IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
Franc Meško — predsednik, Stane Tonejc, dipl. inž. — odgovorni urednik, Filip Dolinar, Stojan Kerbler, dipl inž., Rozika Klančnik, Franc Klemenčič, Anton Kokol, Anton Kozoderc, Franc Lah, Ivo Tušek, Franc Vrlič.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
LETNIK VI.
vsi Slani zk so odgovorni za
IZVAJANJE AKCIJSKEGA PROGRAMA
Eno bistvenih vprašanj pa je seveda tudi vprašanje nagrajevanja po vloženem delu. V tem bodo morali člani Zveze komunistov storiti vse, kar je v njihovi moči, da bo nagrajevanje zares dosledno slonelo na opravljenem delu. Vsi vemo, da je prav tu še mnogo problemov, ki zahtevajo nujno rešitev, ki naj bo resnično v duhu nagrajevanja po vloženem delu.
čeprav je to mnogokrat težje rešiti, kot pa o tem razpravljati, pa bo vseeno moralo tudi tukaj kreniti naprej, saj dosedanji način nagrajevanja največkrat sploh ni spodbuden.
Sklepi, ki jih je sprejela konferenca ZKS Ptuj, povsem pravilno zahtevajo med drugim zaostritev odgovornosti posameznih komunistov pri izvajanju sprejetega akcijskega programa, ki mora prodreti tudi v naš delovni kolektiv. Mislim, da ne bom krivičen proti nikomur, če omenim to, da je v zadnjem času prav pri nas opaziti, da precejšnje število članov ZK še vedno ni našlo same sebe, in da prav v trenutkih, ko bi morali najbolj dosledno izvajati akcijski program ter sprejeti sklepe in resolucijo 10. plenarne seje CK ZKJ, kolebajo, nekateri pa celo izstopajo iz vrst članstva ZK in to celo v času, ko na drugi strani vključujemo v naše vrste na stotine in stotine mladih ljudi, ki so sprevideli, kje je njihovo mesto in kje bodo najlaže izvajali vse sklepe in smernice našega partijskega in državnega vodstva.
Seveda sem to omenil le mimogrede, ker sodim, da je naša skupna dolžnost, da dosledno izvajamo sprejeti akcijski program, in da se zares uveljavljamo v samoupravnih organih tako, kot je to tudi dolžnost vsakega člana Zveze komunistov. Naš akcijski program, in z njim seveda tudi vse sprèjete smernice ter sklepe, bomo lahko izvajali le s skupnimi močmi.
Popravilo »kelly-« filtra
Pomembnost tega akcijskega programa je v tem, ker je njegovo osnovno izhodišče, da mora vsak komunist v okolju, kjer dela, oceniti politično situacijo in uskladiti svoje politično delo s temi ocenami. Predvsem pomembno in potrebno pa je, da se poenostavi delo komunistov na vseh področjih delovanja, od samoupravnih organov do političnih organizacij.
Vsi vemo, s kakšnimi aktualnimi problemi in težavami smo se borili v zadnjem času v naši občini, kakšen je položaj na področju našega gospodarstva, zato je tudi' toliko pomembnejši sklep konference, ki se je postavila na stališče, da je za razvoj gospodarstva ali negospodarstva v občini odgovoren vsak član naše organizacije, ne glede na to, kje in v kakšni dejavnosti dela.
Ker je bilo v problemu šolstva na tej seji posvečeno
precej razprave, je tudi povsem razumljivo stališče konference, ki poudarja, da je nujno, da se komunisti v gospodarstvu v okviru samoupravnih organov odločno zavzemajo za čim hitrejše izboljšanje materialnega stanja šolstva na območju celotne naše občine, seveda pa je istočasno potrebno tudi preučiti vse učno-vzgojne programe ter sam šolski sistem, ki ga je treba čimbolj prilagoditi potrebam našega gospodarstva.
Med naloge v omenjenem akcijskem programu sodi tudi vprašanje zaposlovanja mladih strokovnjakov. Glede tega morajo komunisti z organizirano akcijo v samoupravnih organih storiti vse, da bi prišlo do realizacije tega pomembnega vprašanja, povsod tam, kjer je mogoče, saj imamo še danes v vseh delovnih organizacijah precej delovnih mest, ki bi jih morali zasesti ljudje z ustrezno izobrazbo.
Zanimanje komunistov TGA za dogodke svetu
Že drugič v letošnjem letu je osnovna organizacija ZK na-■ šega podjetja organizirala razpravo o zunanjepolitičnih dogodkih. Pred meseci nas je obiskal tovariš Mitja Vošnjak, pomočnik sekretarja za zunanje zadeve, tokrat pa tovariš Andrej Bedenak, svetnik ■ v DSZZ.
Kot dober poznavalec Češkoslovaške nas je ■ seznanil z razmerami v tej deželi od predvojne dobe do zadnjih dogodkov. Ob prijetnem podajanju snovi je čas kar prehitro minil in Slani ZK ter ostali poslušalci, ki so biti prisotni, so bili resnično zadovoljni.
Oblika seznanjanja članov, ki jo je izbrala osnovna organizacija, je ža članstvo privlačna in tudi primerna. Člani .želijo izvedeti kaj več kot le to, kar je v časopisih, in tokrat so prišli na svoj račun. Upamo, da bo vodstvo 00 ZK s takim načinom nadaljevalo in prepričani smo, da bo vedno več poslušalcev. Vsi se zelo zanimamo za probleme, ki se pojavljajo v svetu, zdaj tu, drugič tam, in ogrožajo svetovni mir. Ta mir, katerega smo si tako težko priborili in zanj toliko žrtvovali.
SPREMEMBE USTAVE V JAVNI RAZPRAVI
Zvezni zbor in zbor narodov zvezne skupščine sta leta 1967 sprejela ustavne amandmaje. Že takrat je bilo izraženo mnenje, da bi bilo potrebno ustanoviti organ za preučevanje nekaterih ustavnih vprašanj.
Ta organa sta junija 1967 imenovala interno komisijo za ustavna vprašanja, ki je bila zadolžena za pripravo potrebnega gradiva glede uresničevanja in morebitnih sprememb posameznih določb ustave SFRJ.
Komisija je ugotovila, da je potrebno začeti postopek za spremembo ustave, zato je predlagala zvezni skupščini, da naj sproži pobudo za spremembo posameznih ustavnih določb. Predsedstvo zvezne skupščine je predložilo skupščini, naj ustanovi skupno komisijo vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja, ki so jo imenovali v začetku tega leta.
Skupna komisija je predlagala zboru narodov, naj - sproži postopek za spremembo nekaterih ustavnih določb, in to na področju: strukture samoupravljanja v delovnih organizacijah, funkciji federacije in odnosov med federacijo in republikami na področju zakonodaje, strukture zvezne skupščine, načel volilnega Sistema za zvezno skupščino, ustavnega položaja in funkcije avtonomnih pokrajin in še nekaterih vprašanj v zvezi s pravicami narodnosti.
Pristojni zbori so sprejeli pobudo za spremembo ustave in naročili komisiji zvezne skupščine za ustav-
na vprašanja, da naj izdela predloge posameznih določil in jih do konca julija 1968 predloži v javno razpravo, ki naj traja do 25. septembra tega leta.
Nas bo zanimalo predvsem, kakšne ustavne spremembe so predvidene v strukturi samoupravljanja v del. organizacijah. V IV. poglavju zvezne ustave so sedaj obravnavana, načela in oblike samoupravljanja v delovnih organizacijah. Tam je določeno, da v delavnih organizacijah samoupravljanje poverjajo delovni ljudje v skladu z ustavo, zakonom in statutom, določene funkcije uprav-
(Nadaljevanje na 8. strani)
M. F.
Mislim, da ni potrebno ponavljati razprav, ki so potekale na seji delavskega sveta, ko so obravnavali polletni obračun letošnjega leta. Že mnogokrat smo poudarjali, da so še razne zadeve, o katerih razpravlja in tudi odloča delavski svet, večkrat nejasne in vsem članom tudi nerazumljive, kar seveda vpliva na rezultat glasovanja na tem forumu, kar je prišlo do izraza tudi na tej seji DS.
Lahko trdim, da je prav polletni obračun to pokazal v celoti, ko so članom DS le preči-tali kakšen dohodek smo dosegli v prvem polletju in pri tem prikazali nekaj milijonskih številk, ki si jih prav gotovo noben član delavskega sveta ne more obdržati v glavi, kaj šele, da bi o le-teh še razpravljal. Na tej seji je prišlo do žolčnih razprav o upravičenosti ali neupravičenosti dodatka za izmensko delo, mnogo bolj vroče, kot temu pravimo, pa je bilo na masovnih sestankih v delovnih enotah.
