5VICE Tako strašnega mrazu, kakoršen je letošnjo zimo mlajši rod ne pomni. Trpijo ljudje in živali. Na cesti proti Sv. Petru so včeraj otroci pod drevesi našli 4 zmrznjene vrabce. Iz Krčevine pripovedujejb, da je nekemu viničarju zmrznila edna svinja, ker je bil svinjak na vetru. Nepopisna je beda siromakov, ki stanujejo v slabih stanovanjih, a nimajo sredstev za kurjavo in toplo obleko. Krščanska ženska zveza in Vincencijeve di'uzbe vseh treh katoliških župnij vršijo bvalevredno samaritansko delo s tem, da sedaj v najhujši sili dajejo revnim družinam podporo v denarju, hrani in kurivu. — Stoletni koledar pa prerokuje, da bo rnraz držal do 17. februarja. Bomo videli, če se stari vremen ski prerok ni zaračunal. Leta 1863 je mcral biti mraz šs ht_jši nego lstos. Stari ljudje namreč pripovedujejo, da je tedaj Drava zamrznila in so ljudje od Sv. Treh kraljev do Matijevega (24. februarja) vozili in hodili preko Drave. Pocjieb ciganke na lnariborskem mcstnem pokopališču. V četrtek, dne 7. februarja se je vršil na mariborskem mestnem pokopališču pogreb ciganke Cecilije Gartner. Po stari navadi se zberejo pri pogrebu odliCnega cigana ali ciganke ob grobu cigani od bogzna kod. Ciganski muzikanti zaigrajo mrtvemu v slovo par ganljivih komadov. Pogreb zgoraj omenjene ciganke je bil za radovedni Maribor nekaka izredna posebnost. Na mirodvoru se je zbralo gotovo kakih 4—5000 radovednežev. Naval občinstva je bil tolik, da se je moral avtobusni promet pojačiti še s tremi vozovi. Cecilijo Gartner so spremljale na poslednji poti ciganske enote iz Gradca, Dunaja, Tolmina, Požuna, Belgrada in Bukarešte ter Budimpešte. Celo njihov primas Šandor je bil navzoč. Okrog 20 ciganov je pred cerkvenim obredom in po njem odsviralo v pokojničino slovo dve ciganski skladbi »Junakinji« in »Materi«. Cigani so ob pokopu dvignili i^resunljiv jok. Mariborska bolnišnica ne dobl pre- moga za koijavo. Rabi ga vsak dan približno vagon. Ker pa v Trbovljah radi hudega mraza delavci ne morejo popol noma vzdržati obr.it v premogokopu, bolnišnica ne dobi dovolj premoga. Za silo si ga je za par dni izposodila od železnice. Vodovod je po mnogih hišah zamrzniL V mariborskih visokih hišah nimajo vode. In poaledica zamrznenja je, da so popokale mnoge vodovodne ccvi. Pežpct v Maiihori*. tik ob dravski strugi na clesnem bregu od stavrga drav3kega do železničkega mostu bodn letos začelo graditi Olepšovalno društvo s pomočjo mestne občine. Maribor plsše. Toliko plesov, »balov« in raznovrstnih predpustnih zabav, ka- kor jiii je bilo letos, še naše mesto ne pomni. Ob sobotah in nedeljah je pri ooliciji napovedanih en večer po J0 do 0 veselic. Nekaj čudnega je, da imajo Ijudje v času, ko vse toži čez »straimo labe čase«, toliko denarja za rajanje ;n popivanje. Ni Prcšern zastonj peval: ->Oj pust, ti čas p-T meti!« JubD.sj zaslužr*. slove__s!ie ki__stsl_e Mše. Na viapkem Kozjaku v občini Slemen severozahodno na^d Mariborom jo obhajala čislana kmetška družina Uvbas v ncdeljo, dne 3. februarja, rcdko slovesnost. Oče Blaž je na dan svojega godu slavil 70. rojstni dan, cela družina pa HOletnico, kar gospodari na leni domačiji sloviti Urbasov rod. Oče Urbas, po domače »Juder«, je bil rojen leta 1859. Zg-odaj je izgubil očeta in 13 let je sam vodil veliko posestvo. Leta 188(5 je prevzel posestvo in so oženil. Bil je izvanredno marljiv in skrben gospodar. Držal se je vedno starega gesla: »Moli in delaj!