc Penko - predsednik, Albina Vah - podpredsednica, Edita Penko - blagajničarka, Frida Celin -tajnica ter Slavka in Danilo Maver, ki sta sprejela odgovornost za kuhinjo in bar. Prostovoljci v novem odboru so dobro poznani v naši skupnosti, saj so bili že večkrat vključeni pri raznih odborih. Sklenili so, da bodo odslej osredotočili svoje delo na prve nedelje v mesecu, da se razbremeni delo tistih požrtvovalnih rojakov, ki se najpogosteje žrtvujejo za skupnost. Zato bodo zaenkrat redni pikniki na tretjo nedeljo v mesecu odpadli. Pri tem bi rad poudaril važnost, da naj se rojaki udeležujejo društvenih
prireditev, saj odborniki (kakor tudi društvo) potrebujejo in zaslužijo podporo skupnosti, kateri nesebično služijo. Sedaj bo čas miklavževanja in obdarovanja otrok. Miklavž vsako leto napolni društveno dvorano z mladimi družinami. Pred leti je društvo ob tem času priredilo srečanje vseh treh generacij. Takrat imamo priliko srečati se z rojaki, s katerimi se bolj poredko vidimo. Prilagam vam fotografijo Miklavževega spremstva, ki redno obiskuje naše društvo in tudi predstavlja tri generacije. Rad bi dodal tudi novico o novi zelo ugodni ceni ($ 445) za kompletno instalacijo satelitskega sprejema zelo popularne katoliške 24-urne televizijske postaje Global - EWTN, ki jo je pred 25. leti ustanovila mati Angelika. Kličite na telefonsko številko 1300 663 502. EWTN nudi več kot 105 milijonom gledalcem po vsem svetu Resnico, ki edina osvobaja, posebno v sedanjem času zmešnjav.
Dovolite mi, da urednikoma Misli patru Cirilu in Mariji Anžič čestitam za tako dobro urejeno in vsebinsko bogato revijo Misli. Posebno razveseljive so novejše ostre barvne fotografije, ki dostikrat najlepše predstavijo življenje med nami ter dajejo listu posebno privlačnost. Patru Cirilu pa v imenu tukajšnjih prijateljev želimo hitrega okrevanja in skorajšnjega srečanja v Queenslandu ter naše zagotovilo, da ga spremljamo v molitvi.
Lep pozdrav, Mirko Cuderman, Mt. Mee QLD
Miklavž na Planinki leta 2005.
Nove znamke iz Slovenije
■.....
Znamke nam iz Adelaide pošiljata Maura in Ivan Vodopivec. Te štiri znamke so bile izdane v septembru 2006 in nam predstavljajo: Štiriperesno marzilko, Lojtrnik, Plavajoči plavček in Celjski strop.
Utrinki iz Slovenije 2006
Dragi urednik, spet se oglašam s pismom iz Slovenije. Če Vam je prav, lahko objavite celega ali delno. Pozdrav, Cilka.
Hvala, gospa Cilka, za vedno zanimive prispevke - p. Ciril.
Spet sem doma v Lightning Ridgeu. Mesec dni sem preživela v Ljubljani in se skušala vživeti v slovensko kulturo: politično, umetniško in življenjsko. Vedno me preseneča slovenska domačnost; kot bi ljudje bili povezani z nevidno nitko sorodstva, prijateljstva, sošolstva, sodelavstva. Avstralski prijatelji pridejo in gredo in jih ne vidiš več, doma pa je vse bolj trajno in dragoceno.
Stanovala sem pri prijateljici pod Šmarno goro. Ta prijateljica je bila sošolka moje avstralske prijateljice in njen mož je hodil v šolo z bratom moje druge ljubljanske prijateljice. Ugotovile smo tudi, da se je vsa ta naša širša družba srečevala pri Slonu ob torticah in sladoledu pred pol stoletja, ko smo se vsi bili nadobudni literati. Sosedu sem voščila dober dan in v nekaj minutah sva dognala, da sva bila pred petinpetdesetimi leti sošolca. Ljubljana je res majhna vas, posebno, ko se sprehajaš med svojo generacijo. Prisluhnila sem pogovorom, da bi se jim približala.
Berem, da na Krasu odkrivajo brezna, kamor so pometali domobranske ranjence po vojni, pravi sosed s časopisom Delo v rokah. Pa so koga za to kaznovali?, vprašam. Kje pa, do zdaj še enega krivca niso imenovali, pove. Kaj šele kaznovali. Bo vzelo kar nekaj generacij preden bodo ljudje spet s svojo glavo mislili. Prej je vlada ukazala, kaj je belo in kaj je črno in kako se stvari menjajo. Ljudje so se naučili, da morajo biti patriotski in ponavljati parole voditeljev. Če bi se pojavil pri nas novi Tito ali Stalin, bi večina Slovencev takoj stopila za zastavo, ker so bili tako vzgojeni in naučeni. No ja, pravim, samo da gre vedno na bolje. Zločinci se vračajo na mesto zločina, se nam je pridružil sorodnik Igor. Temu tu sicer pravimo domotožje, je smeje dodal.
Slišim, da so zdaj določili druge zločince, se smeje Jože.
Našli so zločine in mesto zločinov, a zločincev niti omenijo ne.
Oni so z zakoni zaščiteni, pravi sosed. Saj so otroke usposobili za pravosodje in vodstvo. Pravijo, da so otroci nedolžni, ker so rojeni po vojni. Ti otroci sodijo tako, kot je staršem prav.
Smetana vedno priplava na vrh, pravi sosedova gospa. Ne moreš dvakrat stopiti v isto vodo iste reke, citiram starega filozofa. Ni poti nazaj. Tudi mi smo se spremenili, se skušam umakniti politiki. Ugotavljam, da
se vračam v nov svet, ki je bolj nemiren, nestrpen in natrpan z nepotrebnim in nepomembnim. Mirni kotički, ki sem jih zapustila, so že pozidani in ceste so polne novih preprek.
Zdaj bomo imeli Srba za župana v Ljubljani. Je obljubil, da bo naredil džamijo, pove očitno nezadovoljna soseda.
No ja, saj je Jankovič Ljubljančan, pravi Igor. On je
najbolj uspešen trgovec. Ima vse Mercatorje čez. Pa kaj
zato, če imajo še muslimani eno cerkvico.
Že, že, se vmeša sorodnica Kristina, naj imajo džamijo v
mestu, če že hočejo molit, a ne v predmestju.
Še boljše, da so malo ven iz mesta, dostavi sosed. V
mestu bodo lahko imeli samo džamijo, v predmestju pa
bodo zgradili muslimansko Ljubljano.
Kako to misliš, pravi Igor.
Tam je več zemlje, oni imajo denar, naši se bodo umikali
od njih in bodo njim prodali, razlaga Kristina.
No nekje pač morajo biti, išče izhod Igor.
Kaj predmestje ni Slovenija? se jezi Kristina. Misliš, če ti
niso na nosu, jih lahko pozabiš?
Muslimani so vsepovsod tako kot kristjani. To je dejstvo.
Ni več čiste narodnosti, je zaključil Igor.
Pri Maximarketu sem se srečala s petimi sošolkami, upokojenimi učiteljicami.
Zdaj boš lahko prišla k meni in ostala pri meni kolikor časa hočeš. Sem kupila stanovanje v Ljubljani, se zmagoslavno ponudi Dragica, ko obujamo spomine na tiste lačne dni iz učiteljišča.
Saj veš, da lahko prideš k meni, se ponujata Marjana in Neda skupaj.
Zdaj so vso Slovenijo pokupili za deset odstotkov
vrednosti, vržem v pogovor za diskusijo.
Naj te takoj prekinem, pravi Neda. Učitelji smo vse
življenje plačevali najemnino po vaških luknjah in
obenem plačevali v stanovanjsko skupnost. Menda smo
si zaslužili, da zdaj malo bolj človeško živimo.
Saj z učiteljskimi plačami bi nikdar ne mogli prihraniti
toliko, da bi si kupili skromno stanovanje, pravi Cvetka.
Še deset odstotkov mnogi niso zmogli.
Špekulanti so pokupili tovarne in hotele in zemljo, se
vznemirja Neda. Sama korupcija, pa si nihče ne upa
nanje pokazati. To ti je kapitalizem!
Učitelji in delavci si tega niso mogli privoščiti. Kvečjemu
stanovanje, v katerem so živeli, so lahko kupili. Pa še to
ne vsi, pravi Cvetka.
Slovenija se mi zdi zelo bogata; ljudje so lepo oblečeni in dobro jedo, gostilne so polne, nove avtomobile imajo, pripomnim.
Ja saj veš, kako je, garamo in šparamo; radi se tudi pokažemo, pravi Neda.
Ne boš verjela, kaj naš novi predsednik dela, hiti osupla
Misli v letu 2007
Dragica. Ljudi meče iz položajev brez kakršnegakoli vzroka. Samo, če njemu nekdo ni všeč, pa že najde način, da ga odžaga.
Kaj hočeš, položaji in voditelji se menjajo povsod. Mi smo tega vajeni.
Sami korumpirani magnati vladajo zdaj. Nič jim ni za skupnost.
Pri nas korupcijo hitro razkrinkajo, se pohvalim. Pa vendar še vedno deset odstotkov ljudi drži v rokah devetdeset odstotkov premoženja. To so nedotakljivi, me zavrne Marjana.
Seveda ni idealnega sistema, se vdam in sprejmem neprijetno resnico. Skušam se vrniti v leta, ko smo bile najstnice in se nismo se ukvarjale s politiko. Mogoče so to bila tudi leta, ko smo verjele voditeljem in zaupale nadrejenim. Smo tudi verjele, da je skupno dobro, dobro za vse.