Kot je znano, so vsi proizvajalci v delovnih enotah zavrnili predlog UO, ki je predlagal, da naj bi dobili vsi enak dodatek za izmensko delo, in sicer 197 dinarjev (starih) za-eno nočno uro, zato je pač moral delavski svet obravnavati predlog, ki je vsaj za zdaj sklenil stalno polemiko med tistimi, ki delajo v izmenah, in tistimi, ki delajo vsak dan le dopoldan.
Seveda to ni dokončna rešitev, ker je treba prej ali slej dokončno urediti to vprašanje, ki naj zares pravično urejuje delitveno razmerje, in da bi bilo vsaj nekako zadoščeno pravilu, da naj vsak dobi po svojem vloženem delu. To je sicer težavna zadeva, okrog katere se vrtimo že vsa leta, vendar tudi tukaj ne bomo mogli več tako naprej. Toda, ker vemo, da je ta sporna zadeva vsaj začasno sklenjena, jo pač pustimo ob strani in že sedaj razpravljajmo o tem, kako bi bilo najbolje v prihodnje in kaj ho treba v tej smeri še storiti.
Vsekakor pa bi pri vsem tem, kar se je dogajalo na sestankih v delovnih enotah, želel spregovoriti nekaj besedic. Sestanki so bili številno tako obiskani,^da si kaj boljšega ni bilo moč želeti, pa tudi razprave so bile živahne in mnogokrat celo ostre. To je tudi razumljivo, saj je šlo za dohodek vsakega posameznika.
Toda, če je bila tukaj razprava zanimiva in živahna, pa je takoj vse postalo nezanimivo, ko se je tej točki pridružila še druga točka: »proizvodna problematika«. To govorim predvsem iz izkušenj s tega in tudi prejšnjih sestankov, kjer so obravnavali to vprašanje. Tako je na primer v delovni enoti glinice postal omenjeni sestanek za nekatere posameznike takoj nezanimiv, ko je prišla na dnevni red omenjena točka. Takoj ko so namreč opravili s prvo točko — seveda v njihovo korist, so sodili, da je cilj dosežen in da se naj s proizvodno problematiko ukvarja pač tisti, ki mu je za to, da še naprej sedi na sestanku in razpravlja o mnogih proizvodnih problemih. Ne vem sicer, kaj sodijo vsi tisti, ki so na sestanku še ostali in razpravljali o mnogih perečih proble-
O item, kako zagotoviti sklepčnost na sejah svetov proizvajalcev v delovnih enotah, smo že nekajkrat pisali, vendar kaže, da vse polemike im razprave okrog tega le miso naletela na plodna tla in na razumevanje pri tistih, ki so ibili izvoljeni v te samoupravne organe.
Svet proizvajalcev delovne enote glinice je na svoji zadnji seji med drugim tudi sklenil, da naj se kaznujejo z: opominom vsi tisti člani, ki se doslej še sploh niso udeležili sej sveta!
Morda je to prav, morda tudi ne, vsekakor pa le kaže na ne-
Montaža dodatnega nosilca na dekantatorju
Kako
mih, ki že nekaj časa tarejo to delovno enoto, vsekakor pa menim, da so vsi tisti, ki so odšli s sestanka, ne meneč se za probleme svoje delovne enote, povsem pozabili na to, da imajo po statutu podjetja poleg pravic, ki jih uveljavljajo na takih in podobnih sestankih, tudi določene dolžnosti, ki so jih kot člani delovne skupnosti dolžni izpolnjevati. In med te dolžnosti sodi vsekakor tudi reševanje proizvodnih problemov, ki bi jih morali s skupnimi močmi odpravljati in tako ustvarjati močnejšo materialno bazo.
Nikakor ni treba poudarjati, da je naša cena glinice že sedaj mnogo previsoka in da bo potrebno storiti še mnogo, da bi to ceno znižali, saj bi prav to bil naš največji doprinos k temu, da bi lahko večkrat razpravljali o naših osebnih dohodkih. Ali ti tovariši ne pozabljajo, da so naloge pred nami velike in da ne gre tu samo za vprašanje osebnih dohodkov, ampak da je potrebno vsak dinar prej prigospodariti in šele nato razpravljati o njegovi delitvi. Prav tovariši na glinici ne bi smeli spregledati tudi dejstva, da je potrebno naše proizvodne zmogljivosti povišati, in da je tudi tukaj naša dolžnost prihraniti oziroma prigospodariti potreben denar za novo vrsto avtoklavov ter za kalcinacijsko peč, in da moramo misliti tudi na to, da bo potreb-
(Nadaljevanje na 8. strani)
zagotoviti sklepčnost na sejah SPÌE?
Avgust Zemljič je elektrovarilec
kaj, kar se v samoupravni praksi né bi smelo dogajati, to je, da bi se vsak član, ki je bil izvoljen v te organe, le moral zavedati svoje dolžnosti ter odgovornosti do tistih, ki so ga izvolili. Toda, v zadnjem času se je pojavilo še eno vprašanje, ki sioer ni novo, vendar je postalo aktualno. Na masovnem sindikalnem sestanku 14. in 15. avgusta 1968 so člani sindikata v.delovni enoti glinice predlagali to-~Vairadškeirmi odbbaši, "dd iiaf šlečP njič sproži vprašanje, ureditve udeležbe na sejah UO, DS in SPDE za .tiste člane, ki se le-teli udeležujejo v svojem prostem času. Prav to vprašanje je bilo sproženo tudi na zadnji seji delavskega sveta v avgustu mesecu, kjer je bilo upravnemu odboru naročeno, da naj skuša ■najti neko ustrezno rešitev za ta problem. Nesporno je namreč dejstvo, 'da člani samoupravnih organov, 'ki delajo- v izmenah, nikakor niso izenačeni s tistimi, ki delajo vsak dan le od sedme do petnajste ure.' V mnogih delovnih organizacijah so te probleme že rešili v .obliki nadomestila za izgubljen prosti čas, kajti nikakor ni v skladu, da 'bi nekdo moral ostati v tovarni po 16 ur,.drugi pa, le 8, čeprav sta.oba plačana le za 8 ur. Kako bo sicer rešeno to vprašanje, še ni znano-, vsekakor pa bo treba najti neko trezno in pravično rešitev, kajti- izjave na seji delavskega sveta, češ da 'je to častna ■naloga in da se v udeležbi na sejah DS in UO le 'kaže zavest posameznika do dela v samoupravnih organih, ni bila povsem na mestu, kajti ta častna naloga in zavest bi potem morala veljati za vse in ne le za nekatere, vsi pa vemo, kje se danes neha vsa ta naša zavest.
Res je tudi, da. so mnogi skozi vsa leta samoupravljanja v našem podjetju mnogo dali -na to zavest in na častno nalogo ter vsa leta zelo. aktivno- sodelovali na vseh področjih, družbenopolitičnega dela vse dotlej, dokler le niso sprevideli, da to velja samo za nekatere. Tudi izjave, da ni treba na sejo; če si prost, niso v redu, kajti potem bi bilo sploh bolje, da iz proizvodnih obratov, kjer je delo izmensko, ne bi volili članov v delavski svet in upravni odbor.
To pa ne bi bilo niti malo v skladu z načeli samoupravljanja,
ki pravi, da je vsak proizvajalec tudi upravljalec svojega podjetja. In, če mu to pravico daje tudi naša ustava,- potem moramo vse probleme le reševati v duhu medsebojne enakopravnosti na vseh področjih dela v kolektivu in -tudi zunaj njega.
Brez drvoma drži, da je treba le nekaj več odgovornosti do udeležbe na sejah samoupravnih organov, predvsem v delovnih enotah, to je le naša skupna dolžnost pred^vouvči irtTune' najdem nobenega opravičila za to, da se nekateri, posamezniki sploh ne udeležujejo sej. Take in podobne probleme, kot sem jih nakazal, lahko rešimo po drugi poti, ne pa z enostavnim
Franc Zupanič je gliničar
bojkotiranjem sej SRDE, če to že lahko tako omenim.
Ne glede na dejstva, ki jih vsi poznamo, .pa smo le dolžni in pred skupnostjo odgovorni za gospodarjenje z zaupanimi nam sredstvi, zato bodo taki posamezniki mpraü čimprej sprevideti, da je dolžnost in odgovornost le nekaj -drugega od častne naloge in zavesti, ki bi sicer morala biti, vendar smo- na to že davno vsi skupaj pozabili. Problemi v naših proizvodnih obratih so- naši skupni problemi in smo zato tudi vsi skupaj odgovorni in dolžni, da jih odpravimo, toda le s svojo udeležbo na sejah samoupravnih organov bomo kos tem nalogam.	M. F.
PRI ZAHTEVI SVOJIH PRAVIC NE POZABITI TUDI NA DOLŽNOSTI
V zadnjih dveh mesecih je bilo precej vročih razprav o izmenskem delu oziroma o dodatku zato delo, in to na svetih proizvajalcev in na masovnih sindikalnih sestankih ter na delavskem svetu.
