semanario yugoeslavo
aparece los sabados •
Dirección:
Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires
\
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466

EL NUEVO PERIODICO

SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES, 23. MAJA 1936
štev. 130
NAROČNINA: Za Juž. Amariko In um calo lato I arg. S.—, za pol lata 2.501 - Za druga dažala 2.50 U8A-Oolarjav.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctrs LIST IZHAJA OB SOBOTAH
tajniška revolucija
Pojutrišnjem, obhaja argentinski "'rod spet novo obletnico znameni-te majniške revolucije, s katero se tukajšnje ljudstvo otreslo tla-'ai>stva in varuštva španskih gospodarjev. Revolucija, ki je izbruhnila
maja 1810 v Buenos Airesu, ni a velikega pomena samo za na-
Hnji razvoj Argentinije, marveč ta,ii vseh ostalih južnoameriških de-<e'> saj je krik svobode in neodvisni, ki se je bil dvignil v tem me-odmeval po vsej celini ter je stvom oznanil, da imajo pra'ví-t0 biti na svoji zemlji svoji gospo-
Si.
tajniško revolucijo je izzvalo ne-^ovoljstvo, ki ga je med tukaj ro i6"im ljudstvom netilo samopašno ovanje španskega uradništva 'if Španske gospode, ki je bogato gonijo smatrala za svojo molzno <ravo. Domačini so bili prezirani iu tirani ne samo kar se političnih iv°boščin tiče, marveč so Španci mo Holiziraii zase tudi vso trgovino ^ »o si s tem zagotovili neovirano '*Wiščanje domačinov. Nobenemu '"»emu narodu ni bilo dovoljeno, a bi trgoval v deželah ob tukajš-J'¡ veliki reki; Španci so bili edini "Pci za izvozne predmete in bili 0 edini prodajalci uvoženega bla-slabo so plačevali in drago prodali. Konkurenca, ki bi bila izko-''^anje onemogočila ali vsaj ome-\ ni bila dovoljena. Vse boljše službe so bile v rokah pri-'^dranih Špancev, po večini prote-lfancev, dočim domačin ni imel favice do javne službe, ^zadovoljstvo
s španskim gospo-^anjem je bilo že več krat prišlo * izraza, dasi na bolj prikrit na-.7 in čakalo je samo na ugodno 'ko, da izbruhne z vso svojo si-
lfo
ačela enakosti, svobode in brat-
a. ki jih je bila nekaj let prej
gasila francoska revolucija, so
... a globok odmev tudi v tukajš-
J*1 Prosvitljenih možeh, ki jih ni
malo: Moreno, Belgrano, Riva-
(v'a m drugi so začeli zbirati o-
sebe ljudstvo ter ga pripravlja
"a odločilne dogodke, iz katerih ,.
' «i vznikla osvoboditev. >ai»ozavest "criollov", domačinov j )e bila močno narastla tekom do-],! *0v. ki so bili v zvezi z angleški vpadi leta 1806 in 1807. Dočim ^Panska gospoda, s svojim pod-