Na počitnicah sem med drugim prebrala Gerjoljevo knjigo Delati, ljubiti, živeti. Bralci Družine ga bolj poznajo, jaz pa sem bila prijetno presenečena nad njegovim gledanjem življenja. Mogoče bi koga odvrnilo od branja dejstvo, da je knjiga osnovana na Svetem pismu stare zaveze, vendar pisec ne uči in ne pridiga. Prikaže le, kako se človeški odnosi niso spremenili od prvih dni. Medsebojni odnosi so seveda osnova za srečo in uspehe. Zanimivo je, kako se ljudje vedno in povsod borimo za preživetje in ljubezen. Pri tem seveda goljufamo na različne načine. Vsi bi se radi najbolj svetili, da bi nas množice občudovale. Vsi bi radi bili Bog. Torej prav tam v raju se je začela ta zgodba o prepovedanem drevesu, o tem jabolku, ki naj bi nam omogočilo, da bi spregledali in bili kot Bog. Zelo priporočam to knjigo, ki se mi zdi kot ogledalo, kjer najdemo sebe in svoje bližnje. V nekem uradu sem našla tudi revijo Svobodna misel. To je naslednica tednika Zveze borcev. Pisci se jezijo, ker jih ljudje ne poslušajo več in ker novi voditelji ne hodijo po njihovih stopinjah. Upam, da se pisci in bralci te revije zavedajo, kakšne privilegije imajo v novem sistemu. Imajo pravico izdajati revijo, v kateri kritizirajo sistem. V njihovem sistemu nasprotniki niso imeli te pravice. Vrnitev domov v Avstralijo je bila tokrat izredno prijetna. Občudovala sem manikirane vrtičke v zeleni Sloveniji, a šele zdaj sem videla, kako je tudi pri nas lepo. Tu je širina, nebo je največje, ceste so ravne, promet je redek. Tu je še veliko prijetne tišine, ki pomirja in pusti mislim prosto pot. Tu je moja čudovita družina, moj vrt in dom. Prijatelji so oddaljeni v kilometrih, a duše so blizu. Tudi po e-mailju in telefonu in v Mislih se redno srečujemo. Čudovito je v Sloveniji in vsak dan se stvari izboljšujejo, kajti vsi vedno težimo za tem, da bi ustvarili idealni sistem in pravično družbo.
Malo bi vsi radi izboljšali svet. Malo bi vsi radi pomagali Bogu.	Cilka Žagar
Lightning Ridge NSW
Naročnike MISLI, ki še niso plačali naročnine za leto 2006 in nekateri še za pretekla leta, prosimo, da bi to storili čim prej, saj poravnana naročnina in darovi v tiskovni sklad patra Bernarda omogočajo reviji, da lahko še vedno izhaja. Hvala! Kljub velikemu povišanju stroškov izdajanja revije (papir, tisk, pošta) v zadnjih štirih letih nismo povišali naročnine. Primanjkljaj smo krili od drugod. Za lansko leto nam je s polovično vsoto pomagalo versko središče iz Sydneya. Toda tako ne more iti več naprej. Pod vodo je nemogoče dolgo plavati, če nisi riba. Letos smo prešli tudi na barvni ovitek, ki zelo popestri izgled revije. S tem bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Toda računica je zelo preprosta: Recimo sicer preveč optimistično, da nam plača naročnino 1000 naročnikov v letu 2007. Tako dobimo vsoto $30.000. Vsaka številka nas stane nad $8000. Da bi izšli devetkrat, to znese $72.000 in še več. To je vsota, ki jo ne moremo nikakor ne doseči niti je nismo zmožni. Zato je edino možna naslednja rešitev, ki sem jo dal že pred tedni v razmislek p. Valerijanu, p. Darku in p. Janezu pa tudi provincialnemu vodstvu slovenskih frančiškanov v Ljubljani:
V letu 2007 bomo začeli Misli izdajati v dvojnih številkah in sicer bomo izšli šestkrat na leto: januar-februar, marec-april, maj-junij, julij-avgust, september-oktober, november-december. Vsaka dvojna številka Misli bo imela 48 strani skupaj z ovitkom. Predračun takšnega izhajanja še vedno znaša več kot $48.000 na leto. Če še vedno računamo na tisoč plačanih naročnin v letu 2007 (v letu 2006 je plačalo naročnino do 27. novembra 2007 točno 912 naročnikov, vseh pa je 1414, od teh je 149 gratis), nam bo še vedno potrebno zbrati preko darov tiskovnega sklada in honorarjev reklam več kot $18.000, kar ni tako majhna vsota za skupnost, ki vsako leto izgubi kar veliko število članov (za primer poglejte Misli oktobernovember 2006, Matica pokojnih od novembra 2005 do 20. oktobra 2006, strani 36-39). Resda niso vsi ti bili naročniki Misli, toda število je vseeno zgovorno. Ko prebiram, kaj je pisal pokojni p. Bazilij že v 90-tih letih 20. stoletja, sem presenečen, da se še tako dobro držimo. Pomagajte torej po svojih močeh še naprej, ostanite zvesti Mislim, tej sedaj edini tiskani slovenski reviji avstralskih Slovencev, ki vstopa v 56. leto življenja. Preko svetovnega spleta pa je dosegljiva na nešteto naslovov. Naj Misli še naprej zapisujejo in oblikujejo avstralsko-slovenski utrip. Tudi z Vašo pomočjo. Hvala in Bog živi!
p. Ciril, glavni urednik in upravnik Misli
Blagoslov Doma matere Terezije v Trnovem-Ilirska Bistrica
Sobota pred praznikom Kristusa, kralja vesoljstva, 25. novembra 2006, je bila za nas, Šolske sestre de Notre Dame, poseben praznik. Ta dan je škof msgr. Metod Pirih blagoslovil Dom matere Terezije. K bogoslužju smo posebej povabile naše dobrotnike iz domovine in tujine, kar so predvsem naše sestre iz drugih provinc in drugi dobri ljudje, vse, ki so imeli opraviti s prenovo stavbe, naše prijatelje in domačine iz tega kraja, kjer sestre živijo in delujejo 118 let. To je tudi edini kraj, kjer so sestre vse od svojega prihoda: četudi so bile po vojni izgnane v majhen del tega, kar sta bila njihov samostan in šola, so v kraju ostale; povsod drugod so morale oditi. Slovesnost blagoslova se je začela s sveto mašo ob 14.00, ki jo je vodil gospod škof, somaševalo pa je 26 duhovnikov. Prišlo je lepo število predstavnikov slovenskih redovnikov in redovnic, naše sosestre iz Gorice (Italija), ZDA, Kanade in Argentine. Povabilu so se odzvali tudi projektant, izvajalci del, mojstri, nadzorniki; v veselje nam je bila navzočnost krajevnega župana in kulturnikov. Z nami so bili številni prijatelji in s sestrami povezani Trnovčani in Bistričani. Vsi smo bili zbrani v zahvali Bogu za njegovo pomoč pri večletnem delu obnove, pa tudi vsem, ki so pri njej sodelovali in jo dejansko uresničili. Škof Pirih je v začetku bogoslužja najprej blagoslovil kapelo: oltar, tabernakelj, ambon ter podobo naše
ustanoviteljice, blažene matere Terezije in križ. Sledilo je evharistično bogoslužje. V priložnostni homiliji je škof Pirih kratko prikazal zgodovino vzgojne dejavnosti sester od novembra 1886 do 18. decembra 1946, ko jim je bilo odvzeto dovoljenje za poučevanje, večji del zgradb pa nacionaliziran. Omenil je tudi, da smo v samostojni državi Sloveniji z zakonom o denacionalizaciji samostansko zgradbo dobile nazaj in jo obnovile za novo poslanstvo - da bi mogle »kar največ prispevati k oblikovanju krščanskega življenja v družini in v naši družbi« . Po maši je škof Pirih blagoslovil Dom matere Terezije, nato pa še poslikavo v nišah na pročelju stavbe. Niše je poslikala slikarka Marija Bersan Mašuk, predstavljajo pa Kalvarijo, blaženega škofa Antona Martina Slomška, farnega zavetnika sv. Petra ter našo ustanoviteljico, blaženo mater Terezijo Jezusovo Gerhardinger. Slovesnost je sklenila pesem »Marija skoz' življenje«.
Vsi gostje in drugi navzoči so bili potem povabljeni na prijateljsko druženje ob dobrotah, ki smo jih pripravile sestre in dobre trnovske gospodinje. Zares Bogu hvala za vse! Prav tako pa tudi našim dobrotnikom in prijateljem. Naj nam vsem Gospod da poguma, volje in moči, da mu bomo z veseljem služili, kot je zaželel gospod škof Metod Pirih.
Sestre de Notre Dame
s. Štefka Bizjak Trnovo-Ilirska Bistrica
Gornje poročilo in fotografiji so nam poslale sestre v zahvalo za darove, ki so jih prejele iz Avstralije. Sestram pa čestitamo za uspešno delo in korajžo ter poslanstvo v mestu, odkoder je doma toliko avstralskih Slovencev.
Nov slovenski podvig v Ameriki:
Amy Klobuchar izvoljena v zvezni senat ZDA
Na letošnjih volitvah v Združenih državah Amerike 7. novembra je Amy Klobuchar na demokratski listi (DFL) z 1.280.504 glasovi, ali 58 odstotno večino, premagala svojega republikanskega tekmeca kongresnika Marka Kennedyja. Tako je naša rojakinja postala prva izvoljena ženska senatorka države Minnesota, kjer so pred stoletjem in pol tako uspešno delovali slovenski misijonarji, in prva ameriška Slovenka, izvoljena v zvezni senat ZDA. Pridružuje se trem doslej znanim senatorjem slovenskega rodu: Franku Lauschetu, Tomu Harkinu in Georgeu Voinovichu. Amy se je rodila leta 1960 v kraju Plymouth v okolici Minneapolisa, materi Rozi, zdaj upokojeni osnovnošolski učiteljici in očetu Jimu Klobucharju, upokojenem vodilnem minnesotskem novinarju, ki se je dolgo boril proti alkoholizmu, ga končno povsem premagal in doslej objavil nad dvajset knjig in večkrat prepotoval ves svet.
Svojo kandidaturo za senat je Amy napovedala 17. aprila 2005 s praga razmeroma skromne hiše, kjer je odraščala in kjer še vedno živita njena starša. Med njeno dolgo in uspešno kampanjo smo zvedeli vedno več zanimivih podatkov o tej izredni rojakinji. V otroški vrtec in ljudsko šolo je skupaj s sestro pešačila. Na srednji šoli je izstopala kot najboljša učenka in postala "valedictorian." Navdušeno je delala v raznih mladinskih in dobrodelnih organizacijah. S pohvalo "magna cum laude" je končala pravne študije na univerzi Yale in potem obiskovala še University of Chicago, kjer je napisala tezo o gradnji metrodoma v Minneapolisu, ki je pod naslovom Uncovering the Dome leta 1982 izšla v knjigi. Leta 1993 se je poročila z odvetnikom Johnom Besslerjem. Imata hčerko Abigail, zdaj staro devet let. V javnosti dosledno nastopa s svojim slovenskim priimkom Klobuchar (kjer je zaradi pravilne izgovorjave dodana le črka "h").