ŠE O DELJENEM DELOVNEM ČASU
1. septembra je potekel skrajni rok za prehod na petdnevni deljeni delovni čas v vseh republiških upravnih organih in občinskih skupščinah Slovenije.
Ob izidu zakona je republiški izvršni svet imenoval posebno komisijo za spremljanje priprav za prehod na petdnevni delovni čas. Ker smo od uvedbe deljenega delovnega časa pričakovali mnogo pozitivnih posledic, zlasti pa še zvišanje delovne storilnosti, in ker so se tudi v mnogih delovnih organizacijah pripravljali na prehod na deljeni delovni čas, so za nas ugotovitve te komisije zelo zanimive. Komisija je skozi vse poletje spremljala delo v novih pogojih, anketirala je republiške upravne in druge organe ter zaprosila vse občinske skupščine za pripombe in predloge. V pomoč so ji bili tudi rezultati ankete, ki jo je izvedel center za raziskavo javnega mnenja pri visoki politični šoli v Ljubljani in ki je zajela približno 2500 državljanov.
Iz poslanih odgovorov ter izvedene ankete izhaja, da v večini republiških organov trdijo, da nov delovni čas ni prinesel vseh pričakovanih pozitivnih rezultatov glede delovne storilnosti. To še posebej velja za popoldanski del delovnega časa. Popoldne so bili delavci bolj utrujeni in zmanjšale so se njihove intelektualne zmogljivosti za ustvarjalno delo. Večina zaposlenih je za zgodnejši začetek in konec dela in šo proti enournemu odmoru. Ta je namreč za malico predolg in prekratek za izdatnejši počitek. Tudi prezgodnji odmor ob 11,30 ni v korist delovni storilnosti, ki je pri intelektualnih delavcih prav takrat na višku in jo odmor nasilno pretrga.
Skoraj vse občinske skupščine so z negodovanjem pripravljale uresničitev zakona o prehodu na novi delovni čas. Povsod obstaja resen problem glede prevoza delavcev na delo in domov, saj železniški in avtobusni vozni redi niso prilagojeni novemu delovnemu času. Problem rešujejo tako, da posameznim delavcem dovoljujejo prihod in odhod z dela po starem delovnem času. Občani, ki delajo po novem delovnem času, so pozno popoldan že utrujeni, se družbenopolitično ne udej-(Nadaljevanje na 8. strani)
VKV ključavničar Adolf Golob pri delu
Kdaj uporabljamo gazirano slano vodo?
Voda je sestavni del vsakega živega organizma. Pri odraslem človeku odpade okrog 70 % telesne teže na vodo. Skoraj vsi fizikalni in kemični procesi organizma se odvijajo ob prisotnosti vode. Prav zaradi tega se mora fiziološka količina vode vnašati v organizem, to je okrog
1,5	litra dnevno. To potrebo pa človek krije s tekočinami in s hrano. Izločanje vode se vrši prek ledvic, kože, pljuč in črevesja. Izločena količina vode prek kože (znojenje in izparevanje) z ozirom na temperaturo okolja in vrsto dela zelo variira. Tako se npr. delavec pri večjih telesnih naporih in pri visoki temperaturi delovne okolice zelo znoji, s čimer izgublja
pomoč taka, da zaužijemo nekaj gramov soli v kakršnikoli sestavi. Najbolj pogosto uporabljamo kuhinjsko sol.
PREVENTIVNI UKREPI IN PREDPISI
Da bi preprečili posledice čezmernega znojenja delavcev, imamo odredbo o obvezni preskrbi delavcev z gazirano slano vodo pri delu z visokimi temperaturami (Ur. list FNRJ št. 40/47). Po tej odredbi mora delovna organizacija delavcem, ki opravljajo težka fizična dela pri visoki temperaturi in kjer se znojijo, in so zato tudi bolj žejni, dati na voljo gazirano slano vodo.
Gazirana slana voda vsebuje 0,5 % (5 g na 1 liter vo-
Plinske turbine za aluminij
Islandska državna elektriška družba je naročila dvo je plinskih turbogeneratorskih enot, ki jih bodo postavili v neposredni bližini tovarne aluminija za kritje potreb po električni energiji v primeru izpada vodnih elektrarn zaradi zaledenitve v zimskih mesecih. Ob normalnem obratovanju omrežja bodo uporabili generatorje za fazno kompenzacijo. Centrali bodo krmilili daljinsko iz osrednje stikalne postaje.
Jedrska elektrarna v Švici
Konzorcij Westinghouse — Brown Boveri, ki gradi prvo švicarsko jedrsko elektrarno Bez-nau na otoku reke Are blizu mesta Baden, je podpisal s severovzhodno švicarsko elektri-ško družbo pogodbo za drugo enoto z močjo 350 MW, s katero bodo podvojili moč elektrarne Beznau. Tudi za to enoto bo dobavila turbogenerator in vse pomožne naprave švicarske tovarne Brown Boveri iz Badena. Westinghouse bo sodeloval pri gradnji tlačno vodnega reaktorja in dobavi jedrskih elementov.
g»!
Strugar Živorad Milosavljevič
Anton Vrabl je posluževalec mokrih mlinov
tudi večje količine vode, včasih tudi do 8 litrov dnevno!
Izguba enega litra vode dnevno že zmanjša delovno sposobnost mišic, seveda le, če čez dan ne zaužijemo nobene tekočine. Večje izgube vode pa povzročajo sušenje sluznic in motnje centralnega živčnega sistema.
izguba soli
Mnogo večja nevarnost za zdravje delavca je močno znojenje zaradi izgubljanja soli. Običajno vnaša delavec dnevno v svoje telo 10 do 20 gramov soli, z znojenjem pa lahko izgubi tudi 30 do 40 gramov soli! če sedaj vzamemo, da delavec v zelo vročih delovnih pogojih pije navadno pitno vodo ali mineralno vodo, npr. radensko, rogaško ipd., ki ne vsebujejo Na C1 (soli) in tako njeno pitje povzroča razredčenje telesne tekočine, s čimer pade tudi koncentracija soli. Pomanjkanje soli v organizmu deluje negativno na centralni živčni sistem. Tako npr. postane delavec razdražljiv, brez pravega vzroka postane napadalen, dobiva krče v mišicah itd. Zaradi zmanjšanega odstotka kislosti želodčnega soka se tudi tek zmanjša. V takem stanju želodca in prebavnega trakta nastanejo idealni pogoji za razvoj bakterijskih obolenj zato, ker tedaj želodčna kislina ni dovolj močna, da bi uničila bakterije, vnesene s hrano.
PRVA POMOČ
Pri vseh akutnih zastrupitvah je najpreprostejša prva
de) kuhinjske soli. Gaziranje vode se vrši z ogljikovo kislino in to pod pritiskom 5 — 7 atmosfer. Ta napitek običajno delajo s posebno napravo, ki se imenuje »saturator«. Gazirana voda sploh nima slanega okusa. Naprave »saturator« imajo danes že v več delovnih organizacijah. Vsa ta podjetja pa so si enotna v tem, da je preskrba delavcev z gazirano slano vodo v zdravstvenem in ekonomskem pogledu velika prednost, predvsem pa tam, kjer se delavci močno znojijo, npr. v topilnicah, livarnah, rudnikih, delih pri pečeh, posodah itd. Preskrba z gazirano slano vodo ni samo ekonomična, ampak tudi podjetju zagotavlja redno preskrbo" delavcev z ustreznim napitkom.
Sodobna medicina dela v svetu pozna zraven ojačane hrane kot »zaščitno sredstvo tekočin« samo mleko, gazirano slano vodo, sadne sokove in razne pulpe s koncentrati prej navedenih napitkov. Mineralno vodo — razne slatine in podobno odklanjajo zato, ker so pri spremljanju in študiju v razdobju 10 do 15 let strokovnjaki ugotovili, da je pri tistih delavcih, ki so v teh razdobjih uživali za »zaščitno sredstvo« razne slatine, porast obolenj na prebavilih in črevesju precej večji, razen tega pa so še ugotovili kronične motnje na centralnem živčnem sistemu. Razumljivo je, da so te spremembe pri posameznikih različne.
- K
ANKETA UREDNIŠKEGA ODBORA
Uredniški odbor je že večkrat pozival bralce Aluminija, naj sporoče svoje mnenje o časopisu, o njegovi vsebini in obliki.
Tokrat se uredniški odbor obrača na bralce Aluminija z anketo, katero naj bi izpolnil vsak bralec in jo oddal v nabiralnik pri izhodu ali pri bifeju v sanitarnem poslopju. Uredniški odbor prosi, da bi bralci oddali izpolnjene listke vsaj v desetih dneh po izidu te številke. Tisti, ki prejemajo časopis po pošti, lahko pošljejo odgovore na naslov: uredništvo Aluminija, TGA Kidričevo.