'»lie,
Sobrementejem na čelu, v
^ strahu pred angleško voj-Pobegnila, so "criollos" organi-Čete, katerim se je posrečilo Angleže ter izvojevati tako-it,^0 "reconquisto". Zaupanje do-j¡ da bodo mogli biti kos tu-kancem, če so celo Angleže pre-8e je prav močno utrdilo in 111 je bil že ustvarjen predpogoj ^Neh revolucije. U^dni trenutek je kmalu prišel. A¡te maja je prispela v Buenos S Vest> ie domačine silno raz-. veliki Napoleon Bonapar-^ bil
zasedel Španijo. Med špan-^ *°spodo pa je ta novica izzvala V v Veliko zmedo in potrtost. — a<;' voditelji so takoj spoznali, ^ ^üka ne more biti ugodnejša.
N>o zahtevalo, naj se se-s sbši "cabildo" in ko se je to «Rodilo,
so revolucionarci vdrli ¡t¡ °P'le izsilili izročitev ob-^ v roke domače vlade, kateri je Vj8e6d0Val Saavedra. S tem je bil nen	korak k proglasit-
\s°kdvi8nosti tukaj§n^e zemlie od j6 ega varuštva, proglasitvi, ki ®0zi»eje izvršila v Tucumánu. 0 Pa se je s tem novo pogla-gosPodarski zgodovini dežele. ' > tr SV?b?de 80 se uveljavila tu-
^ 0<Jp8i°Vmi' me^e bogate zemli€ 80 H, rIe tudi marljivim rokam no-
Šl r'®eljencev iz drugih starih
* 80 hoteli T novem svetu
* fcolj&o are«e.
KOLIKO JE STALA ITALIJO ABESINSKA VOJNA?
Italijanski podatkj o stroških in žrtvah - Razne vesti iz Abe-sinije - Badoglio pozvan od Mussolinija v Rim - Vlada odredila ukrepe za boj proti sankcijam, ki se še izvajajo
Po podatkih, ki jih je dal v poslanski zbornici italijanski finančni minister Thaon di Revel, je Italija potrošila za vojaške operacije v Vzhodni Afriki nekaj več ko 12 milijard lir. Ta podatek sicer še ni prav točen, ker se zadevni računi niso zaključili, na vsak način pa je minister izjavil sledeče: "Če vpoš-tevamo dosežene uspehe, pridemo do zaključka, da spada abe-sinska vojna med najcenejše izmed vseh, kolikor jih pozna zgodovina kolonijalnih vojn."
Glede človeških žrtev, ki iih je zahtevalo zavojevanje Abesi nije doslej, so v Rimu objavili naslednje uradne podatke:
V Abesiniji je padlo vsega 2.154 italijanskih vojakov, 165 častnikov in 407 delavcev; italijanskih kolonijalnih vojakov pa je padlo v bojih skupno 2.040. Po teh podatkih, ki se pa mnogim zdijo pretirano nizki, bi bila Italija zgubila v etiopski vojni 4.766 mož.
Po neuradnih računih je bilo poleg tega prepeljanih iz Afrike v Italijo ok'rog 5.000 ranjenih in bolnih delavcev in vojakov, koliko jih je pa še v kolonijah, tega ni mogoče vedeti.
Italijani računajo, da so v vojni ubili oziroma ranili najmanj 75.000 Abesincev.
To je kaj žalostno obračunavanje !
*
Razni tuji dopisniki, živeči v Addis Abebi, so sporočili v svet da Italijani kar v masah strelja jo Abesince, ki se pregrešijo proti njihovim naredbam. Ta
* & * lir * &
vest je seveda vzbudila ponekod veliko ogorčenje, pa so jo iz Rima brž zanikali. Priznali so samo, da so postreljali 'nekatere" črnce, ki so jih zasačili pri plenitvah.
Poleg tega pa so morali zapusti ti deželo še nekateri drugi Evro pejci, med njimi celo francoski nadškof v Harrarju, ki je v A-besiniji opravljal misijonarske službo.
Avstrijski kancelar Schuschnigg-, novi diktator
Radi teh novic so Italijani izgnali iz Abesinije tudi nekaj novinarjev, med njimi zastopnike londonskega velikega lista "Times", poročevalca francoskega urada "Havas" in pa dopisnika lista "N. York Times'"'.
Tuje priče menda Italijanom niso po volji sedaj, ko so se lo tili dela za "pomirjenje" in "ci-viliziranje" nekdanje negušove dežele...
*
. Maršala Badoglia je Musso-£ . ★ ★ £ *
Pred novo in obširno amnestijo v Italiji?
Listi naznanjajo, da namerava Mussolini, ki je bil sedaj proglašen za "Ustanovitelja imperija", prosla viti zmago v Abesiniji s tem, da odredi obširno amnestijo za vse politične kaznjenje in konfinirance ter da, po vsej priliki, ponudi roko spra ve tudi italijanskim protifašistom, ki žive v tujini. Ta amnestija naj bi se proglasila jutri, na obletnico vstopa Italije v svetovno vojno, in z njo naj bi se dosegla popolna sprava med vsemi Italijani, ne glede na njihovo dosedanje politično udejstvovanje.
To bi bila, kajpak, najlepša zmaga v Abesiniji — tako pišejo časniki.
Ne vemo, v koliko je ta novica u-temeljena, zanima nas pa v prvi vrsti pred vsem zaradi velikega števila naših rojakov, italijanskih državljanov, ki žive po ječah in v kon finaciji.
Ali bo amnestija veljala tudi zanje in ali se ta krat ne bo ponovilo ono, kar smo že nekaj krat o priliki drugih amnestij, videli: da so pomiloščeni slovenski in hrvatski kaznjenci, po par tednih relativne svobode, morali spet v ječe in na o-toke?
Po načinu, kakor so se izvajale dosedanje amnestije, ni preveč verjetno, da bi se kdorkoli izmed političnih ubežnikov upal nesti 3Vojo
kožo v Italijo, ker se bo upravičeno bal, da bi utegnil tvegati, če že ne kožo, pa vsaj svojo osebno svobodo Mussolini bo moral prej z dejanji dokazati, da hoče res pozabiti na vse ter da hoče tudi v resnici popustiti napram onim, ki ne trobijo z njegovimi fašisti v isti rog, marveč njegov režim celo kritizirajo in se proti njemu borijo: vzpostaviti bi moral spet politično svobodo, ki jo je režim odpravil, ako v resnici želi, da bi prišlo do pomirjenja in do sprave med Italijani. Kako se bo po litični emigrant upal v Italijo, če ga jutri lahko vklenejo in obsodijo zaradi prve za fašizem neugodne be sede, ki mu lahko zbeži iz ust?
In: ali bo Mussolini ponudil spra vo tudi jugoslovanski narodni manj šini v Julijski krajini, manjšini, katero je njegov režim neusmiljeno zatiral, od svojega početka dalje?
Tudi za takšno spravo bi ne bi!o dovolj, da se odpustijo sedanje kazni, marveč je zanjo predpogoj ta: da se našim primorskim bratom vrnejo prirodne človeške in narodne pravice, ki jih je fašizem doslej teptal in jih tudi popolnoma pogazil. Italija bi seveda mogla to storiti brez nikakih skrbi in pomislekov če je fašizem tekom abesinske vojne izjavljal, da se ne boji vsega sve ta, kako bi mogel videti nevarnost za državo ▼ tem, Če bi Slovenci in
Hrvati smeli svobodno rabiti svoj jezik, če bi se jim povrnila pravica do lastnih šol, svoboda tiska in svoboda združevanja v organizacijah?!
Nočemo biti preroki, vendar pa lahko rečemo, da bi se zgodil pravi čudež, če bi se Mussolini res odločil za resnično spravo z antifašisti ter z narodnimi manjšinami.
Nihče pa bi ne bil bolj vesel nego mi, če bi ta naš pesimizem v resnici ovrgla — dejanja I
Lord Cecil zahteva, da se Anglija bolje oboroži
lini pozval v Rim, pa seveda se daj ugibajo, zakaj je to storil. Nekateri domnevajo, da želi Mussolini imeti tega vojaškega izvedenca blizu sebe, ker obstoja možnost, da se iz sedanjih dogodkov v Avstriji izcimijo zapletijaji v Evropi; drugi pa trdijo, da je Badoglio zapustil Abesinijo, ker je že v letih in ker nezdravo abesinsko podnebje škoduje njegovemu zdravju.
¥
Dejstvo, da je Zveza narodov sklenila nadaljevati s sankcijami, je Italijane razdražilo, pa so radi tega razposlali iz Rima navodila za gospodarski boj pre ti vsem onim državam, ki slede glede sankcij, navodilom iz Ženeve. Ukreniti hočejo tako, da bodo deželo za vedno osvobodili od uvažanja takšnih predmetov, ki so jih doslej uvažali iz sankcionističnih držav.
Obenem pa listi spet napada-jo Anglijo, kateri očitajo, da je ona kriva, če je Zveza narodov zavzela protiitalijansko stališče in če tudi sedaj vztraja pri svojem.
In pišejo tudi o možnostih ne varnih zapletljajev v Evropi, o kateri pravijo, da se je od Abesinije nalezla protiitalijanskega duha. V zvezi z novimi vojaški mi pripravami Italije je zanimivo, da je vrhovni fašistični svet sklenil sprejeti v milico ter oborožiti vse fašiste v starosti od
21 do 55 let.
-—»•«—--
Kako naj bi se izboljšal gospodarski položaj
Znani tovarnat Ford je nekemu časnikarju obrazložil svoje mis'5 glede gospodarskega položaja in povedal je ob tej priliki marsikaj zanimivega.
Vsak dan i imamo priliko sliSati razlago, da je sedanje krize kriva v prvi vrsti nadprodukcija — torej preobilica proizvodov. Zelo je razširjeno mnenje, da se bodo prilike izboljšale, če se proizvodnja, vsaj v gotovih panogah, omeji ter se s tem dosežejo višje cene. In zato vidimo, kako po nekaterih državah uničujejo žito, kavo, sladkor itd.
Fordovo mnenje o krizi in o leka zanjo je pa v popolnem nasprotju s tem mišljenjem. On pravi: Proizvodov ni preveč, marveč je res samo to, da so preveč dragi. Blagostanje se bo povrnilo šele tedaj, ko se bodo na debelo začele proizvajati velike količine predmetov po čim nižjih cenah ter se bodo potrebščine vseh vrst prodajale tako, da bo imel kapitalist le prav majhen dobiček.
Stremeti po podražanju proizvodov, je velika bedarija, ki ne more prinesti nič dobrega; in samo od pocenitve proizvodov je mogoče pričakovati izboljšanje prilik za vse sloje človeštva.
Ford je dejal: Mi se z vsemi silami borimo proti onemu zmotnemu in pogumnemu naziranju. Ko bode ljudje spoznali, kaj je prav, bo krize kmalu konec.
Akcija za primorske brate
že nekaj mesecev je, odkar so se jugoslovanski izseljenci, bivajoči v Združenih državah Severne Amerike, zgenili ter se združili za skupno akcijo v prid onim našim rojakom, ki žive v mejah Italije in ki jih preganja sedanji režim, kateri je poseo no v svojem postopanju napram narodnim manjšinam nad vse krivičen.
Kakor smo že poročali svoj čas, se je v New Yorku ustanovila posebna organizacija, ki nosi ime "De-fens Alliance for the Yugoslavs in Italy" in katere namen je obveščati ameriško javnost o položaju naših zasužnjenih bratov ter zbirati prispele tea fcomoč preganjanim Slovencem in Hrvatom v Italiji.
Prejšnji mesec je to udruženje priredilo v New Yorku svoj prvni javni shod, katerega se je udeležila velika množica slovenskih, hrvatskih in srbskih izseljencev. Shod je nad vse lepo uspel in razni govorniki so zborovalcem obrazložili tuge in težave naših bratov na Primorskem ter jih pozivali na skupno delovanje za jugoslovanske žrtve fašizma v Italiji.
Danes, 23. maja, pa se bo vršil v newyorškem Poljskem domu velik koncert, pri katerem sodelujejo vsa slovenska, hrvatska in srbska pevska društva iz New Yorka in okolice, poleg tega pa še razni naši od-ličpi umetniki, pevci in glasbeniki, ("'.isti dobiček prireditve je namenjen preganjanim bratom v Italiji.
Izgleda, da se bomo sedaj zgeniii tudi mi, v Južni Ameriki, oziromti vsaj v Buenos Airesu. Na pobudo Jugoslovanskega oddelka Mednarodnega patronata za pomoč žrtvam fašizma, se je začela akcija, katere namen je doseči sodelovanje vseh naših društev v prid primorskim rojakom. Upati je, da bo sporazum kmalu dosežen na podlagi osnutka dogovora, ki ga je v ta namen predložil odbor "Tabora". Po tem dogovoru naj bi se vsa društva obvezala za skupno sodelovanje pri veliki pri reditvi, katere čisti dobiček bi Sel v omenjene svrhe: v pomoč jugoslo vanskim žrtvam fašizma v Julijski krajini.
Gotovi smo, da bo tako sodelovanje z zadoščenjem in navdušenjem pozdravila vsa naša javnost ter da bo prireditev za naše primorske rojake nekaj takega, kar doslej Slo-venci še niso videli v Buenos Airesu.
RAZNE VESTI
Guatemala je izstopila iz Zveze narodov, pa ugibajo, ali je to storila na pritisk Italije, ki kupuje od nje velike količine kave, ali pa zato, ker je Zvezi dolžna že 130.000 zlatih frankov, posebnih koristi pa od nje ni imela. Na vsak način je to znak, da se je začela meddržavna organizacija krhati. Tudi predsednik ChileJa J« izjavil te dni, da bo sosedna republika izstopila iz Zveze, če se ta ne reorganizira.
Vsa militarizirana politična udru-
ženja je sklenila razpustiti in razorožiti avstrijska vlada. Po izključitvi Starhemberga iz kabineta, je diktaturo prevzel izključno v svoje roke Schuschnigg.
Odredbe proti razširjanju neres ničnih in nevarnih govoric so ETTe izdane po vsej Jugoslaviji. V Beogradu je bilo že aretiranih trideset oseb, ki so se pregrešile proti novim predpisom; policija je vsakemu odmerila 20 dni zapora.
Stran Z
NOVI LIST
¡51___L,
<
ARGENTINSKE VESTI
>>
K

»¿s»