Poleg uspešne občasne privatne prakse prava je bila leta 1998 izvoljena in štiri leta pozneje brez opozicije spet potrjena kot glavna tožilka največjega minnesotskega okraja Hennepin, ki vključuje mesto Minneapolis in 45 drugih naselbin in šteje nad milijon sto tisoč prebivalcev. Kot tožilka je bila po dokaj splošni oceni stroga, pravična in zelo uspešna. Pod njenim nadzorom je delalo nad 400 uslužbencev, med njimi 160 odvetnikov. Dosegla je obsodbo skoraj 300 morilcev, strožje postopke zoper zločince vseh vrst, spolne iztirjence in pijane voznike. Zaščitila je bolnike in matere pred prehitrimi odpusti iz bolnišnic in uvedla uspešno nadzorstvo nad šoloobvezno mladino.
Odločno je nastopila proti nepoštenemu prizivnemu sodniku, ki je poneverjal denar slaboumne klientke in ga spravila za zapahe. S trdim delom, poštenostjo, odločnostjo in prijaznostjo si je zagotovila dokaj splošno spoštovanje in priljubljenost in večje število priznanj, med njimi predsedstvo minnesotske strokovne odvetniške organizacije in leta 2001 izvolitev za Minnesotsko pravnico (pravnika) leta. Njen oče, ki je bil nad 40 let vodilni minnesotski novinar in je tudi izredno ploden pisatelj, je nekaj mesecev pred njeno kandidaturo za našo naslednjo knjigo, Slovenians and the American Dream, odlično opisal svoj pogled na "ameriški sen". Ta sen znova presenetljivo lepo uresničuje tudi njegova hčerka Amy Klobuchar, novoizvoljena članica ameriškega zveznega senata, ki je po mnenju mnogih analitikov "najvplivnejši klub na svetu."
Luis Urbanc imenovan za škofa v Argentini
Letos 7. novembra so volilci z 58 odstotno večino izvolili Amy Klobuchar za prvo žensko senatorko v Minnesoti in prvo žensko senatorko slovenskega rodu v Združenih državah Amerike, ali četrto osebo slovenskih korenin, ki je dosegla to visoko čast in odgovornost v Ameriki.
Točno teden pozneje pa je, kot poroča Vatikanska informativna služba z dne 14. novembra 2006, sveti oče Benedikt XVI. imenoval argentinskega Slovenca Luisa Urbanca za škofa. To je za Andrejem Stanovnikom drugi Slovenec, ki je dosegel škofovsko dostojanstvo v Argentini. Kot beremo v poročilu nadškofije Tucuman, se je novoimenovani škof rodil 25. julija 1958 v družini slovenskih priseljencev v Buenos Aierosu. Le leto dni po njegovem rojstvu se je Urbančeva družina preselila v mesto Trancas, kjer je Luis hodil v ljudsko šolo in potem študiral v malem in velikem bogoslovnem semenišču. Dne 30. maja 1982 je bil posvečen v duhovnika. Po nekaj dušnopastirskih službah ga je tukumanski nadškof poslal na nadaljnji študij v Rim, kjer je na Papeškem bibličnem institutu dosegel magisterij iz svetopisemskih ved. Po povratku v Argentino je leta 1987 postal bogoslovni profesor, leta 1996 pa rektor nadškofijskega bogoslovnega semenišča in potem še predsednik krovne organizacije vseh argentinskih katoliških bogoslovnih semenišč. Dne 14. novembra letos je bil imenovan za škofa koadjutorja škofije Catamarca, ki ima 327.000 katoličanov, a samo 68 duhovnikov.
Rojaki mu prisrčno čestitamo (tudi iz Avstralije) in želimo ves Božji blagoslov v novi odgovorni službi.
dr. Edi Gobec, SRCA Inc., ZDA
p. Ciril A. Božič, OFM
Marija Anžič, laična misijonarka
Sts.CYRIL&METHODIUS SLOVENIAN MISSION
Baraga House, 19 A'Beckett Street
PO BOX 197, KEW VIC 3101
Tel.: (03) 9853 7787
Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176
E-mail: cirilb@bigpond.com
DOM POČITKA - MOTHER ROMANA HOME
MESEC NAŠEGA SPOMINA IN MOLITEV ZA POKOJNE je bil mesec november, kot smo že zapisali v prejšnji številki Misli. Obiskali smo pokopališča v Springvale, Kew, Keilor, v Wodongi; darovali sveto mašo za pokojne v Morwellu, na slovenskem društvu Planica in slovenskem društvu St. Albans ob praznovanju 25. obletnice in seveda vsak dan v naši cerkvi v Kew, molili zanje na Slovenskem društvu Melbourne na Elthamu in na društvu Ivan Cankar v Geelongu. Vedno smo imeli čudovito vreme in slovesno razpoloženje. Zahvaljujem se tudi za vse nabirke ob teh priložnostih za potrebe slovenskega misijona: Planica $544.30, SDM Eltham $284.15, St. Albans $240.90; za vzdrževanje skupnih grobov na Keilorju $788.25. Hvala tudi za darove na misijonsko nedeljo. Razdelili smo jih tako, potem, ko smo še vsem dodali darove, zbrane preko Misli: del smo poslali patru Hugu Delčnjaku v Francosko Gvajano, del patru Pepiju Lebrehtu v Benin in del patru Stanku Rozmanu v Malawi - vsakemu po $1000. Hvala vsem misijonskim dobrotnikom!
Tretjo nedeljo v novembru, 19. novembra 2006, smo pozdravili novega odpravnika poslov Veleposlaništva RS v Canberri, g. Gregorja Kozovinca. V prijaznem pismu se nam je že zahvalil za gostoljuben sprejem. Pred družinskim kosilom je Draga Gelt pripravila lepo in pomenljivo slovesnost ob stoti obletnici smrti goriškega Slavčka pesnika Simona Gregorčiča. Sodelovali so: cerkveni pevski zbor pod vodstvom Metke McKean in ob spremljavi Lentija Lenka, recitatorji Ivan Horvat, Ivan Lapuh in Lojze Jerič. Draga je v program vtkala power point projekcijo iz življenja, dela in smrti pesnika Gregorčiča. Ob sklepu spomina smo še pozdravili g. Kozovinca, ki je na kratko spregovoril ter podelil priznanje Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu gospe Meti Lenarčič za njeno delo na radiu 3 ZZZ. Bo pa gospa Meta prejela v četrtek,
7. decembra 2006, priznanje Victoria's Awards for Excellence in Multicultural Affairs iz rok viktorijskega guvernerja g. Jana de Kretserja. Čestitamo gospe Meti za obe s prostovoljnim delom za slovensko skupnost zasluženi priznanji! Sledilo je družinsko kosilo, ki ga je pod vodstvom Rezke Fekonja pripravila skupina žena in mož: Rezka in Franc Fekonja, Mary in Stanko Prosenak, Angelca Damiš, Marta Krenos, Marija Debelak. Servirati so pomagali, kot vedno, članice in sodelavci društva sv. Eme: Olga in Tone Bogovič, Marta in Franc Krenos, Marija in Stanko Debelak, Hilda Vidovič, Ana Marija in Štefan Cek, Ivan in Tilka Horvat, Ivan in Ana Horvat, Ivan in Mimica Lapuh. Rezka Fekonja je za sladico spekla prleško gibanico, Anica Zemljič pa prekmursko gibanico. Obe sta vse to namenili kot dar za cerkev. Društvo sv. Eme jima je plačalo stroške materiala, toda ta denar sta potem podarili cerkveni blagajni ($500), dobiček pa društvu sv. Eme, ki je že naslednji dan kupilo nov hladilnik za kuhinjo v dvorani. Tisto nedeljo smo pozdravili tudi Kodričevo družino: Renato in Roberta s sinovi Nejcem, Galom in Kaiom, ki so se s kranjskega Zlatega polja za stalno preselili v Avstralijo. Fantje so bili že prvo nedeljo naši ministrantje. Seveda pa smo pozdravili, nazdravili in zapeli tudi našemu mežnarju Maksu Koržetu, ki je 6. oktobra letos v svojih rodnih Stopercah pri Ptuju med svojimi domačimi, s sestrama Heleno in Martino, sorodniki in prijatelji obhajal 80. rojstni dan. V torek, 14. novembra,
Anica Zffffiič (druga z ' leve) in Stanko .Z&mljič-^pfvi desne) v^hbti^ryzbi prijateljev ^Kew, 19.11.2006.
se je vrnil v Avstralijo, v deželo, v katero je prvič prišel koncem oktobra 1962. Spomnili smo se tudi naših dobrotnikov Franja Majeriča, ki je 25. novembra dopolnil 80 let ter Franca Cara in Štefana Merzela za 70. rojstni dan. Vsem slavljencem, tudi neimenovanim, iskrene čestitke!
Čestitke in zahvala našim pevcem ob godu sv. Cecilije, njihove zavetnice. Na njen god, v sredo, 22. novembra, smo ob 7.30 zvečer obhajali sveto mašo za vse žive in pokojne pevce. Pevci so nato imeli redno vajo, po vajah pa se kar redno srečujemo v kuhinji Baragovega doma.
PRAZNIKI IN PRIPRAVA NANJE
ADVENT - novo cerkveno leto začenjamo s prvo adventno nedeljo, 3. decembra 2006. To nedeljo bo po deseti sveti maši obiskal otroke MIKLAVŽ. V začetku novembra smo poslali pismo vsem staršem otrok, ki so v zadnjih petih letih krstili svoje otroke v naši cerkvi. Otroci Slomškove šole pripravljajo pod vodstvom Metke McKean Miklavžu lep sprejem. Na ta dan bodo učenci Slomškove šole prejeli tudi posebna priznanja za obiskovanje šole v letošnjem letu: Mathew in Nathalie Bratina, Mark in Benjamin Slavec, Rachel in Katelin Jernejčič, Kristina in David Zec, Stephanie Paolucci, Vili in Vincent Cestnik, Kristina in Erik Fekonja. Zahvala ravnateljici šole Veronici Roberts-Smrdel, učiteljicam Metki McKean, Mariji Anžič in Lidiji Bratina za odlično organizacijo in vodenje šole. Prav tako hvala staršem in starim staršem za podporo.