Anketo bomo skrbno obdelali in vse rezultate objavili v novembrski številki.
1)	Ali berete redno ALUMINIJ?	da
2)	Ali berete doma še kakšen časopis?	da
(če, kateri) .....................
3) AM sodite, da vas ALUMINIJ dovolj obvešča	^
o dogodkih v podjetju?	da ne °
r4) Kakšne vrste informacij pogrešate?	+»
ö
ne
ne
"3
5)	Kakšni članki so vam bili najbolj všeč?	«f
a — Obvestila o delu samoupravnih organov	>n
b — Strokovni sestavki	S
c — Članki o varstvu pri delu	'S
d — O delu družbenih organizacij in društev	^
e — Potopisni članki
f — Zabaivnd članki — humor
g — ...l.................—...........................:.....•
h .. .................___;..............V.i'..........i....
(Ustrezno podčrtajte)
6)	Kakšna naj bi bila po vašem mnenju v prihodnje vsebina ALUMINIJA?
a — bolj strokovna ■ b — bolj zabavna
c — z več slikami	!
d — :.....:.:.......................:................... : i
e — ...........:........................................... I
(Ustrezno podčrtajte)	j
7)	Zakaj ne dopisujete v ALUMINIJ?
8) Ali ste mnenja, da je časopis potreben, in bi
vam bolo žal, če bi. prenehal izhajati?	da ne
Izpolnjevalce prosimo, da izpolnijo še tole o sebi:
kvalifikacija...................:............starost....1......
(npr. PK delavec, KV delavec, itd.)
Ančka Vrtič je administratorka v DE aluminij
Izločanje vanadijevih in fosforjevih soli iz luga
PRI PROIZVODNJI GLINICE PO KONTINUIRANEM BAYER POSTOPKU, PA TUDI PRI SINTER POSTOPKU, SE V ALUMINATNIH LUGIH NABIRAJO RAZLIČNE PRIMESI: NATRIJEV VANADAT, NATRIJEV FOSFAT, SODA, ORGANSKE SNOVI ITD. S SPEKTRALNO ANALIZO NAJDEMO V ALUMINA TNIH LUGIH ŠE MNOGO DRUGIH ELEMENTOV, KI PRI IZLUŽEVANJU PREIDEJO IZ BOKSITA V LUGE. TI ELEMENTI SO: BERILIJ, ARZEN, KROM, FOSFOR, SILICIJ, GALIJ, MOLIBDEN, VANADIJ, KALCIJ, KALIJ, CINK, KLOR IDR. TAKO PREIDE IZ BOKSITA V LUGE 45—50 °/o VSEBNOSTI P205 IN 25—30 % VSEBNOSTI V205.
Prisotnost nekaterih naštetih primesi negativno' vpliva na potek tehnološkega postopka. Va-nadijève soli. npr. zmanjšujejo stabilnost aluminaitnega luga, v d ekompozer j ih izločeni hidrat pa oh prisotnosti večjih' količin vanadijevih soli postane bolj drobnozrnat. Tudi iz takega hidrata pridobljena glinica je drobnozrnata, nastanejo občutne izgube v elektrolizi zaradi, pra-šenja, pridobljenemu aluminiju .pa se močno poslabša elefehro-prevodnost. Prisotnost večjih količin fosforjevih soli v adumi-natnih lugih vpliva tudi tako, da dobimo bolj drobnozrnati hidrat.
Vse, kar smo našteli, nas sili k iskanju poiti an načinov, da se čimvečja količina teh primesi iz lugov pravočasno izloči. Vanadi-jev pentoksid in- fosforjev pent-0'ksid najbolj efektno' , izločamo iz lugov tako, da Mge ohladimo in pustimo soli izkristalizirati, te kristale pa- nato v. dekantatorjih zgostimo in končno na centrifugi •ločimo kristale teh soli od luga.
Pred kristalizacijo je potrebno luge ohladiti na najmanj 45° C, ker se pri višjih temperaturah izkristalizira premala količina soli, nastali 'kristali pa so preveč droibni. Za optimalno' kristalizacijo je najprimernejša koncen-
tracija lugov med 190—200 g/1 Na2Op. Pri višjih koncentracijah lugov začenjajo izpadati še karbonati in organske snovi, ki otežujejo ločitev vanadijeve soli od luga na centrifugi. Pri višjih koncentracijah pridobljene soli vsebujejo več karbonatov, so torej manj čiste. Ker vanadi-jevo sol prodajamo za predelavo v tehnične vanadijeve spojine, je tako povišano onesnaženje pridobljene soli nezaželeno.
Če se pridržujemo, 'teh območij temperature in. koncentracije lugov, zrastejo kristali V2O5 in
(Nadaljevanje na 8. strani)
RAVILNIKI H ZA
NEKAJ O NAŠIH P
Maja 1959 je DS sprejel nov tarifni in stimulacijski pravilnik.
Proizvodni proces podjetja je take narave, da se osnove plačila po učinku in za premije ne da meriti za posameznika-delavca, ampak samo za večje ali manjše skupine.
' Plačilo po učinku in premije se uvajajo le za plačilo rezultatov, ki jih je možno meriti in s katerimi dosežemo višji dohodek podjetja:
a)	za količine, proizvedene nad nominalno kapaciteto tovarne, po mesečnem obračunu;
ib) znižanje delovnih ur.
Premije in penali :
a)	premije — penali na prihranek na surovinah, energiji in režijskih stroških;
b)	penali za slabšo kvaliteto proizvodnje od zahtevane;
c)	premija na stalnost v delovnem razmerju.
Nagrade:
a)	za koristne predloge;
b)	za posebno marljivost in vestnost pri delu.
Za en dam neopravičenega izostanka z dela v mesecu izgube delavci pravico na 50 % plačila po učinku in premij, po vseh osnovah za ta mesec. Za dva ali več dni neopravičenega izostanka pa izgubi delavec pravico na celotno izplačilo po učinku in premije po vseh osnovah za ta mesec.
Plačilo, po učinku za količine, proizvedene nad nominalno kapaciteto, se izplača vsem delavcem, ki so zaposleni v podjetju. Osnova za izplačilo po učinku je, da je proizvedemo- najmanj 12501 aluminija mesečno in najmanj 3400 t glinice mesečno. Kolikor je mesečno proizvedeno manj kot 12501 aluminija, pa čeprav je proizvedeno več glinice kot 34001 mesečno, ni osnove za plačilo po učinku za nobenega delavca ('ker ni dosežen zadosten dohodek .podjetja).
Iz grafikona se odčita odstotek plačila po učinku po- mesečni proizvodnji aluminija in glinice. Za izračun se vzame aritmetična sredina obeh odstotkov. Kolikor pa je proizvedena količina aluminija osnova za plačilo po učinku, proizvodnja glinice pa je nižja od 34001 mesečno, delavci, zaposleni v glinici, niso upravičeni na plačila po učinku.
Delovne ure:
Osnova za plačilo, po učinku je razmerje med opravljenimi delovnimi urami in planiranimi delovnimi urami v odnosu na količinsko proizvodnjo.
Premije:
Premije ha prihranek surovin, energije in za znižanje režijskih stroškov se izplačujejo; če nastopi zmanjšanje porabe surovin,
energije ali znižanje režijskih stroškov od predvidenih v planski kalkulaciji proizvodov v planu bruto produkta.
Za prihranek se upošteva le manjša količina , uporabljenih surovin in energije, ne pa odstopanje v ceni.
Odstotki za premije — panale se odčitajo v grafikonu (aluminij in glinica). V posebnem seznamu so navedena delavna mesta, -ki so upravičena : na premijo.
Penali na kvaliteto proizvodnje nastopajo, če se kvaliteta proizvodnje zmanjša pod zahtevano kvaliteto, za aluminij
99,5	% i'n za .glinico 99 % AI2O3.
Odstotki se odčitajo v posebnem grafikonu. V seznamu s'o določena delovna mesta, katerim se zaračunavajo penali.
Stalnost:
, Zaradi takraithih potreb (fluktuacija) je bila tudi premija na stalnost — do 3 let nič, nato stopnjevanje dò 10 let, in največ
10%.
Nagrade — premije za koristne predloge izboljšav so se izplačevale po posebnem predlogu in izračunu.
Marca 1960 je DS sprejel spremembo, kjer se pravilnik o- stimulaciji ni bistveno spremenil.
Novembra 1961 je DS sprejel »Pravilnik o delitti osebnih dohodkov« dn »Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov obračunskih enot«.
V tem pravilniku se prvič pojavijo — pripravniki —, njihovo sprejetje in plačilo.