V parlamentu
V	parlamentu, toliko v zgornji kolikor v spodnji zbornici, je opozicija začela z ofenzivo proti intervenciji v pokrajini Santa Fe, ki je svoj čas vzbudila toliko hrupa, in pa proti zadnjim volitvam v pokrajini Buenos Aires, ki so se vršile v znamenju nasilja in sleparstev, kakor so soglasno ugotovili vsi ar gentinski neodvisni listi in celo sam volilni odbor omenjene pokrajine.
V	senatu je dr. de la Torre dokazoval, da je bila intervencija v pokrajini Santa Fe neutemeljena ter je zahteval, da se ukine in se nemudoma vzpostavi njena samouprava. V kongresu pa je v imenu radi kalov govoril dr. Tamborini ter u-temeljil njihov predlog za razveljavljene buenosaireških voditev ter za imenovanje interventorja, ki naj vzpostavi volilno svobodo v provinci.
Vsi zadevni predlogi so bili izroče ni parlamentarnim komisijam, da jih prouče, nakar bodo prišli spet v pretres.
Razvoj industrije v Argentiniji
Še pred nedavnim je veljala Ar-gentfnija za izključno poljedelsko in živinorejsko deželo, ki je izvažala mnogo žita in mesa, uvažala pa skoro vsak in tudi najbolj preprost industrijski proizvod. Radi povojnih gospodarskih zmešnjav, radi carin in zapor, ki so argentinskim poljedelskim proizvodom začele ovirati ter zapirati pot v druge države, je tudi Argentinija bila primorana začeti misliti na to, kako bi omejila uvoz; kdor manj prodaja, tudi kupovati ne more več v takšnem obsegu, kakor prej. Protekcionizem drugih držav je ustvaril tudi argentinski protekcionizem, pod čigar zaščitn; mi carinami se je v deželi močno začela razvijati industrija.
Mnogo tuje tvrdke, ki so prej v svojih državah proizvajale predmete, katere so izvažale v Argentini-jo, so se morale zaradi carin odločiti, da tu odprejo svoje tovarne; nastala je na ta način nekaka napol nacionalna industrija, ki dela ? tujim kapitalom ter s krajevnimi de lavskimi silami.
V zadnjih letih je število v Argentiniji zaposlenih industrijskih delavcev narastlo na 150.000 in računajo, da bodo nova industrijska podjetja zaposlila nadaljnjih 30.000 delavcev letno in to še za celo vrsto let. V zadnjih letih je bilo ustanovljenih: 5 velikih tovarn za pnevmatike, dve tovarni za umetno svilo, dve tovarni za elektriške svetilj-ke, 10 tovarn za perfumerijske izdelke in milo, 13 kemičnih tovarn več izdelovalnic gramofonskih plošč
in radio aparatov; v tekstilni in dustriji je nastalo mnogo večjih in manjših podjetij, prednjačijo pa v tej stroki tri velike in moderne tovarne inozemskih veletvrdk. Izmed novih tovarn, ki so začele delovati v zadnjih letih, je treba še omeniti veliko severnoameriško tovarno zla, jejdilno olje, razne italijansko destilerije za vermut in druge alkoholne pijače, tovarno za ledenice, za barve, za svinčnike itd.
Obelisk
Na novem trgu, ki nosi ime Praza de la República, so dovršili orjaški obelisk, visok 67 metrov in pol ter zgrajen iz železobetona, obloženega s kamenitimi ploščami. Postavitev tega obeliska je odredila mest na intendanca v proslavo 400 letnice ustanovitve Buenos Airesa. Zaradi tega spomenika se je sprožila v mestnih listih velika polemika med arhitekti, umetniki in urbanisti, katerih večina je dokazovala, da obelisk sploh ni obelisk, ker ni mo-nolitičen, t. j. iz enega samega kosa, marveč, je samo neke vrste čud na zgradba, ter da je trg za takšno orjaško reč premajhen, obveljala pa je končno le intendantova volja in spomenik je že dogotovljen.
Krojači stavkajo
Delavci oblačilne stroke so proglasili stavko, ki traja že delj časa in s katero si hočejo zagotoviti priznanje stanovske organizacije s strani delodajalcev in pa izboljšanje delovnih pogojev. Zastavkalo je, kakor zagotavlja "Federación Obra ra del Vestido", 20.000 krojačev in šivilj.
Prebivalstvo mesta Santa Fe
Glasom uradnih podatkov je štelo mesto Santa Fe dne 31. marca tek Jeta 140.488 prebivalcev. Zanimivi so tudi podatki glede potniškega prometa, ki stalno narašča. V prvem letošnjem četrtletju so tramvaji ¡prodali vsega preko tri milijone voznih listkov, avtobusi pa skoro dva milijona in pol.
Potres v Tucumanu
V torek zjutraj so vznemirili pre bivalci Tucumana precej močni potresni sunki, ki so trajali svojih pet sekund. Nekaj šolskih otrok je padlo od 'strahu v nezavest, hujšega pa i bilo in tudi materialne škode potres ni povzročil.
Letalska nesreča Na letališču Villa Harding Green, pri Bahiji Blanki, se je dogodila huda nesreča, v kateri je zgubil življenje mladenič Manuel Quintana. Letalu, v katerem se je vozil, je namreč ¡iznenada odletelo eno izmed Ttril, pa je aparat padel navpično ter se raztreščil.
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SÜD
Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149 59
Predstavnik za celo Južno Ameriko
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA
Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem
sigurnim potom
BRZOJAVNO! Z AVI JONOM! Z POŠTO!
NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC
za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo.
NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM
Ker bi bilo potovanje še dražje
NIKAKIH POTEŽKOČ
Naše uradne ure: od 8 1]2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 1|2 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjen je!
Novi guverner v Córdobi prevzel posle
V	Córdobi se je preteklo nedeljo izvršila svečana predaja oblasti v roke novega guvernerja dr. Saba-ttinija, ki je član radikalskih organizacij, ki so bile na kolodvoru navdušeno sprejete. Prav posebno pa je množica vzvalovila, ko je dospel dr. Alvear. Tako navdušeno so ga pozdravljali, da je radikalski prvak stiskan v veliki gneči, padel v nezavest.
V	parlamentu je novi guverner prisegel pred zbranimi senatorji in poslanci, da bo vestno spoštoval u-stavo in pokrajinske zakone, obenem pa je v daljšem govoru obrazložil podrobni delovni načrt njegove vlade.
--»•«-
Komunistična propaganda v pokr. Buenos Aires prepovedana
Vlada pokrajine Buenos Aires je izdala posebno naredbo, s katero prepoveduje delovanje vsake organi zacije, ki je v zvezi s Kominterno (Komunistično internacionalo). Na redba vsebuje deset točk, ki se glasijo :
1. Komunistična stranka je internacionalna ter je radi tega v na sprotju s suverenostjo domovine. 2. Njene osrednje oblasti imajo svoj sedež v Moskvi ter so odvisne od tuje vlade. 3. Od tretje internado-nale objavljeni politični program vsebuje tudi uničenje naših obstoječih institucij. 4. Komunistična stranka je priznana sovražnica naše demokratske in reprezentativne vladne oblike 5. Stranka je v nasprotju s pokrajinskim volilnim zakonom. 6. Pravosodje naše republike je stranko proglasilo za nezakonito. 1. Novi politični program ko munistov utemeljuje to sodbo. 8 Navedeni politični program so skušali komunisti uveljaviti že v raznih južnoameriškjiti republikah. Prav tako se je zgodilo tudi v bue-nosaireški pokrajini. 10. Vse to u temelju je predstoječo prepoved delovanja komunistične stranke.
Naredba pokrajinske vlade je izzvala mnogo komentarjev, ker j« doslej veljalo — tudi od konservativcev priznano načelo —, da se sme vsaka politična ideja svobodne propagirati, ako se za svoje širjenje ne poslužujejo sredstev, ki so po
zakonih prepovedana.
-«•»-
Izgnani priseljenci
Iz Chaca so privedli v Buenos Ai res nekatere priseljence, ki so bili tam aretirani zaradi ekstremistične propagande, pa je vlada radi tega odredila njihov izgon iz dežele. — Obdolženi so bili, da so hujskali k upornosti štrajkujoče chacovske obdelovalce bombažnih plantaž. Ime nujejo se: Lazar Liberson, Aron Wechsler, Ivan Persukov, David Pilčik in Antonio Maggi.
Nedeljska trgatev
Veliko rojakinj in rojakov' se je udeležilo nedeljske "Taborove" trgatve, ki se je vršila v društvenih prostorih ter je nad vse lepo potekla. Smeha in dobre volje je bilo vež ko dovolj z biriči, s sodnikom in z zvitimi uzmoviči, ki bi bili radi videli, da bi latnik sproti rodil nove grozde — tako hudo so bili delavni.
Jugoslovanska izseljenska zaščita
Tekom meseca aprila 1936 je po-setilo urad Jugoslovanske izseljenske zaščite vsega 139 oseb, od katerih je bilo 14 delodajalcev, ostali pa so iskali zaposlitve, priporočil, zdravniške pomoči itd.
Zaščiti je bilo ponudeno delo za 48 oseb, in sicer: za 9 težakov, 4 mizarje za armirani beton, 29 služkinj, sobaric in kuharic ter za 3 zakonske pare brez otrok.
Zaposlenih pa je bilo potom urada: 9 težakov, 2 mizarja in 1 kuharica — skupno torej 12 oseb.
Za potne stroške in zdravila je Zaščita porazdelila v malih podporah vsega $ 13.30, poleg tega pa še 81 kosil, 50 prenočišč, 50 zajtrkov, 50 večerij, 2 para črevljev in eno obleko.
Urad je prejel 14, odposlal pa 212 dopisov.
Delodajalci! Ce rabite težake ali pa kvalificirane delavce, obrnite se pismeno ali pa ustmeno, vsak dan od 15. do 19., na "Jugoslovansko Izseljensko zaščito", Ul. Bolívar 314-II]escr. 27. Mnogo je naših kvalificiranih delavcev, ki so primora-ni držati križem roke zaradi brezposelnosti. Pomagajte jim, saj boste s tem pomagali tudi njihovim otrokom in ženam v domovini, ki čakajo v teh težkih časih na pomoč!
Nezaposlene kuharice, služkinje in sobarice naj se takoj javijo v našem uradu, ker vemo za mnoga prosta mesta z dobrimi plačami!
Odbor J. I. Z.
Poroka
Vzela sta se prejšnji teden rojak Blaž Janežič, iz Kozarišča na Notranjskem, in Lojzka Uršičeva, iz Bukovice pri Gorici. Vrlemu paru želimo mnogo sreče in zadovoljstva v novem stanu!
ZA TISKOVNI SKLAD
Gosp. Rutar Franc je daroval za tiskovni sklad $ 1.—. — Hvala!