ADVENTNO ROMANJE bomo imeli letos v soboto, 9. decembra. Romarski cilj bo cerkev Our Lady Star of the Sea v kraju Inverloch, župnija Wonthaggi v škofiji Sale - tako se nam bodo lahko pridružili tudi rojaki iz Gippslanda. Ob enajsti uri dopoldne bo romarska sveta maša in pete litanije Matere Božje z odpevi. Po kosilu iz romarske torbe (kar vsakdo prinese s seboj) v parku ob oceanu se bomo zapeljali v narodni park The Nobbies na Phillip Islandu, kjer se vedno najde med mnogimi galebi tudi kakšen pingvin, ki tisti dan ni odšel na morje. Cena potovanja je 22 dolarjev. Romarje bomo spremljali misijonarka Marija, p. Miha S. Vovk in fr. Leon z Brezij ter p. Darko Žnidaršič iz Sydneya in p. Ciril. Za romarsko mašo se bodo pridružili tudi izletniki društva Jadran, ki bodo z enim avtobusom na poti že od prejšnjega dne. Takšnega romarskega shoda pa res že dolgo ni bilo: štirje avtobusi Slovencev na adventnem romanju! Vsekakor bo to lepa priprava na božične praznike. SPOVEDOVANJE - ZAKRAMENT SPRAVE: V naši cerkvi v KEW: Vsako nedeljo pol uro pred mašo, na tretjo in četrto adventno nedeljo pa eno uro prej in še po maši, prav tako tudi ob petkih in sobotah. Spovedoval bo p. Miha S. Vovk, na drugo nedeljo v decembru pa tudi p. Darko Žnidaršič. ST. ALBANS, v cerkvi Sacred Heart, 4 Winifred Street: Drugo nedeljo v decembru, 10. decembra, od 4. do 5. ure popoldne. Ob 5.00 bo tam sveta maša. Spovedovala bosta p. Miha in p. Darko.
| ^ Minis|ran*je v Kew^ na praznik Kjjj^tusa Kraljja.
Marija Debelak in Stanko Prosenak v Kew.
SPRINGVALE, v cerkvi St. Joseph's, 35 St. John's Ave, v ponedeljek, 18. decembra, od 6. do 7. ure zvečer. Spovedoval bo misijonar minorit p. Miha Benedikt Majetič, ki živi v minoritskem samostanu ob cerkvi. ALTONA NORTH, cerkev St. Leo the Great, 315 Mason Street: Spovedovanje bo v torek, 19. decembra, od 4.30 popoldne do 6.00 zvečer ter nato isti dan v GEELONGU od 7.00 do 8.00 zvečer v cerkvi Holy Family, 147 Separation Street, Bell Park. Spovedoval bo p. Miha.
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA bo v krajši obliki v soboto, 16. decembra, v nedeljo, 17., ter spet v petek, soboto in nedeljo, 22., 23. in 24. decembra, pri deseti maši. V petek bo ob 10.30 dopoldne maša V DOMU MATERE ROMANE, v soboto, 23. decembra, pa bo maša že ob 8. uri zjutraj.
DRUŽINSKO KOSILO bo na tretjo nedeljo v decembru, 17. decembra, po deseti maši. Zahvalili se bomo društvu sv. Eme in vsem skupinam, ki so v letošnjem letu tako dobro poskrbele za nas. BOŽIČNI PROGRAM na radiu 3 ZZZ bo v sredo, 20. decembra, od 7. do 8. ure zvečer na FM 92,3. GENERALNO ČIŠČENJE, postavljanje jaslic in priprava za polnočnico in božično mašo na dvorišču pred lurško kapelo bo v soboto, 23. decembra. Ob 8. uri bo sveta maša in devetdnevnica, sledi čiščenje in nato BBQ kosilo v zahvalo vsem prostovoljcem, ki skozi vse leto tako lepo skrbijo za urejenost in čistočo cerkve, Baragovega doma, vrta in okolice. BOŽIČ - praznik rojstva Gospodovega bo v ponedeljek, 25. decembra 2006. Sveti večer je tako v nedeljo zvečer. Ob 11.15 zvečer v nedeljo bo pred jaslicami božični program, ki ga bodo pripravili mladi ob vodstvu Melisse Fistrič. Ob polnoči bo slovesna polnočnica ob petju mešanega pevskega zbora in petju božičnih ljudskih pesmi. Na praznik bosta sveti maši še ob 8.00 in 10.00 dopoldne.
Na praznik sv. ŠTEFANA, v torek, 26. decembra, bosta sv. maši tudi ob 8.00 in ob 10.00. Ob 6.00 zvečer bo božična služba Božja v MORWELLU, po maši pa bo prijateljsko srečanje v mestnem parku vrtnic ob božičnih dobrotah, ki jih bomo nanosili skupaj; to bomo zdaj naredili že tretje leto zapored.
Praznik SVETE DRUŽINE je na zadnji dan decembra, na Silvestrovo, v nedeljo, 31. decembra. Ta dan je drugi sveti večer. Zahvalna pesem to nedeljo bo ena izmed naših skupnih molitev zahvale Bogu za vse milosti leta 2006.
NOVO LETO, ponedeljek, 1. januarja 2007, praznik Svete Božje Matere Marije, svetovni dan miru. Sveti maši bosta ob 10.00 dopoldne in ob 7.30 zvečer. TRIJE KRALJI - Gospodovo razglašenje bomo praznovali v soboto, 6. januarja 2007, s slovesno sveto mašo ob 10. uri dopoldne; dan prej je prvi petek v
mesecu, posvečen Srcu Jezusovemu. Prva nedelja v januarju 2007 je praznik Jezusovega krsta. KOLEDARJI 2007, božične voščilnice, pratike in knjige Mohorjevih družb iz Celja, Celovca in Gorice so na razpolago v Baragovi knjižnici. V knjižnici, ki ima nad štiri tisoč knjig, lahko najdete tudi primerno literaturo za branje.
DAN AVSTRALIJE je praznik naše nove domovine, katero s hvaležnostjo sprejemamo, kajti tu sedaj uresničujemo poslanstvo svojega življenja. Pri deseti maši v nedeljo, 28. januarja, se bomo spomnili tudi tega prazničnega dneva.
Prvo soboto v februarju, 3. februarja 2007, bomo skromno pa vendar ponosno obeležili 15. obletnico našega doma matere Romane. Zaupniki doma opravljajo ob vodstvu svojega predsednika Stanka Prosenaka izredno pomembno delo za našo slovensko skupnost in to vse prostovoljno. Nihče res ne ve, koliko skrbi in truda vložijo, da je lahko dom ob vodstvu upravnice Sandre Krnel uspešen in v ponos celotni slovenski skupnosti v Avstraliji. V ponedeljek, 27. novembra 2006, so imeli zaupniki svojo redno sejo. V svoji sredi so pozdravili zaupnika Davida Hvalico, ki je bil leto dni službeno odsoten. Delal je na Slovaškem. S seboj je pripeljal svojo mlado ženo Aljošo, s katero se je poročil 5. avgusta 2006 v Prevaljah na Koroškem (glej fotografijo na naslovni strani Misli, oktobernovember 2006). Zaupnikom se tudi zahvaljujemo za misijonu namenjeni dar $5000, saj vemo, da so stroški poslovanja tako majhnega doma (30 postelj) kot je naš, izredno veliki.
SLOMŠKOVA ŠOLA bo imela vpis na prvo nedeljo v februarju, 4. februarja 2007, po deseti maši. S poukom bodo otroci pričeli na tretjo nedeljo, 18. februarja 2007. Pouk bo redno na prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 11. do 13. ure. Tudi TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA ZA ODRASLE se bo pričel 18. februarja in bo prav tako kot šola, vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 11. do 13. ure.
PREŠERNOV DAN pa je kulturni praznik naše prve domovine Slovenije in njene besede, s katero se najlažje sporazumevamo in v njej tudi molimo. Skupno ga bomo obhajali na tretjo nedeljo v februarju, 18. februarja 2007. Tisto nedeljo bo zopet družinsko kosilo, saj v januarju odpade. Zadnja nedelja v februarju 2007 pa je že prva postna nedelja (pepelnica je v sredo, 21. februarja).
Tako hitro bo zopet tekel čas, pa vendar naj vam sedaj ob koncu voščim zares blagoslovljene božične praznike ter polnost milosti v letu 2007. V veliko veselje nam vsem bo, da bosta že od 7. decembra 2006 pa do 15. januarja 2007 med nami p. dr. Mihael Stanislav Vovk in frater Leon Rupnik, brat p. Filipa, oba z Brezij.
Patru provincialu dr. Viktorju Papežu, gvardijanu p. mag. Silvinu Krajncu in bratom na Brezjah sem hvaležen, da bosta lahko tukaj v tem času. Že nekaj dni pred njunim prihodom pa pridejo za en mesec na obisk mama in ata misijonarke Marije, zlatoporočenca Francka in Miha Anžič, ter Marijina nečakinja Polona Oblak s sinom Martinom. Tako bo zares spet zelo veselo in domače. Zase pa upam, da bom v tem času, če bo šlo vse po sreči in se ne bo kaj zavleklo, uspešno prestal operacijo tumorja v glavi in okreval, če je taka Božja volja. V St. Vincent's Public Hospital sem na čakalni listi. Zahvaljujem se za vse dobre želje, molitve in daritev svete maše. Bog lonaj!