Ostanek ustvarjenih sredstev predstavlja osebne dohodke, ki se razdelijo v sorazmerju s številom opravljenih ur in udeležbe delovnega mesta v kvoti osebnih dohodkov. Količnik razmerja se izračuna ,po računu:
ostanek ostvarjenih osebnih dohodkov
kalkulativna vrednost vloženega dela
Ta količnik ja lahko tudi manjši kakor ena, 'kar . pomeni, ■da so ustvarjeni osebni dohodki delavcev nižji, kakor pa je izračunana 'kalkulativna vrednost vloženega dela po temelju meril tega pravilnika, če niso doseženi zahtevani uspehi dela in gospodarjenja.
Delež delavcev v skupnih sredstvih, ki so namenjena za osebne dohodke, se določi' po mestih pravilnika, in sicer tako, da je višina odvisna:
1.	od števila 'Opravljenih ur posameznega delavca;
2.	od vrednosti delovnega mesta, na 'katerem so upoštevani
zahtevnost, težina dela, odgovornost dn .pogoji dela na delovnem mestu, strokovna izobrazba;
3.	od uspeha, ki ga doseže sektor odnosno sekcija s prihranki na materijalu, režijskih stroških in .delovni sili;
4.	od uspeha podjetja nasploh,
Na temelju predvidenega delovnega časa in vrednosti delovnega-mesta se izračuna kalkulativna vrednost vloženega dela, 'ki je temelj za udeležbo posameznega delavca na ustvarjenih osebnih, dohodkih po dejansko opravljenih delovnih urah. ■
Vrednost delovnih mest, ki jih določa pravilnik, ne predstavljajo stalne višine osebnih dohodkov, temveč so- le merila za razporejanje osebnih dohodkov, ki jih Ustvari proračunska ©nota za osebne dohodke. Najkasneje do 25. v mesecu morajo biti delavci seznanjeni z izračunanim količnikom in tudi z vzroki uspeha .ali neuspeha in z vsemi okornostmi, ki'so vplivale na višino ustvarjenih sredstev za osebne dohodke v preteklem mesecu.
Dokler uspehi proizvodnih enot, doseženi s prihranki pri materialu in režijskih stroških, niso popolnoma ustaljeni, sme oerutralni DS skleniti, da se vzame za -osnovo ustvarjenih sredstev za osebne dohodke samo uspeh ekonomske enote z ozirom
Prvo delo po diplomi!
Prva zaposlitev po diplomi je lahko za mladega človeka pa tudi za podjetje, ki ga je zaposlilo, koristna preizkušnja. Vendar pa je lahko ta skušnja slaba za obe strani. Osnovni problem je nesporazum med človekom in organizacijo. Ta nesporazum lahko najdemo v vsaki fazi procesa, od sprejema na delo pa do dodeljevanja delovnega mesta, in to pri referentu za kadre, pri prvem šefu in pri samem diplomiranem strokovnjaku.
Morda je za podjetje najresnejši problem' fluktuacija mladih ljudi s fakultetno izobrazbo. Več kot: polovica zapusti podjetje' V'dveh, /treh letih po .sprejemu v Službo'. Nekateri sene zaposlijo več v velikih podjetjih in prehajajo na majhna -ali pa si osnujejo lastno podjetje.
Diplomirani študent težko- najde nekoga, ki bi ga poslušal; ne more takoj izkoristiti' svoje izobrazbe; ni še sposoben, da hi se spoprijel z. nejasnimi situacijami, v katerih ga nihče ne podpira. Najhuje' od vsega je, da po-gostoikrat dobi deto, ki ga sploh ne zanima, in ki za podjetje ne
pomeni nič, ne glede na to, kako se je izvedlo.
Očitno je, dia se z mladimi strokovnjaki v začetku njihove kariere dogaja nekaj, kar jih pripelje do tega, da — ali. zapustijo' podjetje, — ali pa resig-nira» jo. Potem se v, podjetju čudijo, da nimajo 'dinamičnih srednjih vodij, ki bi lahko 'kandidirali za odgovorne vodilne položaje.
Ko -mladi • strokovnjak prvič stopi ha delo', ima neke potrebe, čeprav se: jih mogoče sploh ne zaveda. Potrebna mu. je pri-lož,-n-oist, da se preizkusi, ali lahko naredi kaj koristnega, ali lahko dovolj zasluži' za življenje in da
ugotovi, ali lahko da pomemben doprinos k delu v podjetju. Čuti potrebo po idealiziranju svojega poklica, in da v podjetju, v 'katerega je pristopil, vidi neko korist, da vodi pot v 'bodočnost s polno priložnosti za učenje, napredovanje in vse večjo skrb za podjetje. Toda redkokdaj bo te svoje potrebe izrazil referentu za 'kadre. Namesto tega bo govoril o plači, o raznih .ugodnostih in priložnostih za napredovanje in drugih manj važnih problemih. Ne 'bo pa govoril o bistvu dela, o stališču podjetja do mladega strokovnjaka. Tako referent 'kot podjetje lahko dobita napačno -predstavo 0 mladem človeku s fakultetno izobrazbo, češ 'da je preveč ambiciozen, nerealen in domišljav človek.
Podjetju je.pptreiben mlad človek, 'ki .lahko daje dobre ideje, jih uvaja v praktične programe iter zna druge prepričati o vrednosti svoje ideje in programa. Podjetje mora biti gotovo, da važna dela, pri katerih -gre za denar, ugled in obstoj, vodijo samo tisti člani, ki so dokazali, da so sposobni izvrševati -najodgovornejše -naloge.
Anton Berlak zbira razsuto anodno maso
NAGRAJEVANJE
na proizvedeno količino- in kva-
liteto proizvoda ter uspeh podjetja kot celota. ..
Po letnem -zaključnem računu mora -podjetje obravnavati in razporediti vsa -sredstva, namenjena za osebne dohodke, med ekonomske enoto ter med delavce -in-sklade 'ekonomskih enot:
Julija 1962 je DS sprejel »Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov« in »Prayilnik o- delitvi čistega dohodka«.
Višina osebnih dohodkov .proizvodnih enot se obračuna pp: -.
1.	tarifi osebnih dohodkov po enoti ' tipičnega učinka posamezne ekonomske- enote, to je po toni glinice, .aluminija, pare oziroma m3 plina;-. .
2.	gibanju poslovnih stroškov posamezne proizvodne enote, tei se ugotavlja kot razlika med planskimi in. dejanskimi ^poslovnimi stroški;
31 .gibanju (porabi) delovne sile posamezne proizvodne enote, ki se ugotavlja kot razlika med plansko' in dejansko porabljeno delovno' sito;
4.	poslovnem uspehu ekonomskih enot -Sdohodka posamezne ekonomske enote v odvisnosti od ustvarjenega dohodka podjetja' kot celote;
5.	doseženi 'kvaliteti posameznega tipičnega učinka (glinice, aluminija, pare, plina);
6.	uspehu podjetja.
Višina -osebnih dohodkov. sekcij je odvisna od:
1.	priznane kal-kulacijske vsote osebnih dohoidkov posamezne sekcije;
2.	gibanja.;poslovnih stroškov 'sekcije;1.
3.	porabljene delovne sile, -ugotovljene po- sektorjih in sekci-jah; .
: .4, časovne izvršitve postavljenih nalog;
5.	uspeha poslovanja proračunske enote;
.6. uspeha poslovanja podjetja.
Kvota tarif osebnega dohodka v ertoti tipičnega učinka je določena 'z letnim gospodarskim načrtom.'
■ t(Se nadaljuje)
Bencinski avtomati
Na Švedskem so montirali 25 samodejnih bencinskih črpalk, na katerih se vozniki motornih vozil ob kateri koli uri lahko oskrbe z gorivom. Dovolj je, da v avtomat vržemo kovanec in pritisnemo na gumb za določeno vrsto goriva, pa nam naprava že odtoči določeno količino bencina, nafte ali mešanice.
Roke proč od tujih vrat in oken!
Za dobrih 8 tisočakov v starih dinarjih prodajajo v Zahodni Nemčiji drobne napravice, ki jih pritrdimo v avto ali stanovanje. Vanjo zataknemo plastičen klinček, na katerega je navezana vrvica, vrvico pa potem speljemo mimo oken in vrat, ki jih nepoklicani gostje ne smejo odpreti, če to poskušajo, potegne vrvica plastično zagozdo iz naprave, ta pa začne glasno tuliti, kot prava alarmna sirena. Pri tem ves čas menja višino tona, da signala zares skoraj ni mogoče preslišati. Drobno transistorizirano napravo poganja baterija.
Toplovodna izolacija
Če so cevi centralne kurjave nezadostno izolirane, gre precej toplote v izgubo. Te vrste hibe, ki vplivajo na povečano potrošnjo kuriva, je moč pozneje odpraviti z Isonat-Rohrisolierung. Ta izolacijska snov sestoji iz plasti moltoprena in ovoja iz polivinilne folije. Celotni izolacijski plašč je moč brez težav na hitro z zadrgo zapreti ali odpreti, če je potrebno kaj popraviti. Te vrste izolacije nudijo za vse premere cevi, ki pridejo v poštev pri centralni kurjavi, in jo marsikdo lahko sam uporabi pri izoliranju svoje hišne centralne kurjave.