« Vzgojil si je srečno družino, kot napreden gospodar je preustrojil 200 oralov veliko posestvo vzor no, da je v Urbasovi družini pravo blagostanje doma. Dobro je oskrbel svoje otroke: Ivan je gospodar na domačiji, ki leži 702 m visoko. Viktor ima lepo posestvo v Limbušu, Karol kraljuje bli zu Vltuža, hčerka pa je poročena v Rušah. Kakor je bil oče dolga leta župan, tako županuje sedaj tudi sin v domači občini. V nedeljo so se zbrali občinski svetovalci in odborniki ter so očetu Bla žu na domačiji izročili diplomo častnegu občanstva. Sina Ivana pa je Nj. Vel. kralj Aleksander dne 1. decembra 1928 odlikoval z redom sv. Save. Domače, res lepo slavje je proslavil dpbro izvežban pevski zbor iz Selnice ob Dravi pod vodstvom g. Lampla. Zdravice so izrekli: občinski svetovalec Marčič, odbornik Vidovič, g. kaplan Mak, prijatelj Urbasove hiše Žebot in drugi. Urbasova hiša je že od leta 1870 naročena na »Slov. Gospodarja«. Oče in tudi sin Ivan sta že od nekdaj skrbna naša dopisnika. Radi tega se tudi »Slov. Gospodar« pridružuje čestitkam in kliCe: Naj živi Urbasov rod še stoletja srečno in zadovoljno na prijazni domačiji! — Omenjamo še, da je dala Urbasova h!» ša duhovnika. Bil je to Jurij Urbas, kl je bil 15 let kaplan pri Sv. Juriju ob Ščavnici in je umrl leta 1884 kot župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici. — F. 2. 701etai jubilej. Danes slavi svojo 70. letnico rojstva g. Matija Vidmar, posestnik, gostilničar in trgovec z mešanim blagom in lesom v Zrečah na Štajerskem. Dne 13. februarja leta 1859 je zagledal kot sin veleposestnika na Reaniku, občina Padeški vrh, luč sveta. Značilna je njegova življenska pot, da se je priboril od revnega pastirja do uglednega trgovca in sicer: njegovi stariši ko bili ob gotovih razmerah ob svoje lepo posestvo in je moral Matija s svojim 13. letom starosti s trebuhom za kruhom. Kot 131eten deček si je začel služiti kruh in je služboval celih 19 let kot hlapec in kočijaž deloma pri taluatnem veleposestniku Val. Rušnik in P. Bukoaek v Zrečah in pri rajnem kanoniku g. Lad. Gregorec pri Novicerkvi. Po 19!etni službi je začel samostojno življenje, se poročil s pridnim in vestnim dekletom Nežo, roj. Jekl, od Novecerkve in vzel od Val. Rušniku v Zre čah njegovo gostilno v najem, katero je vodil pridno in pošteno celih 16 let. Nato si jn kunil svoj dom, kjer ima danes trgovino, kjer se je začel pečati tudi a trgovino msSanega blaga in lesa. To trgovino še vodi danes in vsled svoje poš.encsti, pridnosti in marljivosti si je pridobil na daleč okoli dober glas in iuie. Kot pohorski sin ga tudi Pohorci radi imajo in spoštujejo in nobeden mu ne rečo drugače kot »Tizek«. Je vedno vesel in dobre volje in če prideš k njemu v trgoviao ali gostilno, zna vedno kakšno lui.no povedati. Bil je tudi dolga leta občinski odbornik v Zrečah, kakor tudi odbornik posojilnice in član raznih drugih društev. Njegova soproga je mu rodila sedom otrok, od katerih živi še šest in jih je vse vzgojil v strogo krščanskem in narodnem duhu, kakor je tudi on sam vnet katoličan