V letošnjem oktobru se je po 54 letih bivanja v Ballaratu preselil v Kew g. STANKO ZEMLJAK, rojen 17.03.1922 v Mokronogu na Dolenjskem. Že kmalu po rojstvu so se starši preselili v Krško. Stanko je prispel v Avstralijo leta 1950. Leto prej se je v kampu poročil z Italijanko Ano Mario, ki mu je umrla 22.11.2005 v Ballaratu. In sedaj je Stanko sosed svojega sina Francisa, nedaleč od slovenske cerkve v Kew. Po maši, ki jo je ob 1. obletnici smrti Ane Marie daroval v naši cerkvi Fr. Franco Cavarra, župnik župnije Airport West, Stankov prijatelj vse od leta 1953, nam je Stanko povedal, da ga je leta 1952 naprosil p. Klavdij Okorn, da nariše naslovnico za Misli za letnik 1953, kajti Stanko je imel umetniško žilico in je risal ter modeliral glino in rezbaril. Po preselitvi v Ballarat je izgubil stik s slovensko skupnostjo, no zdaj pa smo spet našli. Stanko redno prihaja ob nedeljah k osmi maši. Tako pa smo skupaj odkrili zaklad iz leta 1953: Stankota in njegovo delo za Misli, pa tudi ugotovili, da je on tisti, po katerem povprašujejo v Kanadi njegovi nekdanji sotaboriščniki. Tudi v Torontu so v Mislih brali o
nekdanjem patru Stanku Zemljaku in nam pisali, če bi jim znali kaj povedati o njihovem nekdanjem sotrpinu z istim imenom in priimkom. Par dni pred tem, ko je Fr. Franco telefoniral p. Cirilu za mašo, ki mu jo je naročil njegov prijatelj Stanko in bi želel, da je v naši cerkvi, je prispelo pismo gospe Štefe (Mehle) Strah iz Toronta s prošnjo in tako je bil najden Stanko Zemljak! Svet je res majhen, Misli pa potujejo daleč! O D Š L I S O:
PAVLA PETEK roj. LEGAT, rojena v Selu pri Žirovnici, je umrla avgusta 2006.
Še dopolnitev o JOŽETU ŠTURMU iz prejšnjih Misli. Rojen je bil 23.09.1915 v Senožečah, umrl je 26.09.2006 na svojem domu v Bunyip v Gippslandu. Pokopan je bil na Bunyip Lawn Cemetery 31.10.2006 (Handley Funeral Services, Warragul). ANGELA PODGORŠEK roj. ŠNELER je bila rojena leta 1931 v vasi Damelj pri Vinici v Beli Krajini. Umrla je v Sunshine v domu za ostarele 22.10.2006. V Avstralijo je prišla leta 1960 in se poročila z Jožetom Podgorškom iz Slivnice pri Mariboru. Po poklicu je bila šivilja. Imela sta dve hčerki: Elico in Kristino. Angela je zbolela za rakom na prsih. Več kot leto dni je bila tudi v našem domu matere Romane, potem je morala zaradi zahtevnejše nege v Nursing Home. Zapušča moža Jožeta, hčerki in brata Matija z družino v rojstni vasi Damelj. Pogrebna maša je bila 25.10.2006, pokopana je na pokopališču Keilor.
IVO LEBER je želel, da polovico njegovega pepela položijo k počitku v rodni domovini, polovico pa v novi domovini Avstraliji, kot smo že pisali v prejšnji številki Misli, ko smo poročali o njegovi smrti in pogrebni slovesnosti v Kew. Lojze in Marija Košorok, nekdanja avstralska Slovenca, ki sta se preselila nazaj v domovino in živita v Gibini pri Ljutomeru, sta se 28.10.2006 udeležila slovesnosti na farnem pokopališču Jurij ob Pesnici. Tako sta napisala za Misli: »Brat Franček in njegova družina so Ivu Leberju priredili lepo slovo; res so se potrudili. Pogrebno mašo in slovesnost je vodil p. Niko ob asistenci domačega župnika. Ker sta se s p. Nikom poznala in prijateljevala 16 let, se mu je temu primerno tudi z lepimi in pomembnimi besedami poslovil. Poleg njega je spregovorilo še šest drugih, tako, da je bilo njegovo življenje temeljito prikazano z vseh zornih kotov in res prikazana vsa njegova veličina in ovrednoteno njegovo delo. Prisostvovalo je lepo število ljudi, poleg sorodnikov tako Heleninih kot njegovih, tudi še trije njegovi sošolci, od petih še živečih iz dijaških let pred 2. svetovno vojno. Kak ducat je bilo nas, ki smo nekdaj živeli v Avstraliji in ga poznali in nekateri, ki so ga poznali, ker so bili njegovi gostje v Avstraliji. V imenu avstralskih Slovencev sem spregovoril jaz, Lojze Košorok, in mu položil poleg žare šopek vrtnic s slovenskim trakom ter
slovensko in avstralsko zastavico.«
V	svojem nagovoru je Lojze opisal življenjsko pot Iva in njegovo delo za slovensko skupnost v Avstraliji. Skupaj z Ivom so leta 1996 izvedli projekt MOST - likovno razstavo slovenskih umetnikov iz Avstralije. Poleg slik in nekaj skulptur so dodali tudi ves slovenski tisk iz Avstralije. Razstave so bile v Ljubljani, Trebnjem, Mariboru, Postojni, v Tinjah v Avstriji ter v Trstu. Lansko leto sta se zadnjikrat srečala na Ivotovem domu. Ob slovesu ni mislil, da bo ponovno in zadnje slovo tako kmalu.
Drugo polovico pepela pokojnega Iva Leberja smo položili k počitku na pokopališču Anderson's Creek Cemetery v Warrandyte 29.11.2006 poleg groba Helenine hčerke Angelique. Marjan Vdovič, Mirin nečak, je prišel iz Slovenije in je tako bil edini prisoten tako pri pogrebu v Juriju ob Pesnici kot v Melbournu. SILVO POŽENEL, je bil rojen 18.12.1931 v Črnem vrhu nad Idrijo. Umrl je 11.11.2006 v Royal Melbourne Hospital v Melbournu. S Tonetom Poklarjem sta bila leta 1956 skupaj v taborišču v Udinah, v Avstralijo je prišel oktobra leta 1959. Leta 1960 se je poročil z Italijanko Adelio. Zaposlen je bil v podjetju, kjer so delali cementne plošče. Ker je imel 14 let močno sladkorno, so mu odrezali obe nogi, na koncu je izgubil še vid. Žena Adelia je skrbela zanj. Zapušča še hčerki Patricijo in Yvoeene, brata Julija v Melbournu in sestri Sonjo v Sydneyu ter Karlo v Trstu. Pogrebna maša je bila v cerkvi sv. Janeza Boska v Niddrie, kjer je živel, pokopan je bil 22.11.2006 na pokopališču Keilor. ROZALIJA PLESS roj. GOLOBIČ, rojena 16.12.1926 v Brežicah, je umrla v Hobartu na Tasmaniji 11.11.2006.
V	Avstralijo je prišla leta 1964. Poročila se je s Karlom Plessom iz Sremske Mitrovice. Njun sin Drago živi v Queenslandu, hčerki Nada in Marijana pa na Tasmaniji. Rozalija je vedno rada prihajala k slovenski sveti maši, ko smo se zbrali v Hobartu. Pogrebna maša je bila v cerkvi St. Bernard's v Claymontu 16.11.2006, pokopana je na slovenskem delu pokopališča v Pontville.
EMIL SIMČIČ je bil rojen 31.03.1929 v vasi Škalnice, je umrl 14.11.2006 v Wodongi VIC. Bolan je bil le tri tedne - rak na pljučih. Zapušča ženo Jelko, hčerko Mary in sina Davida. Pogrebna maša je bila 18.11.2006 ter nato pogreb na pokopališču v Wodongi. Na zadnjo nedeljo v novembru smo po molitvah na tamkajšnjem pokopališču blagoslovili njegov grob.
SALVATORE (SAMMY) GRECO je umrl 16.11.2006 v Heidelberg Repatriation Hospital. Rojen je bil 02.12.1938 v kraju Malocio v Regio Calabria v Italiji. Dne 19.04.1979 se je poročil z Angelo Marinko Bavčar iz Ajdovščine, sestrično p. Nika Žvoklja, ki je Sammyju ob pogrebu namenil prijazne besede v slovo v njegovem, italijanskem jeziku. Pogrebno mašo smo obhajali v naši cerkvi v Kew 21.11.2006, pokopan je na pokopališču Werribee.
ANTON (TONY) ZAGORC je bil rojen 21.10.1929 v Smolenji vasi pri Novem mestu, je umrl 19.11.2006 v Werribee VIC. Tone je imel pred leti bencinsko črpalko, motel in restavracijo v Footscrayu in nato v Lavertonu in je bil sposoben podjetnik. Po poklicu je bil sicer knjigovodja. Leta 1954 se je poročil z Miro, s katero imata štiri otroke. Pozneje se je ločil in ponovno poročil. V Sloveniji ima Tone še dve sestri in brata. Pogrebno slovesnost je opravil minister David Withers v kapeli pogrebnega zavoda Joseph Allison v Werribee 23.11.2006. Sledila je privatna kremacija. Sorodniki so namenili darove namesto cvetja lokalni bolnišnici - Mercy Hospital Palliative Care Unit. SUZANA MATAK roj. STEGELJ je bila rojena 31.07.1933 v vasi Malo Brdo pri Postojni. Umrla je 19.11.2006 v Heidelberg Palliative Care. Poročila se je 27.08.1960 v Parizu z Andrejem Matak iz Dalmacije.
V	zakonu sta se jima rodila sin Ernest in hčerka Mary.
V	Avstralijo sta prišla koncem januarja 1961. Delala je v bolnišnici St. Vincent's 32 let in sicer v samostanu sester, ki bolnišnico upravljajo. Bolna je bila nad pet let. Pogrebno sveto mašo je daroval Fr. O'Reilly v cerkvi Sacred Heart v St. Albansu 24.11.2006, pokopana je na pokopališču Keilor.
STANKO STERLE je bil rojen 21.10.1929 v vasi Koritnice pri Knežaku, je umrl 21.11.2006 v bolnišnici v Geelongu. Poročen je bil z Danico, ki je umrla
13.03.2005	(glej Misli, april 2005, stran 21). Njun sin Viljem je umrl leta 1986. Sin Stan živi v Geelongu, sin Frenk pa v Brisbanu. Oba imata družino. Stankov brat dvojček Hubert živi tudi v Geelongu. Stanko je imel pred meseci avtomobilsko nesrečo ter se pozneje še polil z vročim oljem. Zapušča še brata Jožeta z družino na domu v Sloveniji. Pogrebno sveto mašo smo obhajali
28.11.2006	v cerkvi St. Thomas Aquinas v Norlane ter nato pokop na Western Cemetery v isti grob, kot smo lani pokopali njegovo ženo Danico.