Podjetje želi zaposliti najna-danjenejšega mladega strokovnjaka. Potrebe podjetja pa zahtevajo, da preverijo, če mlad strokovnjak razume osnove poslovanja dn če je zmožen ustvarjati nove ideje. Podjetje sodi, da je preveč nevarno takoj zaupati odgovorne naloge mlademu strokovnjaku, ker računa, da jih ne -bo 'mogel uresničiti. Zato zahteva od mladega strokovnjaka, da uporablja čas za učenje, da opazuje- 'druge, da spozna delo in mu za začetek daje le majhne praktične haloge.
Če se mlad strokovnjak in njegov vodja srečata, sta' oba nagnjena k temu, da naredita prav to, -kar bo negativno vplivalo na oba. Mladi strokovnjak bo v že-ljij 'da 'bi se izkazal, pretiraval v prikazovanju svojega znanja, starešina, hoteč postaviti mladega človeka na pravo mesto', bo sistematično ignoriral na prvi pogled nepraktične ideje, ki jih predlaga mlad strokovnjak na osnovi svoje izobrazbe. Mlad strokovnjak, si vse bolj prizadeva, ida bi dobil haloge, M bi mu Omogočile,,da'bi se izkazal, predpostavljeni pa sodi, da so potrjeni njegovi 'dvomi: mlad človek je pretirano ambiciozen in se ne želi učiti osnov poslovanja. Nasproti temu mlad človek misli, da so potrjene njegove slutnje, da je preganjan in preziran od predpostavljenega. Torej, nista se razumela.
•Kako razbiti ta začarani obroč? Če mlad človek čuti močno hotenje, da bi doprinesel (neka j koristnega, tega pa ne more doseči, bo oibičajno' zapustil podjetje. Toda včasih se le ustvari tak odnos s predpostavljenim, ki mu omogoča zadovoljiti svoje potrebe po pomembnem delu, ne da bi pri tem ogrožal predpostavi j e--nega. To se običajno dogaja takrat, če organizacija raste , in je več problemov, kakor jih zmore predpostavljeni. Nadalje se mlad človek pomiri s stenjem, kakršno je dn postane apatičen, prilagodi se pogojem, s katerimi se je seznanil na začetku dela in ne bo hotel vedeti, da se to stanje da izpremeniti. Podjetje izgublja tisto', kar je največ vredno pri mladem človeku: njegova mladostma energija, emtuaiazem in želja po reševanju zapletenih problemov.
V celi drami je pet stopenj: univerza, posrednik za zaposlo'-
vanje, referent, starešina in sam mlad človek..
Univerza: študenti bi se morali naučiti več o realnosti življenja v podjetju; mogoče s pomočjo kooperativnega i-zobraževamja ali pa v poletnih praksah, ki naj bi bile del študija. To bi mladim ljudem porhagatoi, da bi se pri učenju, koncentrirali na tisto, kar se zares morajo naučiti.
Posrednik za zaposlovanje: delo posrednika je, da pomaga diplomiranemu . strokovnjaku najti pravo delovno mesto, pri tern pa ga spoznati s predstavnikom podjetja dn dati. potrebne informacije. Centri za zaposlovanje naj :bi prirejali sestanke na -seminarjih, konferencah s študenti, z njihovimi' učitelji, z mladimi strokovnjaki, ki so že zaposleni in z referenti, kjer naj .bi 'diskutirali o raznih slučajih in analizah problemov na začetku delovne 'kariere.
Referent za kadre: kakor je posrednik za delo v osnovi lojalen do mladega strokovnjaka, tako 'je kadrovik prvenstveno' lojalen do podjetja. Njegova naloga je najti najsposobnejše ljudi, čeprav se mnogokrat sooči s strogimi kvotami dn pomanjkanjem delovne sile. Rešitev je, kakor se dozdeva, v stalnem dialogu med predstojniki podjetja, referentom, posrednikom za zaposlovanje in predstavnikom fakultete.
Prvi predpostavljeni: te je ključ problema. On lahko ohrabri ali pa zlomi mladega človeka, lahko ga nauči, kako naj uporablja svoj talent, ali pa ga lahko zbije v . kalup podjetja. Podjetje naj bi pošiljalo starešine, ki jim je naloga ukvarjati se z rnladimi strokovnjaki, na seminarje dn tečaje, kjer naj bi razpravljali o postopku z mladimi ljudmi, 'kako jim je treba najti ustrezno delo, kako -vplivati na nadaljnje izobraževanje in o vrsti dzobražbe, 'ki jo naj še dobivajo. Mladi. zaposleni strokovnjaki, ki so uspeli, naj bi govorili o faktorjih, ki so jim omogočili njihov uspeh.
Mladi strokovnjak: tudi on lahko pomaga zmanjšati riziko prve zaposlitve. Lahko še pripravlja na letnih praksah, ko je še na fakulteti.
T. B.
Franjo Majačič pri odstranjevanju izolacije
SUOMI - FINSKA - SUOMI - FINSKA - SUOMI - FINSKA
FINCI IMENUJEJO SVOJO DEŽELO SUOMI. FINSKA JE DRUGA SKANDINAVSKA DRŽAVA IN NAJSEVERNEJŠA DEŽELA CELINSKE EVROPE, SAJ JE JE SEVERNO OD POLARNEGA KROGA KAR ENA TRETJINA. MERI 337.000 KVADRATNIH KILOMETROV, VENDAR JE ZA KMETIJSTVO PRIMERNIH BORIH 10 #/o VSE POVRŠINE. TO JE DEŽELA GOZDOV IN JEZER. PREK DVE TRETJINI OZEMLJA POKRIVAJO GOZDOVI, MED KATERIMI JE PREK 60.000 (ŠESTDESET TISOČ) JEZER. VODA ZAVZEMA OKROG 10 °/o VSE DEŽELE. SPRIČO SVOJE LEGE JE ŽE KAR V PRECEJ MRZLEM PREDELU IN LE ZALIVSKEM TOKU SE IMA ZAHVALITI ZA UMIRJENO IN DOKAJ PRIJETNO KLIMO, KAKRŠNE NIMAJO DEŽELE ZUNAJ SKANDINAVIJE NA TEJ ZEMLJEPISNI ŠIRINI. VSEH PREBIVALCEV JE 4,700.000, KAR DA POVPREČNO 15 LJUDI NA KVADRATNI KILOMETER (PRIBLIŽNO PETKRAT MANJ KOT PRI NAS). SEVEDA JE NA SEVERU NASELJE-
NOST ZELO REDKA, PROTI MI POGOJI.
Prav tako kot dežela, je tudi finski jezik za nas neznan. Njihov jezik sodi v ugrofinsko skupino in je soroden madžarščini in estonščini, ter nima nič skupnega s katerimkoli 'drugim evropskim jezikom. Nekaj primerov: raha = denar, kylmä- = mrzlo, näkemiin = na svidenje, keditto = juha, kala = riba, pankki = banka, kirja = knjiga...
Kdor hoče obiskati Finsko, mora nujno znati vsaj en zahodnoevropski jezik, predvsem angleški, francoski in nemški. Najlažje je švedskim sosedom, saj živi okrog 350.000 Švedov na Finskem, ki imajo tu svoje šole (tudi univerzo). Področje, kjer so naseljeni prebivalci švedske narodnosti, je dvojezično, to je predvsem jugozahodni del.
Finska je razmeroma mlada državna tvorba. Svojo samostojnost je dobila šele 1917. leta in je lansko leto slavila petdesetletnico samostojne suverene države. Pred tem je 'bilaj 108 let pod carsko Rusijo kot avtonomna velika kneževina (od časa Napoleona do oktobrske revolucije). Pod švedsko krono je bila več kot 600 (šeststo) let. Svojo suverenost zna dobro čuvati, saj je v svoji zunanji politiki strogo nevtralna in se ne nagiba niti proti vzhodu niti proti zahodu, - je vključena - le v skandinavsko skupnost, imenovano Nordic Council.
Dežela se hitro razvi ja in spreminja iz kmetijsko-gózdarske v industrijsko. V narodnem bruto-produkitu zavzema industrija
JUGU PA VEDNO GOSTEJŠA,
30 %, kmetijstvo in gozdarstvo 18 %, trgovina in promet 18 %, gradbeništvo pa 10 %. Približno 20 % finske proizvodnje gre v izvoz. Najmočnejše sta zastopani lesna in papirna industrija, za kar ima Finska dovolj surovin. Les spravljajo po jezerih tako, da ga povežejo v velike »snope« in jih po 20 do 30 vlečejo z vlačilci do celuloznih tovarn, ki so vse na obalah jezer, ali do pristanišč, kjer gredo v .izvoz.