•••.*». m»;
> • • iftyüa
¥

Martínez Barrio, ki je iz navadnega ske republike, govori
tiskarji» postal predsednik šP3" v parlamentu.
PRVA OBLETNICA
G. P. D. S. iz V. DEVOTO
se bo praznovala 24. maja 193G v društvenem skromnem lasfnem "Domu" ul. Simbrón 5148
SPORED:
i
PRIREDITEV
V nedeljo, 24. t. m. od 4. popoldne in do 4. zjutraj, bo imel D. K. D. Ljudski oder ul Alsina 2832 prireditev z naslednjim sporedom:
1. Otvoritev — godba. 2. Na planine — mešan zbor. 3. Na Adriji —-moški zbor. 4. Opomin k petju --mešan zbor. 5. "VODA", komedija v dveh dejanjih in eni sliki, od Vom bergarja.
Ta Vombergarjeva igra je vzeta iz kmečkega življenja. Oživlja nam spomine na dobo, ko so se naše občine začele ntodernizirati, pa so se občinski možje borili za in proti no votarijam, za in proti stroškom, ki so bili z moderniziranjem v zvezi. Glavne osebe so župan Rebrnik, tajnik Jakopič, njegova desna roka, in pa vplivni vaščan Kopriva. — Igra se srečno zaključi z zmago vašča nov, ki si po raznih zapletljajih končno priborijo tako zaželjeno vodo.
Vstopnina za moške $ 1.50, za ženske in člane $ 1.—, članice prosto K udeležbi vabi
ODBOR LJ. O.
]. Nagovor g. predsednika
2.	Deklamacija
3.	Dr. Gustav Ipavec: "Lastovki v slovo" — moški zbor
4.	Dva modrijana — dvogovor
5.	Anton Foerster: "Sarafan" — ruska pesem, moški zbor
6.	Marica Komanova: "Sestrin varuh" — otroška igra
7.	Fr. Bevk: "Ivané" — žaloigra v enem dejanju
Po končanem sporedu: Ples, srečo-lov, prosta zabava. — Za pijačo in gorko jedačo bo dobro preskrbljeno. Prireditev prične ob 4. popoldne. Vljudno vabimo vse rojake, da s svojim obiskom počaste to našo proslavo.	ODBOR.
CERKVENI
VESTN IK
V nedeljo 31. 5 je binkoštna delja, spomin prihoda sv. Duh»' Njegovo delo je svet prepriča" "resnici, grehu in sodbi". Njeí0,
VI
J
Dn
Iti j s %
M
iane %
H iiet'
<0 ]
^go ¿vil '«211
Ser
darove smo prejeli pri krstu in
bit-
mi, kdor pa svojo dušo zaklepa Pfi njegovim delovjanjfem, tudi njef: vega razsvetljenja ne čuti. Najve^' greh zoper Svetega Duha pa je verovati v Jezusa Kristusa.
Služba božja na bink. nedeljo maša ob 10 hod. v kapeli na Ave" da del Campo 1653. Večernice zaključek šmarnic pa bo v k®'
bolnice Alyear (Warnes 2600).
T»"
je že marsikdo iskal telesnega v vja. Naj bo obilna udeležba 1 zahvala in priporočilo Bogu in šim slovenskim sestram, ki tam nikom s toliko ljubeznijo stre:
dr»
Drobne vesti
Spopadi med Arabci in tidi v Pa
lestini se še vedno nadaljujejo. Od
29. aprila dalje je bilo že ubitih 26 judov. Arabci so ogorčeni radi naraščajočega priseljevanja židov, ki bi v nekdanji obljubljeni deželi radi spet obnovili svojo domovino.
V Boliviji so imeli spet revolucijo
ki se je pa izvršila brez prelivanja krvi. Skupina oficirjev se je predstavila predsedniku republike Teja di Sorzanu ter zahtevala, da poda ostavko, kar je tudi brez upiranja storil. Revolucionarni odbor, pod vodstvom polkovnika Buscha, ki je nemškega pokoljenja, obeta, da bo poskrbela za večjo socialno pravičnost ter da bo uvedla državni socializem.
Iz Abesinije so italijanske oblasti izgnale francoskega nadškofa misi onarja Jarcisseana, ker se je baje nelaskavo izrazil o novih gospodar jih dežele.


—i	A A-
V Trinidadu, S. Amerika, je trčilo letalo "Puertorican Clipper" ob m otorni čoln ter se potopi. Pri tem so tri osebe izgubile življenje: levo ' španski pianist José Iturbi, Max well Iti ce, žena podpr<(ds. panfim. družbe Airways in E. K. Martínez; rav'natelj newyoráke to varne —
»rsl
5ja
'■«d
i %
Mi
Idi *uil
m
ida,
!i>v< 'riz
Rja
Jun
Gotovo jim bo v prietno zadošČen) če bomo s svojo navzočnostjo polnili kapelo. Pridite torej na P košti 31. maja pop. ob 4 h. k nicam v kapelo bolnišnice AlvC
25.	maja je spomenik svetega bana, zavetnika vinorodnih g°rj
26.	sv. Filip Neri veliki vzgoji mladine. Sedanje življenje st no potrjuje njegovo modrost: 0™ ci brez Boga bodo tolpa razboi'j1 kov in morilcev in nečednih
Na binkoštno soboto je zap°ve post.	Hladnik 3»ft'
GoSí
KROJAČNICA IN TRGOVI
"MOZETIČ"
Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila.
Osorio 5025
Bs. Aires (Pa

******
**********************
*
i Zobozdravnika
* Dra. Dora Samojlovich d* £	Falicov
Dr. Félix Falicov
Dentista
Trolles 2534 • Donato Alvarez
U. T. E9 La Paternal 17»« •*****************.
\
21«1 J
nal 17»» ^
Nova Slovenska Gos
• „r o'1'
Dobra postrežba, čisti in zračni P^pl" zmerne cene. — Rojakom s®.ka priporočata za obisk lastm*
Ivan Gašperšič
Ludvik Dekleva
AV. FORE8T 621 — CHA
CAP'

TOVARNA MOZAIKOV
TEOIINDO RODRIGUEZ
.. vrs'a
Specializirana v vsen * j» mazaika — Imitacije mar® Koncesijonar portlandsk"9a cementa "SAN MABTIISI
SKLADIŠČE GRADBENEgA MATERIJAIA
t. ni
Añasco 2*763
BS. AIRES
Postaja
pater»
NOVI LIST
Stran 3
■MHKM
lllllllllllllllllllllUllllllllillllM
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
* i Z3E
i •
-
VESTI IZ DOMOVINE
Jugoslavija in Avstrija
^ne 1. aprila je zvezni svet av-republike sprejel zakon, s ^erim se uvaja v Avstriji dolž-vojaške službe za vse državne. S tem je Avstrija raztrgala Zgodbo, sklenjeno v St. Germainu. V tej pogodbi bi Avstrija ne smela leti
obvezne vojaške službe. To '"«odbo je zdaj Avstrija enostran-prekršila, še nekaj dni pred tem '»«odkom je avstrijski kancler iz-
bogata dediščina
V Egiptu je konec leta 1934 umrl posestnik in bivši trgovec Mile Pa-vičevič, po rodu iz Boke Kotorske v Dalmaciji. Še kot mlad fantič je odpotoval v svet in se nazadnje u-stavil v Egiptu, kjer je s trgovino zelo obogatel. Zaradi tega je užival seveda velik ugled in pred vojno je bil častni konzul avstrjske monarhije. Ob smrti je baje zapustil v gotovini in posestvu okrog 45 milijonov dinarjev in nobenega neposrednega sorodnika-dediča. Zaradi tega zdaj išče konzulat dediče, ki se seveda javljajo z vseh strani, tako da ne bo zlepa in hitro urejena ta stvar. Ko bodo ugotovili dediče, bo porabljenih že nekaj milijonov za odvetnika. Sorodniki se javljajo iz črne gore, iz Boke Kotorske, pa tudi iz Srbije in Vojvodine, češ, da
VESTI S PRIMORSKEGA
»Vil, da Avstrija ne misli na ob-^no vojaško službo, toda ko je kan ¡ so v sorodu s pokojnim bogatašem
U	"	,	I _ .	rim lino i7jviraio IZ
ler to izjavljal, je bil zakon o tem sestavljen. Zgodilo se je to tik
10 razgovorih avstrijskih in mad-irskih zastopnikov v Rimu in je to ^evo skuhal Mussolini. Ker Nem-trga pogodbe drugo za drugo ;6 da bi se ji kaj zgodilo in je tu-Italija prekršila pogodbe, je do-I !|a pogum tudi Avstrija. Po Mu-^linijevi pobudi bo baje uvedla ki Madžarska obvezno vojaško %bo, vendar pa bo s tem še netilko počakala, da ne bi prišli vsi i|Jarci naenkrat. Z uvedbo vojaške težnosti v Avstriji sta posebno kadeti češkoslovaška in Jugosla-jia, pa tudi Rumunija. Zato je Ma-■ antanta sklenila protestirati na "naju proti tej kršitvi pogodbe planiki Jugoslavije, češkoslovaške Rumunije so 6. aprila vložili pri ¡"atrijskem zunanjem ministru pro f6st proti tej enostranski kršitvi ji °jnih klavzul saint germainske po (Nbe. V protestu se nahajajo stav-"Kraljevina Jugoslavija ne more nobenem primeru dopustiti, da bi Avstrija prisvajala kako pravico svojo enostransko akcijo, ki po-''eni zavračanje mednarodnih obvez osti. Zato si kraljevina Jugoslavi Pridržuje pravico, da se naknad-izrazi glede odredb, ki jih bo ala v svrho obrambe svojih in-'fesov".
n»
NESREČEN ZAKLAD