GLAS SLOVENIJE
»THE VOICE OF SLOVENIA« PO BOX 191, SYLVANIA NSW 2224 Tel.: 02 9522 9922 STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV Domača stran na internetu: www.glasslovenije.com.au
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Simon Kovačič in James Rizzo
Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 Telephone: 03 9387 8488 Fax.: 03 9380 2141
AVSTRALSKO SLOVENSKO DRUŽABNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO MELBOURNE Inc.
Lovska in ribiška družina
PO Box 185, Eltham VIC 3095 - ABN 99 403 098 945
Ali nameravate v letu 2007 obiskati Slovenijo? Zakaj ne bi vključili še potovanje v vzhodno Evropo: skupinsko z vodičem, sproščeno, popolnoma brez skrbi.
Na željo rojakov, ki so z nami že večkrat potovali, pripravljamo koncem maja in v začetku junija 2007
potovanje v vzhodno Evropo in Slovenijo.
V program bodo vključene naslednje države: ČEŠKA - POLJSKA - BALTSKE DRŽAVE: LITVA, LATVIJA in ESTONIJA - RUSIJA (Sankt Peterburg) - FINSKA - SLOVENIJA. Ponudba velja za vse Slovence po Avstraliji, partnerje in prijatelje. Cena potovanja bo približno $5,550.00 po osebi za dva v sobi. Izvedba potovanja bo mogoča pri najmanj šestintridesetih udeležencih. Predviden odhod iz Melbourna med 24. in 26. majem 2007. Datum skupinskega povratka iz Slovenije bomo določili kasneje, ko izvemo mnenja in želje prijavljenih. Datum povratka bo možen tudi po lastni želji. Naš program vključuje: Povratno letalsko vozovnico, transferje, takse in napitnine, nočitve z zajtrkom in oglede, prevoze s 5* visoko sedežnim modernim avtobusom, dobre hotele s tušem in WC, dnevno večerjo ali kosilo, vse vstopnine, slovenskega vodiča in še kakšno dodatno presenečenje. Skratka vse kot navedeno v programu. Program bo po vsebini bogat in zelo skrbno pripravljen za slovensko skupino. Poseben poudarek dajemo dobremu vodenju. Če Vas naša ponudba zanima, zavrtite eno od spodnjih telefonskih številk in poslali Vam bomo brošuro s popolnim programom in vsemi pogoji. Ne zamudite te enkratne priložnosti, obiskati med drugim tudi eno najlepših in najbogatejših mest v Rusiji, SANKT PETERBURG.
Pohitite s prijavo.
Za vse nadaljnje informacije se čim prej obrnite na: Stanka Prosenaka: 03 9876 1360, mobitel 0421 043906 ali Dragico Gomizel: 03 9439-5177.
VAŠI DAROVI
ZA BERNARDOV SKLAD:$80: Štefan Žalik. $70:Andrejka Andrejaš. $50:Slava Crooks. $40: Janez Zemljič, Stanislav Grlj, Andrej Grlj. $30:Niko Krajc, $20:Zlata Seljak, Cecilija Pirnat, Barica in Lojze Brodnik, Hermina Bizjak, Rudi Durchar, Jože Konda, Rafael Žičkar, Jerica Grželj, Pepi Rob, Franc in Matilda Kovačič, Frank in Vera Mahnič, Stojan in Nada Brne, Tone in Anica Konda, Joseph in Maria Rede, Peter Trbanc, Max Hartman, Ivan Mohorko, Mara Škofic, Marija Kromar, Josipa Kunek. $10:Hilda Vidovič, Albina Konrad, Jože Bratovič, Milka Oblak, Tone in Pepi Mikuš, Marjan Svetina, Karl Holvet, Ivanka Bajt, Rožica Pirc, Stojan in Vera Brne, Matilda Krašovec, Jože Medved, Angela Mikulan, Andrej Matak. $5: Alexander Bole. ZA LAČNE: $5: Alojzija Gosak. ZA PATRA PEPIJA: $200: Anica in Mirko Cuderman (namesto božičnih voščilnic). ZA PATRA STANKA ROZMANA: $1000:N.N. $100: Anica in Mirko Cuderman (namesto božičnih voščilnic). $50:Ema Bole Kosmina. ZA MISIJONE: $200: Julka Pavlič, N.N., Maks Korže. $100: Milka in Jože Brožič (namesto božičnih voščilnic), Tone in Anica Konda (namesto božičnih voščilnic). $70: Anton in Marija Brne. $50:Marija Rogina, Ivanka Bajt, (namesto božičnih voščilnic), M.K. $20:Franc Danev. ZA PATRA HUGA: $200: Anica in Mirko Cuderman (namesto božičnih voščilnic). ZA g. PEDRA OPEKA: $300: Tone in Anica Konda (namesto b. voščilnic).
BOG LONAJ VSEM DOBROTNIKOM!
SNAPSHOTS OF SLOVENIA
How good is this! Just sit back and imagine a tiny country, smaller than Tasmania filled to overflowing with the most beautiful jewels ofcountryside scenery. The terrain is diverse with high alpinesnow covered mountain ranges bordering on four other separate countries. There are rolling hillsides covered in a whirl of artistically contoured vineyards, there and hidden lakes and a narrow 46 km Mediterranean coastline that will take your breath away. Add in a host of historic towns, around 300 fairy-tail castles (some of which hold annual tournaments with Knights, Archers and Swordsman), a cave system that would literally hide a complete city and then some, a handful of Golf Courses with settings that will inspire even the most amateur player and you have one of Europe's real sleeping beauties - Slovenia. Tucked away between Italy, Austria, Hungary and Croatia, Slovenia has so much to offer the tourist that it is difficult to know where to start. Our visit early in March gave us two advantages, the lack of the summer tourist crowds, and the seasonal transition from winter to spring, which gave us cold, but very bright sunny days. It was a recipe for some extraordinary photographic opportunities, with much of the picturesque scenery layered in white, duetoalateendofwintersnowfall.
The Prettiest Coastal Area.
There was no snow on the coast during our visit, and the beautiful ancient town of Piran gave us a glimpse of very best of the sunny Mediterranean. We were greeted with superb views from the old city walls and the Baroque church of St George which looked down across the medieval town, and over to the azure blue waters of the tiny harbor. Dozens of local fishing boats and up-market yachts bobbing gently in the breeze completed the scene. Piran is an outdoor museum. It used to be part of the Venetian republic, and its narrow streets are rather prominently featured with buildings styled after the Gothic architecture of Venice. In the Tartini Square, the statue of the famous local Slovenian composer and violinist proudly takes center stage. Giuseppe Tarini was born in Piran in 1692 and was city still lives in the spirit of him with numerous musical events held throughout the year. The square was a great place to start our walking tour. Piran's history is based on salt production, and just around the corner, past the more up-market town of Portoroz (similar to some parts of the Italian Riviera with all the hype of the hotels and casinos) is the Seeovlje Salt Flats Regional Park where salt was, and still is to some degree, produced in the ancient classical way. Spread between the sea and the land, this area is now a museum as well as real time salt production, and each year during April, July and August they hold the Saltmakers Festival where visitors can attempt the difficult task ofgathering the vital substance in the old fashioned way.
TheBestCaveSystem.
The region known as the Karst is an area of high plains above the Gulf of Trieste heading towards the foothills of Julian Alps. The plains are mixed in with forests, sinkholes, underground streams and magnificent limestone caves. Slovenia has over 15,000 subterranean caves, with 24 'Show Caves' open to the general public. We visited the Postojna Caves, a gigantic exciting complex which gets over 1.2 million visitors a year.The sign above the main entrance said "Immensum ad antrum aditus" - Enter traveler, into this immensity. There are 20 kilometres of underground wonders here, which are among the biggest and best in the world. Here we were whisked deep underground for three and half kilometers on a small open train before alighting into a huge chamber called the Giant Concert Hall. Amazingly it can accommodate around 10,000 people at one time,
By: Graham D Stephenson JP Freelance Travel Writer&Photographer
and is often used for that very purpose. From then on we walked for another kilometer, the guided tour taking us through some ofthe most spectacular cave scenery of Stalagmites and Stalactites we have experienced. One ofthe many fascinating 'cave dwellers' we saw had to be one of natures strangest animals, the Proteus Anguinus or'Human Fish'. In a world without light, this long almost non pigment colour swimming sort of eel with four legs does not need eyes, but has a highly developed sense of smell, touch and taste. They have a lifespan of around 100 years and can live without food for several years.
The Best Castle.
"Location location" - the choice was difficult. What with Otoeec Castle built on an Island in the middle ofthe river Krka close to Novo Mestro, and Ptuj and Ljubljana Castles both towering above their respective cities, but while we were still in the Karst area, we visited the very unusual Predjama Castle, just 9 km away from Postojna. Built literally suspended in the middle of a 123 high cliff" with the entrance to a huge cave behind it, this has to be one of the more sensational castles with respect to visual beauty and enchanting history. The system of caves over which the castle is built is all connected, there are some 13 km which lead into the main cave system, albeit via underground rivers and unexplored areas. Records ofthe castle go back to 1202, with the current structure dating around 1600. It's a proud, defiant construction, impregnable and was perfect for the rebellious knight Erazem, the 'robber baron' - similar to England's Robin Hood. He was holed up here until his untimely demise - targeted with a cannon ball whilst taking his daily constitutional, a natural task which all of us do. Each year on the 27th August, the annual "Erasmus Tournament of Knights" is held at the castle and a huge cast of period dressed nobility and roving minstrels assemble to entertain and celebrate the rascal of old. Bold horse riding knight's charge each other with lances thrusting forward.There is sword fighting and archery contests, and a lavish medieval feast. Fair damsels and an assembled cast of hundreds, all dressed accordingly entertain as huge ancient wooden catapults besiege the castle - and the crowds of visitors and tourists just love it. Weddings are another medieval affair at Predjama Castle, and can be arranged to include just about anything you desire from costumed servants for the medieval banquet to the bride choosing a Knight to fight for her favors -pitythe poorgroom!