in zaveden narodnjak. Mcd svojimi sotovariši je danes v Zrečab. najstarejši trgovec. Pa kljub svojim 70 letom je še danes čil in zdrav in naj ga ljubi Bog ohrani še na mnoga leta vedno tako veselega in, pa zdravega kot je danes! Zopet požar v Zlatoilčjc, župnij« št. Janž na Dravskem polju. V nedcljo, 3. februarja, pozno zvečer je požar uničll hleve in gospodarska poslopja dveh gostilničarjev in posestnikov in sicer Janeza Šolarja in Josipa Turka v Zlatoličju. Domneva se, da je bil ogenj podneten od kakega zločinca. 2ivino so S« rešili z veliko težavo. gospodarsko oro*- dje, vozovi in razne zaloge so pa bile po večini uničene. Gasilcev ni bilo na pomoč, ker je bila tako gosta megla, da ptujski gasilcl niso mogli opaziti. GoreIo Je silno naglo. Škoda še ni točno ugotovljena, gotovo pa je, da presega svoto Od 100.000 Din. Bivši urednik »Straže« — oproščeu Pred meseci smo poročali, kako je bil ¦aprt in odpeljan v notranjost Italije bivšl urednik »Straže«. ki je urejeval po prevratu »Goriško Stražo«, g. Polde Kemperle. Italijanske oblasti so mu oHtale tihotapstvo orožja v prevratne namene. Cele tedne je romal iz ene ječe f drugo in še le te dni so ga postavili pred izredno državno sodišče. Sodišče Je oprostilo Kemperla vsake krivde. Novice iz Ormoža. Dragi »Slovenski Oospodar«! Že me je skoraj jezilo, da K> iz nekaterih krajev preveč pisali o fostijab in mrazu, pa moram zdaj sam inenda za kazen nekaj o tem poročati. /To so Vam neko nedeljo ženske v cerk"#i pridržcvale kašelj, ko jo bilo kar na•rtkrat oklicanih 15 parov. Kljnb hudenau mrazu in ostii zimi se je celo par Itarejšim osebam ogrelo srce, da so — fstopile v zakon. Neki »pozavčin« iz Loperčic bi bil kmalu našel smrt v sne|u. Neki vcčer gre logar g. Vesenjak Jlkozi gozd, ]<ar zadene ob pozavčinsko »alico z zvončkom, ki se je oglasil. G. ^Ve.enjak potiplje in najde pod sneženo lejo fanta-pozavčina, ki se je na pojrratku od gostije vlegel v sneg in bil ves z njim pokrit. Naj se lepo zahvaBogu in. g. Vesenjaku, da ni umrl, kajti bll je žo ves slab in premrzel. — Slabejša in bridkejša usoda je zadela Bekega posestnika in. zakonskega mola iz ormoške občine. Pred par dnevi BO ga našli v hlevu mrtvega. Pozneje se je dognalo, da mož že več let ni smel epati v hiši, temveč v hlevu, čeprav je bil že vso zimo bolehav. Kot ljudje sodijo, je umrl napol vsled slabe postrežbe, napol vsled mraza, kar ne bi bilo treba, ko pa je imel mož posestvo in ženo in svojo hišo. Le nečesa ni bilo pri hiši, kar imajo celo neverniki in cigani ... — Govori se, da je nekega tukajšnjega vinskega trgovca zadela huda ne jgreča, ker da mu je zmrznil na vožnji cel vagon vina, ki ga je bil nekam poslal. — Te dni je igral v Ormožu neki nemški Bauerntheater. Kdo bi se čudil, če so šli na te igre polnoštevilno vsi tisti, ki še nemško čutijo? Ampak bolj čudno je, če tako radi obiskujejo take reči gotovi narodno čuteči ljudje, ki pa rrikoli nočejo posetiti nobene prireditˇe, ki se vrši v Društvenem domu. Pa kaj hočemo, ko pa ima vsak svoj — okus Reduciranje potsiških vlakcv. Pri- Kenši s 15. februarjem 1929 izostanejo Bledeči potniški vlaki: Na progi Maribor glavni kolodvor—Fala vlak št. 9022 odhod Maribor glavni kolodvor ob 10. uri 20 minut, in št. 