V	Bosni je mnogo arheoloških zna Venitosti in tako je pred nekaj dne M ' tudi v vasi Retimlju, blizu Stoca
"^t Mujo Idris, ki je prezidaval v°jo hišo, odkopal mnogo rimske-denarja. Kovanci so bili sicer bakra, a bilo jih je toliko, da so •|tali kakih 60 kg. Idris, ki ni imel ''Jitia o pravi ceni starodavnih koncev je svoj zaklad v Stolcu in '°starju prodajal kar na slepo. Ko 8a opozorili, da bi za svojo najd-5(1 dosti več dobil, če bi se bil obr-Ha sarajevski muzej, ga je sto->a lahkomiselnost tako potrla, da zdaj znake slaboumnosti. K
V	je prispevalo tudi praznove-,](i> ki napoveduje ljudem nesrečo, ! ivigajo zakopan denar. Nesreč-{'^Uso zavija zdaj preostale nov-5 v cunje ter jih prenaša^ iz kota
Noč in dan pa tudi prekopa-"Voje zemljišče in je nesposoben vsako resno delo.
saj tudi njih družine izvirajo iz črne gore. Tako se godi vedno, kadar umre kak bogat izseljenec brez dedičev: leta in leta traja, da najde sodišče prave dediče in da se po odvetnikih in sodnih procesih postavi ključ, po katerem bodo delili dediščino. Ko pride do tega, je dediščina seveda !že za nekaj milijonov manjša. Tako je bilo tudi na dalmatinskem otoku v občini Mlino pred nekaj leti. Umrl je nekje bogat izseljenec brez dedičev, šlo je za milijone. Pa jih je po oporoki za pustil mlinski občini, češ, tole naj bo za moj rodni kraj, ki me ni mogel preživljati in sem moral s trebuhom za kruhom. Toda nastale so silne težave. Občinski možje so si belili glave, kako naj delijo denar, da bo ustreženo vsem občanom in želji pokojnika. Pa so najprej rekli: zgradili bomo lepo pristanišče. Toda kaj posebnega niso mogli gradi ti, ker v tej mali vasici pač ne po trebujejo velikega pristašča, ker pri staja le nekaj malih ladij in mnogo ribiških bark in barčic. Kaj velikega torej ne kaže graditi, ker ne potrebujemo. Zgradili so si pristanišče, kakršne jim je potrebno. Zaposlili so pri delu le domače ljudi z do brimi mezdami. Ko je bilo to gotovo, so porabili seveda le majhen del dediščine. Kaj še zdaj? Pa so se dogovorili, da bodo po vsem otoku speljali lepo avtomobilsko cesto, ki naj jo gradijo le domači občani z dobro mezdo. Mendfc so ¡dobivali 100 Din na dan. Toda delavcem se kajpak ni mudilo: dalj bomo delali, dali bomo prejemali lepo plačo. Ko bo cesta zgrajena,. bomo ob plačo. Toda vodstvo je videlo to sabotažo in rajši nehalo z gradnjo ceste. Spet so ugibali, kaj naj še store. In po tem so potuhtali med drugimi ne kaj, kar je bilo nemara še najbolje; posodili so nekaj sto tisoč Din mest ni občini v Splitu ter si za to uslu go izgovorili pri mestni občini, da smejo Mlinjani uvažati svoje soči vje v Split, ne da bi plačali mitnine in drugih mestnih davkov za to ro bo. In sicer za vse večne čase. S tem so storili najboljše delo za vse mlin ske prebivalce zdaj in poslej. Kajti na barkah, ki pripeljejo iz Mlinega v splitski pristan sočivje na prodaj, je zelenjava seveda najcenejša in zato tudi kmalu razprodana, in no bene nevarnosti ni, da bi kdo mo gel konkurirati z Mlinjani. Izgovorili so si z denarjem bogatega svo jega izseljenca blagor, ki ga bodo deležni še pozni prebivalci mlinske, občine.
Slovenske žrtve abesinske vojne
Italijanski časopisi prinašajo seznam vseh žrtev iz vzh. Afrike in jih naštevajo do sedaj po 15 mesecih 1.622. Med njimi so tudi imena1 slovenskih fantov in pa nekaterih priseljenih Italijanov iz tržaške, goriške in istrske pokrajine. Navedena so med njimi sledeča imena: Gro har Franc iz Doberdoba, Bajt Franc iz Gorice, Babič Angel iz Pulja, Koz lovič Viktor iz Buj, Pekorari Oton iz Ronkov, Božič Josip iz Vipave, Vižintin Atilij iz Trsta, Kervatin Peter iz Vižinjana, Mirkovič Bruno iz Zadra, v zadnjih dneh pa je umrl Zovidonič Andrej iz Kanala, ki je bil kot delavec zaposlen ter je umrl na posledicah bolezni oz. nesreče. Kakor vidimo je število mrtvih zelo majhno. Še celo, če računamo normalno umrljivost pri tako veliki armadi, bi bila številka veliko večja. Brez dvoma je, da so te številke pre tirano majhne in da so žrtve v A-besiniji mnogo večje. — Saj so znani podatki o bolnih vojakih in delavcih, ki so jih /prepeljali skozi sueški kanal in katerih število gre čez 30 tisoč. Tudi ni mogoče verjeti, da jih je v vseh krutih bojih, o ka terih poročajo, padlo tako malo : italijanske strani.
-----»«a--
Nova preganjanja v Istri
Iz Roča, v Istri, ter iz okolice poročajo o velikih preganjanjih, ki so se dogodila tekom aprila t. 1.; cele čete karabinerjev so obkoljevale va si ter vršile preiskave po hišah, po sebno pri takih ljudeh, ki imajo ka terega izmed svojcev v Jugoslaviji v emigraciji.
V Čiritežu so aretirali Ivana Hla ja ter ga odvedli v koperske zapo re, Prav tako so odvedli s seboj Mar
ka Cerovca v Nugli, čigar brat živi že več let v Beogradu. Črez delj časa se je aretirani oglasil iz Asmare, v Afriki; povedal je, da so oblasti njega oblekle v vojaško suknjo na mesto brata, katerega smatrajo za dezerterja; služiti da bo moral šest mesecev. Drugemu sorodniku pa so ukazali, naj piše takoj emigrantu čerovcu v Beograd ter naj ga prosi, da se vrne, ker da bodo sicer italijanske oblasti njemu, t. j. sorodniku, zaplenile vse imečje ter
ga izgnale iz države.
--»•»-
Razne aretacije in obsodbe
Iz Cerknega poročajo:
Naša vas leži ob meji in je zato najbolj prizadeta vsled tega. Zato ni čudno, če se ljudje spuščajo stal no v razne strogo zabranjene posle — Ni ga skoro dneva, da ne bi prejeli enega ali drugega in ga odgnali v zapore. Tako so tu zaprli 21-letnega Antona Štucina, ki se je hotel izogniniti vojaščini in je hotel preko meje. — Juliana Peter nel stara 29 let iz Cerknega je dobila tri mesece in 9 dni zapora radi tihotapstva. Justina Valentinčič pa je dobila za isti delikt 7 dni. Zaprt je bil dalje radi tihotapstva Sve-tlič Jernej. Tako dan za dnem vidimo, kako vozijo uklenjene ljudi v zapore in skoro vse radi nesrečnega tihotapstva.
Radi poskusa bega čez mejo sta bila v Tribuši prijeta Anton Ughi, star 26 let in Kari Grauner star 20 let, oba iz Solkana.
Iz nabrežine
ttniška kovacnica in
Nianična delavnica
j.
(¡"Analizirana v oknicah, metaličnih ieljih, železnih vratih, vestibilin, ograjah itd. itd.
CtlCIT & HUMAR
1 to
\ priporoča slovenskim izseljenci?, v8a v stroko spadajoča naročila. UlJ<-EVARD BALLESTER 425 Villa Ballester
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Airesu
Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po _ nizki ceni
JOSIP FAGANEL
SOLIS 1235
(blizu Constitucional. U. T. 23—1696
Rana pa ni nevarna, ker krogla ni radila možganov, pač pa je v nevarnosti desno oko.
Ko so Dunčerskega nesli v voz. da ga odpeljejo v sanatorij, je dejal: "Življenje je mizerija... življenje je nič..." In menda ga res ne ceni mnogo.
Že pred letom dni si je Saša namreč skušal vzeti življenje v nekem budimpeštanskem sanatoriju, pa so mu namero preprečili. In tudi sedaj ga bodo gotovo rešili, če ne nastopijo kakšne nepredvidevana komplikacije.
Pred dvemi leti pa si je vzel tudi življenje Dunčerskega brat Bogdan.
Tudi v bogastvu, v milijonih, pač ni zmerom sreče, ni zadovoljstva.
Nabrežina, aprila 1936. — V nedeljo 5. aprila so proslavili v Na-bi-ežini z velikimi svečanostmi, katerih se je udeležil federalni pod-tajnik prosluli Grazioli, ki je pregledal domače fašistične čete, smrt prostovoljca Luigija Claudia, ki je padel pred kratkim v bojih v Afriki Prireditev bi se morala vršiti že prejšnji četrtek,, pa so jo radi bojazni, da ne bi bila udeležeba do-voljna, preložili na nedeljo. Luigi Claudio je eden redkih Italijanov, ki so služili v naši deželi in so bili do naših ljudi če že ne prijateljsko: vsaj človeško naklonjeni. On je slu/ boval kot karabinjer v Nabrežini, kjer si je s svojim dostojnim obna šanjem do domačinov nakopal sovraštvo vladujočih in je bil zato vržen iz službe ter končno služboval kot občinski sluga. Tudi se je poročil z domačinko iz šempolaja iz dru žine Svetlič. šel je v Afriko kod "prostovoljec". Zanimivo je, da ga kljub izobčitv(i iz fašističnih 'vrst proslavljajo in mu prirejajo velike svečanosti. To so tudi domačini o-pazili in zelo živahno komentirali.
Iz Rihemberka
V zvezi z ljudskim štetjem, ki se je vršilo 21 t. m., so bile dane občinam posebne naloge in pa seveda tudi poseben denar za ta namen. V Rihemberku pa je prefekt_ ugotovil nerednosti in takoj odstavil občinskega tajnika ter postavil na nje govo mesto izrednega komisarja. — čudno je, da pri taki stvari pridejo takoj na sled, dočim se drugod
krade in slepari na debelo.
-«•»---—
Tomajski "dopolavoro"
Tudi pri nas so ustanovili fašisti«: no organizacijo "Dopolavoro". Te organizacije ustanovljajo že skoro v vsaki vasi. Ker nimajo naši fantje velikega veselja ndejstvovati se v tem društvu, jim člani seveda Italijani, grozijo in silijo da se v društvu udejstvujejo. ' Pri posestniku černetu, po domače "Večerinavih", so si sposodili vrt in naredili igrišče za balinati.
--«•»-
Margottijevo navdušenje za Abesinijo
Goriški nadškof Margotti je vršil in še vrši številne pastoralne vizi tacije po svoji škofiji. Povsod, kjer pade to na nedeljo, drži poleg svfe-čanih maš tudi pridige, ki pa so čudne in obenem značilne za psiho loško stanje današnje Italije in njene duhovščine. Tako poroča "Popo lo", da je v neki vasi na Goriškem imel plemenit govor v katerem je povzdigoval italijan. podjetje v vzh Afriki in poslal vsem četam svoj blagoslov". Maši so prisostvovale vse oblasti s številnim visokim kle-rom.
Smrtna kosa
V Slavini pri št. Petru na Krasu je umrl župnik Luka Smolnikar, ki je že v predvojni dobi slovel kot eden izmed najbolj agilnih javnih delavcev. Bil je urednik "Domoljuba", izdajatelj "Društvenega koledarčka", tajnik KTD itd.
ter se promet z elektriškimi lokomotivami že redno vrši.
«
Blizu Gaberja pri Tolminu je utonil v Soči 77 letni Anton Faletič,
doma iz Kamina pri Kobaridu. *
Na Tabru pri Rihemberku je izbruhnil hud požar v hiši Jožefa Mi>
vljeta, ki ima 5.000 lir škode. *
Granata iz svetoVna vojne je u
bila 13 letnega Florijana Guljata iz
Grgarja pod Sv. Goro.
*
Nagrade so delili o veliki noči raz nim posestnikom, ki so se posebno odlikovali v poljedelstvu. Med od-likovanci so Ivan Kralj, iz Tolmina, in Karel Pahor, iz Opatjega Se-la, ki sta dobila bronasto zvezdo; Andrej Ciglič iz Števerjana in Andrej Bensa iz Vipolž pa sta dobila vsak po 300 lir.
*
Tekom vožnje v avtobusu je nekdo ustrelil proti Antonu Blažu iz puške tako, da je bil takoj mrtev.
Konfinacija
Iz Pliskovice na Krasu poročajo, da je bil že v mesecu septembru lanskega leta aretiran domačin Ban delj Alojz, star 35 let. — Proti kon cu istega meseca pa ga je tržažlu konfinacijska komisija internirala v notranjost Italije.
V Vrhovljah v Brdih je preminul 14. marca vpokojeni župnik Ivan Ko vačič. Služboval je 25 let v Podmel cu ter je bil tudi tam vpokojen. — Doma je bil iz Avč pri Kanalu. Bil je zaveden Slovenec in med svojimi farani vedno priljubljen. *
Umri je na Vrhniki Anton Glažar vpokojenec južne železnice, rodom iz Postojne. V Borovnici, Na Op-činah, v Dijači in v Trstu, kjer je po več let služboval, je imel mnogo znancev in prijateljev. Imel je 81 let.
N. v m. p.!
--»•»-
Drobne vesti
Smrtno se je ponesrečil 25 letni
Aloiz Devetak, jz Mirna. Padel je
s kolesa, ko se je vozil proti domu. m
Železniško progo Trst-Tržič-Gori-ca so že popolnoma elektrificirali
Odklonjeno odlikovanje
Profesor gariškega bogoslovja dr. Ivan Tul, po rodu iz Mačkovelj, je bil od goriškega nadškofa Margot-tija predlagan, da bi bil imenovan za monsignorja. Profesor Tul pa je kot skromen človek visoko odlikovanje s hvaležnostjo odklonil.
REDEK SLUČAJ!
V ul. Dto. Alvares 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih tin športnih črev-Ijev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah.
ALBERT BELTRAM
asraasiasiBiHisiM
* ti * ti * ti
ORIGINALEN
SAMOMORILEC
¡Sredi preteklega meseca je poskušal v svoji hiši, v Novem Sadu; izvršiti samomor tamošnji večkratni milijonar Aleksandar Saša Dunčer-ski. Zvečer se je vrnil iz kavarne, kjer se je bil sestal s svojimi prijate lji, povečerjal je ter se nato odpravil v spalnico. Tam je napisal več pi sem, in sicer na upravo policije, na državnega pravdnika in — svojo lastno osmrtnico, ki se je glasila tako le: "Tužnim srcem naznanjamo, da je naš Aleksander Saša Dun čerski nocoj nenadoma preminul. — Po izrecni želji pokojnikovi prosimo, da se ne pošilja cvetja in vencev, ampak naj se dajo prostovoljni prispevki za novosadske reveže. — Prosimo tudi, da izostanejo sožalni poseti. — Žalujoča rodbina".
Ko je Dunčeiski končal s to pisavo, je po telefonu pozval svojega prijatelja Grina ter mu dejal: "Napočila je moja poslednja ura. Sedaj bom umrl".
Grin je seveda takoj tekel k prijatelju; našel ga je v krvi. Služkinjo, ki je že spala, je iz sna zbudil strel. Tekla je v gospodarjevo sobo kjer je našla Dunčerskega ležati na tleh, vsega okrvavljenega, a pri zavesti. Poklicala je nemudoma zdrav nika, ki je ugotovil, da si je samomorilec pognal kroglo v desno sence ter mu je krogla obtičala v glavi.
★ ti
ti* ti + ti + ti + ti
V Parizu so /.«i-aam velika podzem eljska zatočišča, kamor se bo zateklo prebivalstvo v slučaju zračnih napadov. Na sliki: vhod v zato «išče; zgoraj pogled v predor; spcdaj priprava za čiščenje zraka.
(MB8EW""

izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od % 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 58—«n
Ali ste že obnovili
Naročnino?
Če tega še niste storili, dostavite jo po poštni nakaznici (Giro Postal) ali v skrbno zapečatenem priporočenem pismu na naš naslov!
★ ti * ti * ti
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK
Calle VILLAROEL 1476
Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darvvin 5172 in 2094
lIBg'riBmSSSMMB

Krojačnico Obiščite
L. UŠAJ •
Tu boste v vsakem ozáru
najbolje postreženi
GARMENDIA 4973
Bs. Aires — Paternal
482348235348532353535323484853535323532353235323485348235323535353484853310000010102010201000100010101020200020202000200010001010001020153232323234823484853235353532348234853482348234848210100000001020000000001010001
Stran 4
NOVI LIST

ZA POUK IN ZABAVO

Čudodelna stanica
Fotoelektrična stanica je električ no oko človeštva. Svetlobne žarke, ki zadevajo vanjo, spreminja v e-lektrične impulze. V tem obstoji, na kratko povedano, ves njen učinek. "Svetlobni reíais" je najstarejša, najpreprostejša in najbolj znana u-poraba električnega očesa. Stanica reagira, če pade svetloba ali senca nanjo, sproži električni tok in s tem fepravi v delovanje kakšno signalno napravo, n. pr. aparat, ki sporoča požare, pri čemer sproži svetloba plamenov svarilno pripravo.
Danes poznamo nešteto možnosti za uporabo svetlobne stanice. Rabi nam n. pr. kot detektiv, ki čuva prostore pred vlomilci. Pri tem izko riščamo njeno lastnost, da reagira tudi na infrardeče žarke, ki so človeškemu očesu nevidni. Zgradili so na tej podlagi svarilne priprave, ki stopijo v akcijo, čim se preseka, n. pr. po telesu vlomilca, infrardeči ža rek, ki je iz njemu nevidne žarnice naperjen na stanico. Vlomilec se pri svojem poslu niti ne zaveda, da je t tem trenotku že policija opozorjena nanj in da ga bo vsak trenutek zasačila. Na ta način ščitijo v velikih galerijah slovite in dragocene slike. Že če se preveč približaš takšni sliki, se zgodi, da se sproži svarilna priprava.
Na podoben način- deluje aparat, ki je že mnogo delavcev obvaroval težkih nesreč. Če se kakšen delavec preveč približa nevarnemu struju, b. pr. žagi, povzroči prekinitev infrardečega žarka, da se stroj takoj «stavi. Vrata se odpirajo samo od pebe, čim se jim kdo približa — takšna vrata imajo danes že v mnogih velikih hotelih, v bolnišnicah, v garažah. Pri nekih! postajah podzem ske železnice v tujini se pričnejo gibljive st®pnice premikati s pomočjo fotoelektričnih stanic šele tedaj, če se jim približa človek, ki hoče stopiti nanje.
Tudi v športnem življenju so se svetlobne stanice zelo obnesle. Do odlomkov sekunde natančno se da ». pr. z njihovo pomočjo določiti čas, ko je zmagovalec dosegel cilj, kajti v tem trenutku je s svojim telesom prekinil nevidni žarek in stanica je ■ato ustavila uro štoperico. Točne j-ših in nezmotljivejših sodnikov ni.
Žal se je morala seveda tudi vojna tehnika okoristiti s tem čudežnim
izumom moderne tehnike. Že med svetovno vojno je elekrična zapornica zapirala pristanišče Kronštata. Vsaka jadja, ki je prišla v pristanišče, pa čeprav je bilo to v noči in megli, se je s pomočjo nevidnega žarka, ki prodira tudi skozi meglo, insvetlobne stanice sama javila pristaniški upravi. Zaman bi sovražna ladja poskušala neopazno dospeti v pristanišče in začeti tam svoje u-ničevalno delo.
Toda električno oko je oko tudi v pravem pomenu besede. Svetlobna stanica povsem nadomestuje živo o-ko po neki pripravi, ki slepcem o-mogoča čitati knjige z normalno pisavo. Svetlobna stanica "otipava" te črke in pod njenim vplivom se pojavljajo na posebni deski ustrezajoči plastični znaki, ki slepcem po o-bičajnem sistemu omogočajo spoznati posamezne žrke.
Raba svetlobne stanice je danes že tako mnogovrstna in obsežna, da bi vseh možnosti niti ne mogli našteti. Aparat, ki ob mraku avtomatično prižge mestne luči, aparat, ki na isti način avtomatično prižge luči v vlaku, čim je ta, privozil v predor, aparat za neopazno štetje obiskovalcev kakšnega muzeja ali razstave, aparat, ki mehanično polaga cigarete v škatljo tako, da je njih tisk zgoraj in viden, televizija, zvočni film, zveneči papir in nešteto dru gih iznajdb: vse to je stvar, za katero se mora človeštvo zahvaliti čudežni moči svetlobne stanice. -»•«-
Načrt za izkoriščanje Južnega tečaja
Strokovnjaki razpravljajo o zanimivi ideji angleškega učenjaka, prof. Dehenhama, ki pravi, da bi se dali stalni in silni toki južnopolar-nega zraka, ki vejejo z brzino nad 70 km na sekundo preko ledenih puš čav Antarktide, izkoristiti za proizvajanje energije. V njih smeri bi bilo treba zgraditi ogromne genera torje v podobi mlinov na veter.
Velikanska jeklena krila teh generatorjev, ki bi se vrtela v tokih polarnega zraka, bi dajalca dosti večjo energijo nego n. pr. 6000 ton vode, ki pada v Niagarskih slapovih vsako sekundo v globino. S to energijo bi bilo mogoče potisniti mejo civilizacije daleč v Antarkti-do in dvigniti z njo rudinske zaklade, ki jih tam slutijo.
-«•»-
Krompir je zdrav
Zanimivo je bilo ugotoviti, s čim se je Evropa prav za prav v prvi»
vrsti hranila, ko še ni poznala krom pirja. Ta rastlina rase v svoji domovini, v južnoameriških Andah, še danes divja in jo je Anglež F. Dra-ke prinesel s seboj v Evropo, oziroma Anglijo šele v zadnji tretjini 16. stoletja. Spočetka so jo cenili kot okrasno rastlino, pozneje kot krmo za prašiče, šele 1. 1770 jo o menjajo kot človeško živilo. . * _ To živilo ni kar si bodi, pa čeprav dobimo celo med strokovnjaki ljudi, ki ga ne cenijo posebno. Beljakovina je n. pr. v krompirju v dosti u-godnejši sestavi nego v večini žita ric, vrhu tega jih krompir prekaša po količini vitaminov. Posebno dosti ima vitamina B| in C, ki sta zelo važna za zgradnjo človeškega telesa. O prvem vitaminu vemo, da preprečuje hudo bolezen beri-beri, ki nastopa posebno v tropskem pasu z omrtvičenji, dihalnimi težavami in vodenicami. Vitamin C, ki je zelo odporen napram zimskemu mrazu, preprečuje spet skorbut. Naziranje, da pospešuje krompir rahitis, je brez podlage. Prebivalci otoka Tri-stan da Cunha, ki se dviga samoten sredi južnega Atlantika, se pre življajo skoraj izključno s krompi rjem, a so vendar med najbolj zdravimi ljudmi na svetu.