The Best City_
Our next stop was the capital, Ljubljana. Bathed in a deep mantle of soft snow, the city had an almost European Christmas feeling, and with a population of only 270,000, the city center has some outstanding Baroque architecture and is very easy to explore. Our morning stroll from the centrally located 'City Hotel' took us across beautiful Dragon Bridge, which is guarded by the statues ofthe Ljubljana Dragon - although at that particular time ofthe year, they certainly had their flames extinguished. We walked through the open-air market and on to St Nicholas Cathedral built in 1701 and on to the Town hall, and then a short steep climb to the 12th century castle. The view from the lookout tower high above the city gave us spectacular vistas back over the old historic center, including that ofthe "Triple Bridge", which forms an elegant gateway to the old city and "frames" the superb pink architecture ofthe Franciscan Church ofthe Annunciation, built between 1646 and 1660. Ljubljana is a city of culture, filled to overflowing with historic buildings, museums and picturesque squares, all withinwalkingdistance.
The MostHistoricTowns
The Best GolfCourse
We visited the historic town of Novo Mestro, located on a rocky promontory and almost surrounded by the river Krka. The surrounding area with its heritage trails through the region of Dolenjska and Bela krajina is a chocolate box full of delights. It's an area of ancient castles and monasteries where woods thickly covered in beech, oak and spruce trees mingle with, and border many small villages, a place where farms and vineyards are based on the more traditional way of life. We were overawed by Stanjel, the way the old stone village wound around its hilltop position, and further north we visited Skofja Loka, Kranj and Ptuj, all of which gave us a another insight into the history of this amazing country.
The BestWines
The prominence of the limestone soils and sub Alpine climate make Slovenia ideal for the cultivation of grape vines, and indeed we passed through many beautiful areas covered deeply in rich vines, but our visit to an ancient cellar in Ptuj, dating back to 1239 really won our hearts and taste buds. The Modern multimedia tasting room above the cellars gave us a fascinating introduction and history to the wines of the region, including whites, reds, sparkling and what they term 'Archive Wines' which carry the secrets of old, captured in time and improving every year. Our visit to the cellars deep below opened up another world, with gigantic barrels and racks ofwinegoing back to the year 1917.
The Best Food
We always find it imperative to taste as many traditional and local dishes as possible when visiting overseas, and some ofthedishes we tried included "Selinka" minestrone with buckwheat polenta, lard-basted boiled cabbage with klobasa sausages, some superb cottage cheese "Struklji (strudel) such as buckwheat struklji with cottage cheese and struklji with nettles and spinach. The Teran and Prsut were superb, as ofcourse manyofthe Goulash dishes.
The Best Lake_
The most magic sight for us at that particular time of the year was Bled, with its breathtaking lake covered in ice. The backdrop panorama of the snow covered mountain range of the Julian Alps and Mt Triglav high above was quite literally, the icing on the cake. Lake Bled nestles below Slovenia's oldest castle, Bled Castle, high on a cliff 100 metre's above the lake. From here the sight of the tiny Santa Maria Island in the center of the lake was exactly as we had seen in the brochures - exquisite. In winter the lake is a skaters paradise, and in summer, canoes and pollution free electric powered small craft meander slowly over the pristine deep blue waters. Weddings are order of the day here and the groom is expected to carry his bride up the 99 steps to the entrance to St Mary's Church in order to ensure a long and happy marriage. We were told that this was to counter the fact that apparently wives carry their husbands throughout their life - I'm researching those statistics at the moment, however I must admit, you could not pick a more romantic place to take your nuptials. Summer or winter, this lake is without equal. You can drive, walk, or ride a bike around the edge and get great views and photographs back towards the castle and the island. The camping park (Camping Bled) on the edge can accommodate up to 1000 guests has to have one of the best outlooks value for money you can get. Lake Bled celebrated its 1000th birthday in 2004.
Nestling beneath the majestic snow covered mountains, Bled Golf & Country Club certainly appears to take some beating. Dating back to 1937, it is said to be one of the most beautiful courses in Europe. Covering more than 100 ha, we found strolling around the two courses, the 18-hole Kings Course and the 9-hole lakecourse, even covered in a mantle of snow, just breathtaking. The natural charm associated with this type ofgolfing environment, with its healthy refreshing alpine airand spectacular scenery must be paradise on summer's day.
In a Nutshell_
One of the countries tourism logos is "Slovenia Invigorates" -and we certainly agree on that! Slovenia is a country for those who love un-spoilt nature and traditional places. It's a place where globalization, and many of the influences of the modern world are well kept secrets. We think you should put Slovenia at the top of your'must visit' list, because on the 1st January 2007, Slovenia joins the EU and its currency changes from the Tolar to the Euro. Further more, the country has agreed to a proposal by which Slovenia would be a part of the first troika, together with Germany and Portugal. They will be part of the team presidency of the Council of the EU from the beginning of 2007 to the middle of 2008. Slovenia will actually take the lead for the last term, during the first six months of 2008, so as they say - "The times, they area changing".
IF YOU GO: For the best brochure possible on Slovenia, contact Beyond Slovenia in Sydney on 1300 55 75 01 or visit www.beyondslovenia.com or www.slovenia. info. The author stayed in Slovenia compliments of Slovenia Tourism and Beyond Slovenia.
Graham D Stephenson, JP Freelance Travel Writer & Photographer 42PlnkwoodDrlve,ASHM0RE04214Phone:+61755391420Mob:0408 191819 Email: aramar@smartchat.net.au Member: Media Entertainirient&Arts Alliance
misli I december 2006
RAZMIŠLJANJE OB MISIJONSKI NEDELJI
Biti popoln, to so naše sanje! Svetopisemski farizeji so imeli podobne želje, kot jih imamo mi. Da bi jih uresničili, so bili hvaležni Bogu za pridobljeno in podarjeno bogastvo. Redno so molili, se postili dvakrat na teden, dajali so desetino templju, skrbeli so za sirote in vdove. Uvajali so vedno nova pravila, ki naj bi jih privedla k popolnosti. Jezus jih je z zanimanjem in občudovanjem opazoval. Kmalu pa je opazil, da se v svoji vnemi ne ozirajo preveč na njegovega in njihovega Očeta, merilo pravičnosti in popolnosti, zaverovani pa so v pravila in zapovedi. Opažal je, da Očeta nimajo preveč radi. In ko je primerjal svoj odnos do Njega, je ugotovil, da se farizeji Očeta bojijo, a ga ne marajo, medtem ko je bil on v Njega ves potopljen.
Ko takole razmišljam o igri življenja, o pravičnosti in ljubezni ter se poglabljam v odnose v današnjem svetu, opažam, da so človeški odnosi zelo zapleteni. Pri nas v Afriki še vedno gledamo na barvo kože, na izobrazbo, na petičnost in na zveze. Doma v Sloveniji in drugod po svetu je ravnanje zelo podobno. Namesto črne barve so tam ljudje z vzhoda in juga, diploma odpira vrata, petičnemu se vse klanja, tudi zavida; položaj sorodnika je zelo cenjen. Prevladuje kritičnost. Bog ne daj, da bi človek zakasnil v službo, prekršil kakšno pravilo pri delu ali v cerkvi. Vsi ljudje pa smo včasih pozabljivi, včasih nepotrpežljivi, itd. Pozabimo, da je naše bitje podvrženo slabostim, kot so: utrujenost, nestanovitnost, bolezen, itd. Naša narava je neurejena. Potrebujemo počitek,
ohrabrenje. Doživimo pa kritiziranje in obsojanje. Sami radi rečemo: »Kaj takega! Si videl, kakšen je! Brez manir, pokvarjen, skopuški, sovražen...« Misijoni tudi niso kraj popolnih ljudi. Tudi misijonarji smo grešniki ter podvrženi slabostim kot vsi navadni zemljani. Celo jezuiti! Mar ni jezuit grešnik. Lahko pa dodamo: grešnik, ki bi rad služil Križanemu? Zato lahko rečem, da se misijonarji borimo s podobnimi problemi kot navadni smrtniki ter podlegamo podobnim slabostim. Obenem pa tudi mi padamo v skušnjavo pretiranih želja za popolnostjo, svojo in popolnostjo drugih. Tudi mi lahko pozabljamo na dejavno ljubezen do ljudi in na gorečo ljubezen do Boga, našega Očeta in Stvarnika. Takšnole razmišljanje mi je pomagalo vsaj enkrat, da se nisem razjezil. Naj povem: Na ogledu projekta obnove šol v kraju Gogo, kjer gradimo dva razreda osnovne šole, sem našel porušen vodnjak. Zgradili smo ga za potrebe gradnje. Vprašal sem nadzornika del: »Kaj se je zgodilo?« Povedal mi je: »Vaški poglavar iz bližnje vasi, ki se mu včasih zmeša, je včerajšnjo noč s težkim kladivom obdelal na novo zgrajen vodnjak. Zidovi so padli, voda je odtekla!« Preddelavec in vsi navzoči so pričakovali, da se bom razjezil in jih kaznoval in dela prekinil. Jaz pa: »Lahko bi bilo hujše. Podrtine odstranite, potem pa zgradite močnejši vodnjak, da bo služil šoli in učiteljem tudi po gradnji.« Oddahnili so se, jaz pa tudi.
p. Stanko Rozman, Malawi
Dom počitka matere Romane - slovenski dom za starejše Mother Romana Home - Slovenian Aged Care Facility
Mother Romana Home	Phone: 03 9853 1054
11-15 A'Beckett Street	Fax: 03 9855 0811
KEW VIC 3101	E-mail: romanahome@optusnet.com.au
Dom počitka matere Romane je ustanova slovenskega misijona v Melbournu, ki nudi bivanje v domačem okolju ostarelim in tistim, ki potrebujejo nego. Poleg prijaznega krščanskega okolja in domače družbe vam nudimo toplo in udobno sobico, okusno domačo hrano, popolno zdravniško nego in vso oskrbo. Slovenska cerkev svetih bratov Cirila in Metoda je oddaljena le slabih 20 metrov in dostopna po klančini, ki pelje naravnost v prve klopi, rezervirane za stanovalce doma počitka. Pogoj za sprejem v dom je tako imenovani "Aged Care Assessment", katerega vam pomaga preskrbeti vaš zdravnik, dnevno tarifo določa Centrelink na osnovi posameznikove pokojnine. Pogoj sprejema v slovenski dom počitka ni na osnovi posameznikovega premoženja, temveč na podlagi zdravstvenega stanja in potrebne nege. Vse pa v popolnem skladu z pravili zveznega ministrstva za zdravstvo. Ste mogoče že razmišljali, kakšno bi bilo življenje v domu? Ali veste, da nudimo tudi kratkoročno nego, (Respite Care) do 63 dni na leto? V kolikor bi pa le želeli vedeti, kakšno je življenje v domu, zakaj ne bi poizkusili za dva ali tri tedne in se šele po tem odločali za stalno preselitev. Če želi družina za krajši čas na dopust, pa nudimo očetu ali mami oskrbo v našem slovenskem domu do 63 dni v enem letu.
