374 Železnic nam je treba. ii. Sporočilo Jož. Pleiweis-a v seji ljubljanske kupcijske zbornico 28. oktobra t. 1. Poslednje „Novice" so naznanile važne predloge, ki jih je zastran železnic izročil gosp. V. C. Zupan kupčijski zbornici, da jih pošlje c. kr. ministerstvu na Dunaj; zlasti je za gorensko stran imenitna tista železnica, ki naj bi se iz Ljubljane naredila v Belak. Al dolenska stran je v še veoih nadlogah, kterih se deloma le s tem rešiti more, ako dobi železnico. Zato se mi je zdelo živo potrebno , da po dogovoru z izvedenimi možmi, kteri poznajo razmere doienskih krajev in njih nadloge, sem dodal v gori omenjeni seji gosp. Zupanovemu predlogu še drug nasvet, kteri sega v to, da bi se iz Ljubljane čez Groslupje, Žu-žemberg, Dvor, Toplice in Črnomelj železnica naredila v Karlove c. Zavoljo lege krajev bi menda nikakoršnih presilnih težav ne bilo, da bi overale železnico po tej poti. Taka železnica pa bi bila velika pomočnica fužinam v Dvoru poleg Žužemberga in v Gradacu poleg Črnomlja; skor bi smel reči, da bi jih pri življenji ohranila, ker vožnina železnine in vlitega železa, kakor železne rude, drv in premoga bi jih stala veliko bolji kup. Premoga je v okolici črnomeljski toliko nakupičenega, da bi ga leto in dan morebiti 1 milijon centov nakopati in izpeljati mogli. Sicer je tudi znano, da bi se dalo suhih čespelj , medli, jezic (ko-nopra), vinskega kamna, lanenega semena in stavbinega les& dokaj iz teh krajev na prodaj izpeljavati; nasproti pa se vpeljuje iz Banata vsako leto mnogo koruze in pšenice, iz Ogerskega in Hrvaškega mnogo goveje živine in prešičev, kozlov, ovac, kož itd. Tudi zdaj zlo zapuščenim zdravilnim Toplicam bi železnica dobro do-šla. Ako se dalje v prevdarek vzame, da bi se tudi veliko ljudstva po tej železnici vozilo, in da potem, ko se dodela železnica iz Reke v Zemun (ki bode gotovo čez Karlovec šla), se Ljubljana in Trst naravnost skleneta s Carigradom in črnim morjem (iz Beli-grada neki nameravajo železnico potegniti v Carigrad), je pač očitno, koliko dobička bi kupčij stvu donašala železnica, ktera bi iz Ljubljane čez Črnomelj šla v Karlovec in tako posrednica bila za kupčijstvo po velikem svetu. To bi bila najkrajša pot, po kteri bi se Ljubljana in Trst sklenila s Carigradom in črnim morjem. Ako bi pa tej ravno naznamovani poti se zoper-stavljale posebne overe, naj se dolenski strani saj s tem pomaga, da bi reška železnica, ki se bo gotovo iz Karlovca v Reko delala, blizo Metlike ali Črnomlja, saj čez Netralič proti Vinicam in Severinu ob Kolpinih bregovih napravila. Potem takem bi Metlika in Črnomelj bila le kake 2 ali 3 milje na strani od železnice. Metličani in Cr-nomljani bi potem svoje pridelke saj lahko v Netraliča (poštna postaja na Hrvaškem) na železnico nakladali in dalje na morje vozili. Kar pa se tiče vina, se mu mora kupčija le v Ljubljano odpreti, premog in les pa bi se vozila na Reko. Ker skušnje kažejo, da je narod čedalje manj zmožen davke svoje odrajtovati, je dolžnost naša, kteri zastopamo zadeve obrtnijstva in kupČijstva} da mislimo na to, kako bi se dalo odvrniti, da dežela ne oboža popolnoma. Pomoč taka je to, da se krajem, ki kaj pridelajo, odpre pot, da morejo na prodaj peljati svoj pridelek. Okolica metliška in črnomaljska prideljujete posebno vino, — ako tega svojega pridelka prodati ne morete, obožati morate popolnoma. Strašna gora Gorjanec zapira belim Kranjcem pot, da s svojim dobrim vinom ne morejo v gornjo deželo; ko bi pa železnica šla skozi njih kraje ali saj blizo njih, bi lahko dober kup vozili dobro svoje vino na gorensko stran in ga le-sem prodajali. Kar pa se tiče vina ondašnjega, je gotovo, da je že zdaj dobro, da se pa bo lahko merilo z vsakim drugim vinom, kadar bojo jeli v kleti (hramu) ž njim umnejše ravnati kakor ravnajo še zdaj. Po vsem tem tedaj predlagam si. kupčijski zbornici: naj priznava potrebo železnice, kakor sem jo popisal, za dolensko stran, in ako potrdi moje misli, naj stori vse, kar je treba, da se napravi toliko zaželjena železnica. — Po nasvetu predsednikovega namestnika gosp. Sa-masa-ta je zbornica soglasno sklenila, da se tudi ta predlog priporoči si. ministerstvu. 375