V zadnjem času si Finska zelo prizadevo privabiti čim več turistov, kar se ji tudi posreči. Za Evropejce zunaj Skandinavije je najbolj privlačna Laponska, ki tvori severno tretjino države. Kdor si želi miru, ga najde tu gotovo, saj je ta predel tako redko naseljen, da tudi po 50 km daleč ni niti ene hiše. V poletnih mesecih je sončne svetlobe na pretek. Ob 70. vzporedniku. kar 24 ur dnevno. V tem času se rastlinstvo prav razkošno razbohoti, ki je tu seveda drugačno, kot smo ga vajeni v našem zmernem pasu. črede . severnih jelenov in druge divjadi ter jezera in reke polne rib so prava vaba za lovce in rijbiče. Tujci lahko preizkusijo svojo srečo tudi pri iskanju zlata. V turističnih vodičih piše, da je v pesku ■laponskih rek tudi zlato in .kar ga kdo najde, je njegovo.
Mesta niso velika ih le troje mest ima več kot sto tisoč prebivalcev (Helsinki — 508.400, Tampere — 144.200, Turku — 140.300). Le pet mest ima od - 50.000 do
90.000	prebivalcev, druga so manjša. Vsa so lepo urejena in
V SKLADU Z ZIVLJENJSKI-
se zelo hitro razvijajo, nekatera izredno hitro, kot npr. LAHTI (85.000 prebivalcev). 1877. leta je bila takratna vas pogorela in šele 1905. leta so bili položeni temelji današnjemu mestu, 'ki je najmodernejše finsko mesto s čudovito arhitekturo. Kot vsa važnejša mesta v notranjosti, leži tudi Lahti ob jezeru, kar mu daje še poseben čar.
Posebnost Finske je tudi savna, nam tuj pojem, tu in tam znan le iz literature. Uporaba savne je prastara narodna tradicija. To je zaprt prostor, kjer tvori peč ‘kup zloženega kamenja, ki se močno segreje in oddaja toploto. Po potrebi ga polivajo z vodo, da je zrak primerno vlažen. Temperatura v prostoru doseže 80 do 100° C v višini glave. Pri tleh je precej manj. Največkrat je savna blizu jezera, da se v vodi lahko ohladijo. Pozimi si pomagajo s snegom tako, da se nagi valjajo po njem. Na ta način pospešijo cirkulacijo krivi, ter dosežejo precejšnjo utrjenost. . Savno ima vsaka kmečka in mestna hiša, tudi hotel:. V novejšem čaišu uporabljajo’ v .ta namen plinske ih električne peči, predvsem v mestih. Po zatrjevanju domačinov kopalec shujša pri enkratnem potenju precej preko enega kg (odrasli). Če želi kdo. shujšati, naj poskusi s savno.
Jugoslovani smo na Finskem zelo redki gostje kot turisti ali kot .poslovni ljudje. Na vsej, več kot 2000 km dolgi poti po deželi, nismo srečali niti enega Jugoslovana. Verjetno je za marsikoga
preveč odmaknjena. Komur ni do dolgih voženj, si lahko pot skrajša tako., da se prepelje s trajektom • iz Stockholma na Švedskem do mesta Turku na Finskem, od koder je do glavne-
ga mesta Helsinki dobro uro vožnje. Na ta način pridobi na času .dobre tri dni, mora pa odšteti nekaj več denarja, kot staneta bencin in taksa za kampiranje.	-ČK-
Finska arhitektura je znana po vsem svetu. Povsod je opazna nova smer pri javnih zgradbah, mostovih, spomenikih itd. Na sliki zgoraj je vodovodni stolp v Lahtiju, spodnja slika pa prikazuje cerkev v
istem mestu.
SUOMI - FINSKA
Finci imajo dobre, celo izvrstne športnike in so tudi ponosni nanje. Fizkultura ima kar priznano mesto v življenju. Znanemu tekaču na -dolge proge Paavu Nurmiju so v Helsinkih postavili spomenik, v ozadju olimpijski stadion, kjer so bile 1952. leta olimpijske igre.
Park va Lahtiju
Z elektronskimi napravami nad podgane
Z elektronskimi napravami so se sedaj v Londonu spravili nad nadležne in žilave podgane. Uporabljajo namreč napravo, ki oddaja zvoke z visokimi frekvencami, ki jih človek ne sliši, pri podganah pa povzroča nekakšen živčni zlom, spričo česar se jih da veliko lažje uloviti.
Vode bo vedno manj
Strokovnjaki predvidevajo, da bo okoli leta 2000 pomanjkanje vode že resno ogrožalo svet. Zato moramo nemudoma ukrepati. Leta 2000 bo namreč na zemlji prebivalo 6 do 7 milijard ljudi. Industrija bo občutno večja kot danes, tako da se bo industrijska poraba vode podeseterila.
Vse reke in jezera, kar jih je na našem planetu, ne bodo mogle več zadostiti potrebam. Za prvi ukrep predlagajo, da bi industrijski obrati uporabljali stalno isto vodo, ki bi jo sproti očistili. Prav tako menijo, da bi morali že danes misliti na zajezitev rek, s čemer bi zmanjšali odliv sladke vode v morje.
ZAHVALA
Podpisani Peter Stelcer iz Štukov 19, Ptuj, zaposlen v OE strojno vzdrževanje, se iskreno zahvaljujem članom komisije pri tovarniškem odboru sindikata in celotnemu kolektivu, ki so mi omogočili zdravljenje v zdravilišču Slatina Radenci, saj mi je enomesečno zdravljenje, na stroške podjetja koristilo.
Se enkrat iskrena hvala za bmoigočitev zdravljenja v Slatini Radencih.
Peter Stelcer
Notranjost savne, kakršna je danes še najbolj razširjena. Levo je kamnita peč, na »pogradu« so brezove vejice, s katerimi se masirajo med potenjem, obenem pa daje mlado brezovo listje v vročem prostoru
prijeten vonj.
Tampere, drugo največje mesto. Leži ob jezeru in ima precej industrije in kulturnih ustanov.
Helsinki, glavno in največje mesto, je poleg administrativnega tudi kulturno, gospodarsko in industrijsko središče. Na sliki je v sredini katedrala, okrog so: vladna palača, sedež parlamenta, univerza in
univerzitetna knjižnica.
SPREMEMBE USTAVE V JAVNI RAZPRAVI
(Nadaljevanje s 1. strani) ljanja organom delovne organizacije: delavskemu svetu, upravnemu odboru in direktorju oziroma drugim ustreznim organom upravljanja. Ustava še nadalje vsebuje nekatera druga konkretna določila o organih upravljanja in njihovih pristojnostih, kot npr., da upravni odbor odloča o poslovanju delovne organizacije, da člane upravnega odbora delovne organizacije voli delavski svet oziroma delovna skupnost, z zakonom ali statutom pa se lahko določi, da izvršuje delovna skupnost z manjšim številom članov neposredno tudi funkcije upravnega odbora, da se člani delavskega sveta volijo za dve leti, člani upravnega odbora pa za eno leto, da nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen za člana delavskega sveta in ne več kot dvakrat zaporedoma za člana upravnega odbora in da se vsako leto izvoli polovica novih članov delavskega sveta.
Vse te ustavne določbe bi še po predlogu za spremembo ustave spremenile in se glasile:
»Uresničujoč v združenem delu neposredno samoupravljanje poverjajo delovni ljudje v skladu z zakonom določene funkcije upravljanja delavskemu svetu in poslovodnim organom (kolegialnemu organu in direktorju) delovne organizacije in organizacijskih oblik združenega dela v njeni sestavi oziroma po naravi dejavnosti delovne organizacije drugim ustreznim organom, določajo čas, za katerega se ti organi volijo ter pogoje in način njihove izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve. Z zakonom se lahko določi poseben način imenovanja in razrešitve direktorjev delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.«
S tem se nadomestijo določbe prvega odstavka 90, člena, četrtega do osmega odstavka 92. člena in 93. člen ustave.
V obravnavi, kako se uveljavlja ustava na področju družbenoekonomskih odnosov, je bilo ugotovljeno, da je treba temeljito in vsestransko preučiti vprašanja s tega področja. Prevladuje mnenje, da bi morala za popolnejše uveljavljanje ustavnih načel in za nadaljnje izpopolnjevanje družbenoekonomskega sistema zvezna skupščina sprejeti resolucijo, v kateri bi določila načelna stališča glede nadaljnjega razvoja družbenoekonomskega sistema zaradi hitrejšega razvijanja
procesa deetatizacije' in krepitve integracijskih in •drugih oblik samoorganiziranja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter tudi adekvatnega preciziranja funkcij federacije, republik in drugih družbenopolitičnih skupnosti na področju družbenoekonomskih odnosov.