Za vse dodatne podrobnosti in pogoje pokličite prijazno upravnico gospo Sandro Krnel in se dogovorite za primeren čas srečanja in ogleda doma. Gospa Sandra je edina pooblaščena oseba, ki vam lahko pravilno odgovori na vsa vaša vprašanja, vezana na slovenski dom počitka matere Romane v Kew.
Premium Loans.
Low Wholesale Interest Rates
6.89% 6.97%°
A Royal Guardian wholesale interest rate loan will save you nearly $300 per month on a $500,000 standard bank loan - month after month, for the term of the loan.
Our loans include all the facilities needed to pay your loan offfaster.
If you can find a better deal than that, we'll waive our application fee!

2? 133 455
ROYAL

CALL & ASK US HOW MUCH WE CAN SAVE YOU!
GUARDIAN
MORTGAGE CORPORATION
Head Office: 4 Railway Parade Burwood NSW 2134. 133 455. www.royalguardian.com.au. Royal Guardian Mortgage Corporation is a wholly independent Australian owned non-bank lender providing property loans around Australia. Royal Guardian is a member of the Mortgage Industry Association of Australia. *All loans subject to approval. Terms, fees and conditions apply to all loans. WARNING: Comparison rate applies to the example given. Different amounts and terms will result in different comparison rates. Costs such as redraw fees or early repayment fees are not included in the comparison rate but may influence the cost of the loan. The comparison rate is based on J150,000 loan over 25 years. A comparison rate schedule is available from our head office. Rates valid as at 4/5/06. Rates may change in line with market changes.
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Telefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827 e-mail: vca@mzz-dkp.gov.si www.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/
Odpravnik poslov: Gregor Kozovinc Tretja sekretarka: Božena Forštnarič Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30 Konzularne ure so od 10.00 do 12.00
Embassy of Republic of Slovenia PO BOX 284, Civic Square CANBERRA ACT 2608
Australian Mallee Art
Velika izbira kvalitetnih avstralskih spominkov Avtentična Aborigenska umetnost Ročna dela in darila Shipping service - Interstate and overseas Shop 3092, Level 3 Westfield Shoppingtown Southland CHELTENHAM VIC 3192 Phone: +61 3 9584 4466 Mobile: 0419 037 054 E-mail: info@malleeart.com Web: www.malleeart.com
GOJAK & MEATS
SMALL GOODS
220 Burwood Road Burwood NSW 2134 Tel.: (02) 9747 4028
Rojakom v Sydneyu se toplo priporočamo.
y
GENERALNI KONZULAT RS za NSW
Generalni častni konzul: Alfred Brežnik Telefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889 E-mail: slovcon@emona.com.au PO BOX 188, COOGEE NSW 2034
GENERALNI KONZULAT RS NOVA ZELANDIJA Telefon: 04 567 0027 Fax: 04 567 0024 PO BOX 30247, LOWER HUT NZ

<8>
TOBIN BROTHERS FUNERALS
LEADERS IN SERVICE AND CARE 100% AUSTRALIA OWNED
VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA For all enquiries please contact our Call Centre
9500 0900
www.tobinbrothers.com.au
Slovencem v Melbournu se priporoča kamnoseško podjetje |
LUCIANO VERGA & SONS ALDO AND JOE MEMORIALS P/L 10 Bancell Street Campbellfield VIC 3061 Work: tel. 9359 1179 Home: tel. 9470 4046
J V»
ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO!

Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact:
KONFIDENT Pty. Ltd. STAN KRNEL
dental prosthetist
specialising in dentures and mouthguards
391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133 Tel.:(03) 9873 0888
Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, z zaupanjem pokličite za prvo brezplačno posvetovanje.
STANKO KRNEL
zobni tehnik specialist
za umetno zobovje in zaščitne proteze
DONVALE TRAVEL
SLOVENIA TRAVEL 1952 - 2006
THE GREGORICH FAMILY HAS SERVED THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA FOR 54 YEARS.
For all your travel requirements: Hotels; Car Hire or Leasing; Cruises; Air travel; Group bookings worldwide; Travel Insurance.
Special Fares to Slovenia and also to Europe
Please contact us for dates and economical rates. Make an early reservation to avoid disappointment.
Licence No. 30218
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE
AFTA
Trii AuiTkiiiAN
PEPE ■ 4 T I & Hi In avíi á^hlt L i «i I i i v
PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH POTOVANJ ZA OBISK SLOVENIJE V LETU 2007
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta....
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel/Donvale Travel 1042-1044 Doncaster Road EAST DONCASTER VIC 3109 Telefon: 03 9842 5666 Fax: 03 9842 5943
SPOROČILA FOTOGRAFIJ NASLOVNA STRAN: Zimski utrinek z ljubljanskega Tromostovja - pogled na frančiškansko cerkev, v kateri postavijo vsako leto izredno lepe in velike jaslice. Na spodnji fotografiji pa je seveda poletni utrip Sydneya.
NOTRANJA STRAN OVITKA:
1: Pred molitvami za pokojne 5. novembra 2006
so v krajši slovesnosti posvetili knjižnico in arhiv
Slovenskega društva Melbourne spominu letos
umrle predsednice društva, Milene Brgoč.
2: Anica Markič z vnukinjo, ki je z zanimanjem listala
Misli.
3: Ekipa s čistilne akcije v Merrylandsu s patroma. 4: Družinski utrinek z Jadrana: Mamica Sandra Ellis-Starc z Madeline in dvojčkoma Milesom in Jamesom. Očka je bil na delu za družino. 5: Razigrana slovenska mladost. 6: Pater Ciril je podaril križ Slavku Blatniku, predsedniku Slovenskega društva St. Albans, ob praznovanju 25. obletnice društva, 11.11.2006. 7: Rojaki Wodonge in Alburyja po molitvah za pokojne in maši v Wodongi na praznik Kristusa Kralja, 26.11. 2006.
NOTRANJA STRAN OVITKA, stran 39: 8: Čestitke mežnarju v Kew Maksu Koržetu za 80. rojstni dan.
9: Iz Queenslanda nas je obiskala Julka Pavlič, stara
85 let. Pripeljala se je z avtobusom.
10: Franc Car iz Melbourna je obhajal 70. rojstni dan
(na fotografiji skupaj z ženo Marijo).
11: 60. rojstni dan je obhajala Zvonka Bylsma - na
fotografiji prva z leve, s sestrama Danico Gunton in
Marto Ogrizek.
12: Praznično je bilo na Slovenskem društvu St. Albans ob praznovanju srebrnega jubileja - Štefan Merzel (prvi z desne) je dopolnil 70 let. 13: Mija Leber (na sredini) je v Surfers Paradise obhajala 80. rojstni dan. Na fotografiji s hčerkama Sonio in Michelle ter bratom Pavlom Vdovičem in njegovo ženo Marijo in vnukinjo Alice v Kew po maši za Iva Leberja.
14: Alojz Brne z ženo Olgo. Lojze je praznoval 80. rojstni dan.
15: Tudi Franjo Majeric - v krogu svoje družine - je slavil 80. rojstni dan: hčerka Gordana Varga-Majeric, sin Franjo, oče Franjo, sin Anton in mama Angela. 16: Lilijana Brezovec z možem Ivanom in vnuki ob praznovanju rojstnega dne. ZUNANJA ZADNJA STRAN OVITKA, stran 40: 17: Podgrajski farani - letošnji zakonski jubilantje. 18: Delovna ekipa v kuhinji v Merrylandsu. 19: Abrahama (50 let) sta slavila v Melbournu Rex Gregorič in Peter Trinnick.
20: V Sydneyu pa so nazdravili Nickiju Krajcu za 60.
rojstni dan - na fotografiji z ženo Wendy.
21: Mladi svetovni popotnik Martin Oblak z Vrhnike
se pogovarja z avstralskimi ptički.
22: Ob 50-letnici slovenskih maš v Newcastlu (z
leve): Franc Brajlih, Mateja - na obisku pri sorodnici
Jožici Brajlih, Cilka Prinčič, Marija in Emil Grosman
ter Ljudmila in Janez Mauko iz Sydneya.
23: Pater Valerijan na obisku v Newcastlu:
predsednik društva Tivoli Ivo Klopčič OAM, levo
Teja Bavčar, desno Marija Kužnik.
Čestitamo Ivu Klopčiču OAM za odlikovanje '2006
Newcastle Community Volunteer Award'.
24: Lojze Slatinšek z vnukom pri sv. maši v
Merrylandsu.
25: Po maši narodov v Wollongongu. Helena Zadravec je 'vzela pod marelo' p. Valerijana. Čestitamo vsem slavljencem in jubilantom!
FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI:
Florjan Auser: naslovnica zgoraj, 33. Pater Ciril: naslovnica spodaj, 12. Marija Anžič:2,4,5,10,11, 26,27,29,39,40. Martha Magajna:2,14,18,19,20,40. Vrnet:3. Pater Filip Rupnik:7. Gregor Kozovinc:10. Rosemary Poklar:13. Andrejka Andrejaš:15. Igor Poch:15. Mirko Cuderman:21. s. Štefka Bizjak: 24. Marta Ogrizek:39. Anita Fistrič:40. Dimitri Lajovic: 40. Marija Grosman: 40. Helena Zadravec:40. HVALA VSEM SODELAVCEM!
Misli Thougts - Božje in človeške - Misli Thougts - Božje in človeške
Religious and Cultural Magazine in Slovenian language. Informativna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič, O.F.M., Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 E-mail: misli@bigpond.com | Naročnina za leto 2007 je 30 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije letalsko 70 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141. Misli na internetu: | Vnos: Draga Gelt | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. ISSN 1443-8364