ŽENSKI KOTIČEK
Prevroče jedi so nevarne
Marsikateri ljudje ne morejo in nočejo počakati, da bi se jed ohla dila. Zelo neprijetne in nevarne o pekline na služnicah so lahko po sledice te nestrpnosti.
'Gospodinja bi morala sama skrbe ti, da jedi ne pridejo prevroče na mizo. Poleg tega lahko vsakdo pre vidno poizkusi, dali sta jed in pi jača po temperaturi primerna. Pre vročega grižljaja ne moremo dati kar tako iz ust, toda obdržimo ga lahko vsaj na jeziku, da se malo ohladi. Opekline v ustih so na vsak način manj nevarne nego opekline v grlu, požiralniku in želodcu. Sicer pa požirek hladne pijače hitro ohladi najbolj vroči grizljaj.
Migliaji za hišne gospodinje
ZA KRATEK CAS
Kadar šivaš na šivalnem stroju,
se včasi primeri, da namesto pravilnega enakomernega brnenja kolesja zaslišiš nekak čuden šklopot in tudi stroj ne teče več gladko. To je znak, da stroj ni dovolj namazan. Za mazanje je najboljše čisto olje za šivalne stroje. S kakim drugim oljem pa nikar ne maži stroja. S tem se le zavira gladko vrtenje koles in osi. S petrolejem pa tudi ne-smeš mazati, pač pa lahko s petrolejem umiješ, odnosno zbrišeš zama zane dele, nakar jih dobro zbriši z volneno krpo in namaži s čistim -strojnim oljem.
Namesto sirovega masla segrej skledo. Kadar pripravljaš kakšno pecivo in moraš mešati sirovo maslo, a je maslo trdo, ga ne segrej, ampak preden daš maslo v skledo, segrej skledo, da bo topla in v topli skledi mešaj maslo, sicer se v maslu prične razkrajati mlečna kislina, kar zelo poslabša okus in tudi pecivo se rado pokvari.
Da ne bodo rozine le na dnu. če -pripravljaš kako pecivo, daš tudi rozine zraven, ki pa v testu kaj rade potonejo in se vležejo na dno peciva. Da temu odpomoreš, rozine pred uporabo vedno prej povaljaj v moki, pa ne bodo potonile.
MODAS "WILMA"
Nudimo c en j odjtemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij.
Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne.
PJRINČIČ & KUKANJA
1468 Rivera 1476
Ugodna prilika
"Tako sem utrujena, otrok moj, da niti roke ne morem vzdigniti."
"O, ljuba mama, potem ti pa lahko povem, da mi je preje padla velika kristalna vaza iz rok."
Pri skušnji
"Kako ste se upali prijaviti k izpitu, ko niste bili prav nič pripravljeni?"
"O, gospod profesor, bil sem pri pravljen — na vse!"
Literaturh a
"Zdaj pišem svoje spomine," pravi neki književnik.
"Res? Ali si že prišel do onega leta, ko sem ti posodil 100 pesov?'
Pri zdravniku
Zdravnik: Ali ste že koga vpra šali za svet?
Bolnik: Sem, gospod doktor! Gospoda lekarnarja.
Zdravnik: Ta vam je gotovo na svetoval kako neumnost.
Bolnik: Da, k vam me je poslal
Lynn Bailey, stenotipistka v Holly-voodu, je postala nova filmska zvezda
MANJ KO ENO CIGARETO NA DAN
(in sicer srednje kakovosti) stane naročnina za Novi list.
Ali je to huda žrtev?
Odpovejte se dnevno eni cigareti, kar bo Vašemu zdravju koristilo, in naročite se še danes na NOVI LIST, kar Vam ne bo škodovalo!
KROJACNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakov
Buenos Aires, Bllllnghorst 271 dpt. S
(višina ulice Cangallo 3500)
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Praqi in Bs. Airesu. z večletno praksa v praški porodnišnici ter v tuk bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna
ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182
MALI OGLASI
KO RABITE ODVETNIKA za kakršnakoli pravne nasvete, obrnite se na P¡«ar' no M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buen«5 Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne bost» padli v napačne roke. — Istotam s® PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKU MENTI
KDOR ŽELI spoznati samega se1*' svoje hib« in sposobnosti, svoj zn«í"! svoje doboče in preteklo življenj«, fl,J m. obrn« na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno in»® £ priimek, dan, mesec in leto rojstva «* poslati v pismu en peso na n»,l0¿l GRAFOLOG, Calle Tuouman .686, * Air«s. — Pišeta lahko v svojem mat«*" skem ali pa v kakem drugem j s*1!*
NAZNANILO. Sporočam, da sem * preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, & kor doslej, razpolagala vodno le z lt neeljivo dobrimi službami za matrl®* ni06, služkinje, sobarice itd. BEBT* CERNIÓ, Dorrego 1583 (pol kvadre Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 35»
SVOJI K SVOJIM!
Slov. babica
Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. S-prejema penzionistke iz maata in dežele v popolno oskrbo. — Cene izr»dno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam
Lečenje brez bolesti.
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
RADI SELITVE prodam hišo in Ijišče od m 25 x 25, na vogalu León nedo Norte in Humberto lo., na zelo. j pem kraju in pripravno za trgovino. bližji almacén oddaljen 2, drugi P8.,, kvader. Travaj št. 2 in omnib. 6 v oddalj. 2 kvader. — Tudi prodam, rj samezno, eno zemljišče (m 8.33 x 25) vogalu L. Pinedo in Humberto drugo, iste velikosti, na ul. L. P\n'\. Obe zemljišči imata sadno drevje ¡n.^ lenjavo. Če te zanima, ne zamudi nSflj. prilike, marveč, se obrni na: Luis "j. .četic, León Pinedo Norte 498, Alto ' berti, Córdoba.	^aa^
PRIPOROČAJ
Novi list!
PREKOMORSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
V	MAJU: 23. Pulaski
25.	Monte Pascoal 27. Mendoza
29.	H. Chiftain
30.	Augustus
Proti Evropi odploveje
V	MAJU:
26.	Alm. Star
27.	Almanzora in Eubee
28.	C. S. Agustin in H. Monarh
29.	C. Norte	.
0 p
h
ledi
ira k¡m
faji širi ti , lar V »ei Ü "ot se
(«d i>ol «t», '¡m 50, t¡8(
"o,
izp Do( to¿ h del
LIMA 1217
U. T. 23—3389
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih 6est slik en« sliko v barvah
MAREO RADALJ
Specialist v modernem slikanju. Facundo Qulroga 1275 in 1407 D. Sud
i '¡j:
Kri h
»rj
ff \
ROJAKI!
PRI 2IVCU
▼ znani restavraciji, b®4*1 najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Le|)i prostori, pripravni
svatbe — Prenočišča. — za prenočišče prenovljen« na novo opremljene.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL
PATERNAL o»orio ^
t. A. de Alarcón:
KAPETAN STRUP
TRETJI DEL Srčne rane
kaj groznega! Še bolj grozno pa bi bilo, ko bi moja Angustias bila pri-morana služiti si svoj kruh z lastnimi rokami, bo morala služiti ali pa celo prositi miloščino!...
"Za to je razumljivo, da sem poklicala vas, ko sem zaslutila, da se mi bliža smrt; da se od vas poslovim ter da vam s sklenjenimi rokami in s svojimi poslednjimi solzami rečem na pragu svojega groba: — Kapetan, bodite vi varuh, bodite vi oče, bodite vi brat moje uboge sirote!... Čuvajte jo! Pomagajte ji! Branite njeno življenje in njeno test! Skrbite, da ne bo umrla od gladu in žalosti! Da ne bo sama na svetu!... Mislite si, da se vam je danes rodila hčerka!"
"No, hvala Bogu", je vzkliknil don Jorge ter udaril parkrat z dlanmi na ročaje naslanjača. "Storil bom xa Angustias vse to in Se mnogo več! Preživel pa sem hud trenutek, ker aem mislil, da mi boste rekli, naj se z dekletom poročim!"