9023, odhod Fala ob 11. uri 20 minut. — Na progi Slovenska Bistrica—Slov. Bistrica mesto: vlaki It. 8221, 8335 in 8343, odhod Iz Slov. BiItrice mesto ob 5. uri 42 minut, ob 8.uri 50 minut fn ob 17. uri 41 minvit ter vlaj_i št. 8332, 8236 in 8344, odhod iz Slov. Bistrlce ob 6. url 7 minut, ob 9. uri 3 mi fcutfl in ob 18. url 20 minut. — Na pro- gi Maribor glavni kolodvor-Pragersko Kotoriba vlak št. 1119-1120, odhod Maribor glavni kolodvor ob 21. uri 6 min. ter vlak št. 1121-1122, odhod Cakovec ob 4. uri 5 minut. Najtlcn zaklad. V zadnji številki »S^^-^^skega Gospodarja« se bere na 7. strani: »Dve leti smo jo iskali, Ijubko knjižico »Lurška Mati božja«, ki jo je bil spisal prvi slovenski romar in prvi slovenski pridigar slavne božje poti v Lurd, g. dr. Ivan Križanič leta 1884.« K temu s dovoljujem pripomniti sledeče: Prva Lurška božja pot je bila meseca avgusta 1886, ne pa 1884. Gospod dr. Križanič ni bil prvi slovenski pridigar v Lurdu, temveč gospod kanonik Kosar. Gospod kanonik pa je nemški pridigoval bil je slavnostni pridigar in je izvrstno in slovesno govoril. Bilo je v tistem vlaku kakšnih 6 do 8 duhovnikov naše škofije, natančnejšega števila ne vem; izmed vseh sem jaz edini še živ. Z gospodom K.ižaničem sva skupaj potovala in po hotelih skupaj stanovala. Od gosp superiorja p. Semp6 sem dobil za mojo Lurško cerkev, prvo v Avstriji, ki je bila po vrnitvi iz Lurda zelo slovesno posvečena, kamenček iz Massabielske pečine, in siter od tam, kjer je Marija 18krat stala. Umrli preč. knezoškof je pri posvetitvi ta kamenček k relikvijam priložil. K temu mi je gotovo rajni gospod Vanonik Križanič pripomogel, zakaj bil je ud odbora za Lurško romanje. Dve leti pozneje sem r'obil od sv. Očeta Leona XIII. za Lurško cerkev razven alb in prtov dragoceno be!r> kazulo in lep kelih, katerega je sv. Oče od dunajskega kapitelja za zlato mašo v dar dobil. Ti d.irovi iz Lurda in nima so naš ponoa in naše veselje! Edvard Janžek, biseromašnik. Težke vreee so ga stis__iie in zadušile Dne 6. februarja predpoldne se je pripetila v Zagrebu v velikem paromlinu v bližini glavnega kolodvora težka nesreča. V skladišču mlina so bili delavci zaposleni s prekladanjem in nakladanjem težkih žitnih vreč. Naenkrat pa se je udrla ena cela naklada vreč in zasula 2 delavca, ki nista utegnila se izogniti nesreči. Delavca Vekoslava Ljubin Kotarskega, očeta štirih nepreskrb.jenih otrok, je zasulo 15 vreč po 100 kg, ga stisnilo in zadušilo, da je bil takoj mrtev. Drugega delavca Pavla Žiberta so odkopali živega, a s težkimi notranjimi poškodbami. Le tretjemu delavcu Feliksu Klanjčar se je posrečilo, da je še pravočasno odskočil in se r#il. Znižanje peštnih prislojMn med naše državo ia Italijo. Med našo državo in Italijo so od 1. svečana naprej znižane poštne pristojbine tako-le: Za pisma do 20 gramov 2.50 Din, za dopisnice 1.25 D, za tiskovine in knjige, če jih pošljejo knjigarne ali izdajatelji, do 50 gramov 25 par, največ do 3 kg. GRE ZA U MILIJONOV DINARJEV. Pred sodiščem v Beogradu obravnavajo zadevo, v kateri gre za 44 milijonov dinarjev. Angleška trgovska banka je imela v Beogradu svojo podružnico. Podjetje ni šlo in glavni zavod v Londonu je hotel beograjsko podružnico že dne 30. septembra m. 