"Gospod don Jorge de Córdoba! Tega vam ne bo rekla nobena mati! In tudi bi moja Angustias ne dopustila, da bi jaz kakorkoli razpolagala z njenim plemenitim in pogumnim srcem!" — je dejala dona
Teresa s takšno dostojanstvenostjo, da se je Kapetan prav hudo prestrašil.
Ubogi mož pa je končno le prišel k sebi ter je ponižno, kakor nad vse ljubeči sin, povedal naslednje, poljubljajoč roke umirajoče žene:
"Oprostite!.. Odpustite mi, gospa! Brezumen človek sem, pravi spak, človek brez olike, ki ne zna povedati, kar misli! ...Nisem imel namena žaliti vas ali pa Angustias ... Opozoriti sem vas hotel samo, in z vso odkritosrčnostjo, da bi ta prekrasna mladenka, ta poosolbljena čednost, postala zelo nesrečna, če bi se zgodilo, da bi se poročila z mano, kajti jaz nisem bil rojen, da bi ljubil, ne, da bi bil ljubljen, nisem tak, da bi mogel živeti v družbi, nisem rojen za otroke in sploh za nič sladkega, mehkega in ljubeznivega... Jaz sem neukrotljiv, kakor divjak, kakor zver, in zakonski jarem bi me ponižal, spravil bi me v obup! Siser me pa ona niti ne mara in je tudi jaz nisem vreden, pa nima torej smisla, da bi govorili o tej stvari! Nasprotno pa vas prosim, pri tej prvi solzi, ki jo pretakam, odkar sem mož, in pri teh prvih poljubih mojih ustnic, da bo vse, kar bom zamogel storiti na tem svetu, da bodo moja skrb, moja pa-zljivbst in moja kri za Angustias, katero spoštujem, katero imam rad, katero ljubim in ki sem ji dolžan življenje..., in morda tudi dušo! Prisegam pri tej sveti medalji, ki jo je moja mati zmerom nosila o-koli vratu... Prisegam vam pri...
Toda, vi me ne čujete!... Vi mi ne odgovarjate!... Vi me ne gledate! Gospa! Gospa generalova! Dona Te resa!... Ali vam je spet slabo? Oh, moj Bog! Saj se mi zdi, da je umrla! Ej, za vraga! In jaz se ne morem geniti! Rosa! Rosa! Vode! Jesi-ha! Spovednika! Križ prinesite, pa ji jaz priporočim dušo, kakor vem in znam!... Toda, saj imam tu svojo medaljico... ¡Devica presveta! Sprejmi v svoje naročje mojo drugo mater! No, sedaj me je pa lepa doletela! Uboga Angustias! In jaz, revež! V lepo smolo sem zagaxil, ker sem šel lovit revolucionarce!
Vsi ti vzklikli so bili zelo upravičeni. Dona Teresa je umrla, ko je čutila na svoji roki poljube in solze Kapetana Strupa, in nasmešek največje sreče se je še poigraval okrog še napol odprtih ustnic njenega mrtvega telesa.
VII
KAKŠNE ČUDEŽE DELA BOL
Ob vpitju potrtega gosta, katerim je sledilo jadikovanje služkinje, se je Angustias prebudila. Vsa prestrašena, se je napol oblekla ter tekla v materinsko sobo... Na pragu pa je naletela na premakljivi naslanjač don Jorgeja, ki ji je z odprtimi rokami in z izbuljenimi očmi zapiral pot ter kričal:
"Nikar ne vstopite, Angustias! Nikar ne vstopite, ali pa skočim na noge, čeprav bi me to stalo življenje!"
'Moja uboga mama! Moja zlata
mama! Pustite me, da vidim svojo mater!...", je stokala nesrečnica ter si skušala narediti pot.
"Angustias! Rotim vas pri Bogu, da nikar ne vstopajte sedaj! Bova že potem skupaj vstopila v sobo... Pustite, naj si vsaj za hip odpočije ona, ki je toliko trpela!"
"Moja mati je umrla!", je zavpi-la Angustias ter padla ob kapetano-vem naslonjaču na kolena.
"Uboga hčerkica moja! Le jokaj z menoj, kolikor hočeš!", je vzkliknil don Jorge, pritegnil na svoje srce glavo uboge sirote ter ji z drugo roko gladil kodre. "Jokaj s tistim, ki doslej še ni nikoli jokal, a joče sedaj zaradi tebe... in zaradi
nje
i"
Tako nenavadna, tako čudovita ie bila ta ginjenost v takšnem človeku, kakršen je bil Kapetan Strup, da je Angustias, vkljub svoji strašni nesreči, čutila spoštovanje in hvaležnost do njega ter mu je položila svojo roko na srce...
In tako sta bila nekaj trenutkov v objemu dva človeka, ki bi ju siser sreča nikoli ne bi spoprijateljila.
ČETRTI DEL "Naraščajoče moči I
KAKO SE JE KAPETANU RAZVEZAL JEZIK
Dva tedna po pogrebui done Tere-se de Albornoz, okrog enajste ure prekrasnega jutra v mesecu cvetja, na dan pred sv. Izidorom, se, je naš
prijatelj Kapetan Strup sprehajal hitro sem in tja po glavni sobani hiše žalosti, opirajoč se na dve krasni in neenaki berglji iz ebanovine in srebra, kateri mu je bil podaril mejni grof de los Tobillares; in dasi se je razvajeni okrevajoči bolnik na hajal tamkaj sam ter ni bilo nikogar v sosedni sobici in tudi ne v spalnici, je vkljub temu, od časa do časa, polglasno govoril, na običajen jezni in zadirčni način.
"Ne! Ne!... Jasno je!", je vzklik nil končno ter se ustavil sredi sobane. "Temu ni več odpomoči! Prav dobro že hodim! In zdi se mi celo, da bi brez teh rogovil še bolje stopal! To pomeni, da sedaj že lahko poberem šila in kopita..."
In z veliko silo je bruhnil sapo iz pljuč, kakor da bi na svoj poseben način vzdihnil, pa je s spremenjenim glasom začel mrmrati:
"Lahko! Rekel sem lahko!... Kaj bi to pomenilo? Včasih sem mislil, da mož lahko stori, kar se mu zlju-bi, sedaj pa vidim, da niti želeti ne more onega, kar bi rad... Presnete ženske! Po pravici sem se tega bal, odkar sem se rodil! In pred , stavljal sem si nekaj takšnega že v noči 26. marca, ko sem videl, da me obdajajo krila! Zaman je bila tvoja previdnost, oče moj, ko si poskrbel, da me je dojila koza! Končno sem le padel v roke teh preklimanih kikelj, ki so te prisilile, da si storil samomor!... Toda, hej, jaz jim še utečem, četudi bi moral pustiti svoje srce v njihovih krempljih!"
Pogledal je na uro, spet vzdihnil,
ter dejal zelo potiho, kakor d® samega sebe ne hotel slišati:
"Četrt na dvanajst, pa je š® sem videl, dasi sem že od šeste na nogah!... Kje so oni časi,
V
je prinašala čokolado ter sva iif1?.. na kvarte! Sedaj, vsak krat ko . čem, pride le Galicijanka... ^ gre k zlodeju takšna "dična siu*»;. ¡ nica", kakor bi rekel moj prisi° ^ njeni bratranec! Na vsak nači° ,„
bf
ti>
bo kmalu dvanajsta ura ter m1 javili, da je kosilo pripravljen0' K Šel bora v jedilnico, pa bom ^ našel v črnino oblečen kip, ^ ^ govori, se ne smeje, ne joče, ne ^ ne pije in nič ne ve, kaj se ^ ni£ ne ve o vsem onem, kar H®1^ njena mati pravila ono noč, in ne ve, kaj se bo zgodilo, če Bonr ga ne prepreči... Ošabnica & ^ da je v svoji hiši in njena e želja je, da bi popolnoma ^ ter pobral šila in kopita, zat°njei bi radi moje družbe ne trpel ^ ^
ugled pred ljudmi! Nesrečnica! j ko naj ji povem, da živi v iXC[
Kako naj ji obrazložim, da ^ ram; da mi mati ni izročila n0 ga denarja; da že dva tedna ^ za vse stroške moj žep? Ah- j pa ne, nikoli! Prej se bom P ~ ubiti, nego bi ji kaj takega P ^ dal! Toda, kaj počenjam? p.re^{ii-slej ji bom moral predložiti ^ ne, resnične ali pa izmišUene g \fi tega ne bo dopustila! Klicala je na odgovor, ko bo sklepal». 01 . najbrž pošlo ono, kar je P° tc mnenju posedovala mati, pa daj pravi ples v tej hiši!
IZDAJA: Konaorrij "Not«®»
U REDU JE: Dr Viktor Kjuder.