1. ukiniti. Malo poprej, nego je bila izvršena ukinitev, je prejel predsednik banke v Lon donu od podravnateljev beograjske podružnice Gjorgja Utješinoviča-Ostro- jinskega in Alberta Hajmana Orenstfna pismo. V njem oba ravnatelja obveščata predsednika, da sta neupravičeno in tajno izdala v korist nekega gos« poda, kl ima poslovne zveze z banko, pismo za 24,316.250 Din. Prosita, da se naj zadeva zamolči, Ceš, da je to v interesu ugleda ravnatelja Utješinoviča, kl je bil obenem Svedski konzul. Predsedstvo banke je priznalo pristnost izda-i nih pisem. Ker so hoteli pa kljub temu opustitt beograjsko podružnico, so pregledovali bančne knjige. Prl pregledu so ugotovili, da sta si zgoraj imenovana bančna podravnatelja privoSčila §e druge grehe, radi katerih sta bila že avgusta leta 1926 obtožena radi goljufije. Radi obtožbe na goijufijo je bivši švedski konzul Utješinovič tako za nalašč poskusil Bamoumor v Zemunu, njegov tovariš Orenstin pa Je pobegnil na Grško. Beograjsko podružnico so še vedno ukinjali in lepega dne je zahteral od ostankov banke industrijalec Rista Daskalovič 20 milijonov, a katerimi je hotel podpreti svoja rudarska podjetja. Pogodba med imenovanim in bančno podružnico je podpisana od obeh zgorajnih podravnateljev. Podružniea ja odrekla izplačilo te milijonske svoie. Kmalu nato pa je Centralna banka zahtevala izplačilo teb 20 milijonav dinarjev. Ker Angleška trgovska banka na to zahtevo ni odgovorila, je Ceatralna banka zahtevala preko sodišča, da se nad Angleško trgovsko banko odpre konkurz. Angleška trgovska banka je nato prijavila celo zadevo sodišču. Med ttm jo »samoubijalec« Utješinovič ozdraveli Orenstina pa so izgnale grške oblasti ia ga izročile našim. Tako je cela zadeva prišla prad sodi-* šče, ki bo moralo pred vsem ugotovltf, ali je za plačilo. teb nad 40 mi.ijonov dinarjev odgovorna Angleška trgovska banka in soditi o krivdi obtoženih. Na obtožni klopi so: oba podravnatelja Utješinovič in Orenstin, češ, da sta neupravičeno razpolagala z bančno imovino; Rista Daskalovič in Gjorgje Vitorovič, bivši ravnatelj banke pa sta obtožena, da sta poskušala unovčiti garancijska pisma, dasiravno bi morala vedeti, da so ponarejena. PEOSLULI ROPAR POD KLJUČSM. Grška narpdna banka je prevažala' pred dvema letoma na dobro od orož« nikov za8traženib avtomobilih 15 mili« ionov drahem. Celi prevoz so napadll ned potjo roparjl pod vodstvom pro» lulega grškega tolovaja z Imcuom Satls. Banditi so postrelili šoferje in oroJS nike ter se polastili bogatega plena. Po razdelitvi denarja Je pribežal en del toovajev na Rumunsko, drugi se je za* tekel v Bolgarijo. Bolgarsklm in ru« munskim oblastim ee je posrečilo, uztnoviče prijeti In so Jlh izročile Grčiji. Kolovodjo Satisa so zasledovaii in lo- vIU dve celi leti zaman. — Te dni se Je mudil roparski glavar v glavnem meBtu Albanije, v Tirani. Na cesti ga je prepozn?.. albanski orožnik in ga zaprl. Žandar bo prejel od Grčije 400.000 drahem nagrade, ki je bila razpisana Že dve leti na Satisovo glavo. Po zgoraj omenjenem tolovajskem dejanju je pribežal Satis v Albanijo, kjer je živel v gorski vasid kot pasitir. Iz albanskega gela se je podal tolovaj tokrat prvič v mesto po opravkih, a že "ga. je zasačila roka pravice!