Glede na to se sprememba ustave na tem področju omejuje le na tiste ustavne določbe, ki bi lahko ovirale nadaljnji razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah. To se nanaša na ustavne določbe, v katerih se določajo organi upravljanja delovne organizacije in njihove funkcije, čas trajanja mandata članov delavskega sveta in upravnega odbora, način njihove izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve direktorja ter določa načelo omejitve ponovne izvolitve in reelekcije članov delavskega sveta in UO.
Čeprav so bile takšne določbe nujne ob sprejetju ustave, ko je bilo treba postaviti temelje za samoupravljanje v delovnih organizacijah, lahko na sedanji stopnji razvoja objektivno zavirajo nadaljnji razvoj samoupravljanja v združenem delu. Samoupravljanje se je uveljavilo do takšne stopnje, da ni več primerno vse omejene odnose regulirati v zvezni ustavi,; temveč je treba omogočiti, da jih v skladu z zakonom urejajo sami delovni ljudje v delovnih organizacijah v svojih samoupravnih aktih, glede na naravo dejavnosti delovne organizacije in različne razmere ter potrebe posameznih delovnih organizacij.
Iz predloga ustavnih sprememb izhaja, da bodo v bodoče v vsaki delovni organizaciji obstajali delavski -svet. in poslovodni organi (upravni odbor 'oziroma drugi kolegialni organ) in direktor. Nadalje se upošteva, da je direktor oziroma drugi organ z ustrezno funkcijo integralni del samoupravnega mehanizma in se tako popolneje vključuje v ta mehanizem. Prav tako se določa načelo, da se s statutom delovne organizacije —■ v skladu z zakonom — določa trajanje mandata članov delavskega sveta in kolegialnega izvršilnega organa, možnost vnovične izvolitve članov delavskega sveta in drugih kolektivnih organov kakor tudi čas, za katerega se imenuje direktor.
V stališču, ki ga ta točka vsebuje, je izraženo tudi načelo, da delovni ljudje v delovni organizaciji samostojno ustanavljajo organizacijske oblike združenega dela in določajo pravice samoupravljanja delovnih
Poživimo
atletiko!
Z namenom, da bi v nerazvitih področjih atletike ta zvrst športa ponovno zaživela, je atletska zveza Slovenije letos razpisala v okviru »LJUDSKEGA TROBOJA« atletske manifestacije. Tako sta bila v občini Ptuj izbrana vaško društvo »Partizan« — Markovci in sindikalna podružnica TGA — Kidričevo. Temu vabilu se je naša podružnica odzvala in se 8. septembra 1968 v dopoldanskem času pomerila s »Partizanom« Markovci v sledečem sestavu: ALBIN SPEHONJA, STANKO CRNILA, ANTON KO-
KOL, ANTON MAJCEN, DUŠAN HAZABENT, BOJAN POTOČNIK, FRANC VUK, DRAGO ŽLENDER, IGNAC VRHOVSEK, JOŽE TURK in FRANC ZAJSEK. Vsak tekmovalec je nastopil v treh disciplinah in to: tek na 100 m, met krogle (7,125 kg) in skok v višino. Rezultati: 100 m 1. Serdinšek Franc 11,8 sek. — Markovci,
2.	Vrhovšek Ignac 12,5 sek. — TGA, 3. Žlender Drago 12,9 sek. — TGA.
met krogle 1. Žlender Drago 12,33 m — TGA, 2. Serdinšek Franc 12,05 m — Markovci,
3.	Kostanjevec Milan 9,50 m — Markovci.
višina 1. Žlender Drago 160 cm — TGA, 2. Kokol Anton
155 cm — TGA, 3. Ciglar Milan 155 cm — Markovci. Rezultati v točkah: Posame-• zniki 1. Serdinšek Franc 1572 točk — Markovci, 2. Žlender Drago 1549 točk — TGA, 3. — 4. Kokol Anton 1085 točk — TGA, 3. — 4. Zemljarič Janez 1085 točk — TGA.
Vrste 1. Sindikalna ekipa TGA 8163 točk, 2. TVD »Partizan« Markovci 7494 točk.
Ker se od nastopajočih nihče ne ukvarja aktivno z atletiko, je ta zmaga vsekakor uspeh in verjetno ne bi bilo napak, če bi atletiko v rekreacijskem smislu poživili in pritegnili tudi naše članice kolektiva.
- K
$E O DELJENEM DELOVNEM ČASU
(Nadaljevanje s 3. strani) stvujejo, razne seje svetov in komisij pa so zaradi tega nesklepčne. Sestanki v okviru delovnega časa pa so v času reformnih ukrepov tudi vse manj zaželeni. Zaradi tega občine zahtevajo spremembo zakona in zgodnejši začetek dela.
Brez dvoma se dosedanja izvajanja novega delovnega časa niso obnesla. Težko je tudi reči, ali je samo razmeroma pozen začetek delovnega časa tisti, ki je povzročil nezadovoljstvo. Vse kaže, da je bil prehod na novi delovni čas premalo pripravljen. Pregled nastalih težav kaže, da bi morali še prej urediti nekatere važne pogoje (prevozi, hrana, varstvo otrok, šolstvo, zdravstvene storitve itd.), za kar bi potrebovali ne le subjektivno pripravljenost, ampak tudi
znatna materialna sredstva. V ilustracijo lahko služi, da so v Zahodni Nemčiji leta 1965, ko so šle državna uprava, pošta, železnica in šolstvo na petdnevni delovni teden in so spremenili delovni čas med tednom, porabili za ureditev potrebnih pogojev 3,9 milijarde DM.
Nastale težave opozarjajo, da mehansko prenašanje izkušenj drugih držav, pa čeprav so te še tako pozitivne, brez potrebnih predpriprav in materialnih sredstev ter brez upoštevanja naših specifičnih pogojev ne more naleteti na plodna tla. Iz naštetih razlogov bi veljalo premisliti, ali je potrebno izvesti samo določene spremembe obstoječega zakona o petdnevnem delovnem tednu ali pa ga celo odpraviti in sprejeti novega z ustreznejšo vsebino.
OPOZORILO
AMD »Franc Galun« Kidričevo opozarja starše v Kidričevem, da ne odgovarja za morebitne nesreče otrok, ki se večkrat igrajo na betonski rampi pri pralnici avtomobilov. Starši naj otroke poučijo in jim odsvetujejo plezanje po navedeni rampi. Med igro lahko otroku spodrsne in se pri padcu poškoduje.
Odbor društva
ljudi na vseh stopnjah in v vseh oblikah združenega dela v delovni organizaciji. V skladu s tem je v tem stališču določeno, da delovni ljudje poverjajo določene funkcije ne le centralnim organom delovne Organizacije, temveč tudi organom upravljanja na vseh stopnjah in v vseh organizacijskih oblikah združenega dela v delovni organizaciji.
IZLOČANJE V AN ADIJEVIH IN FOSFORJEVIH SOLI IZ LUGA
(Nadaljevanje s 4. strani)
P203 do velikosti 300 mikronov in jih brez težav izločamo na centrifugi. Pri višjih temperaturah (50—70° C) so kristali mnogo drobnejši in lažji, slial» dekantirajo dnjjih zato velik del izgubimo', ker odtečejo s čistim tokom, namesto da bi se nabirali v de-kantaitorju. Ugotovljeno je, da pri temperaturah pod 45° C in koncentraciji 190—200 g/l Na2Op lahko iz lugov izločimo tudi do 74 % vsebnosti • P205 in 84 % vsebnosti V205.
Izločena vanadijska sol vsebuje okrog: 15 % V205, 8,5 % P2O5,
3,6	% organskih snovi in 49 % karbonatov. Potrebno je poudariti, da tudi z izločanjem povratne sode čistimo luge od va-nadijevih in fosforjevih sold. Poleg ostalih primesi vsebuje povratna soda še 0,3 % P205, 0,06 °/o V205 in 0,5 % organskih snovi. V odstotkih to sicer izgleda majo, ker pa izločamo velike količine povratne sode, 'lahko s tem občutno vplivamo na vsebnost vanadija in fosforja v lugih. Ker pa se povratna soda v sinter postopku ponovno vrača v proizvodnjo, ne moremo preprečiti, da se večji del vanadija in fosforja ne hi ponovno vrnil v 'krogotok luga.
(Nadaljevanje z 2. strani) no urediti tudi naše kotlovne naprave, saj je prav para za nas zelo važna. To pa bi morali dobro vedeti tudi vsi tisti, ki so se vedno udeleževali takih in podobnih sestankov, ter je treba vsem tovarišem, ki jim ni mar naša proizvodna problematika, odločno povedati, da niso v kolektivu le zato, da bi samo uveljavljali svoje pravice, ki jih dobro poznajo, ampak da morajo izpolnjevati tudi svoje dolžnosti, če želijo biti pravi proizvajalci in samoupravljavci svojega podjetja.
Nikakor namreč danes ne more biti, da bi nekdo le zahteval samo višje osebne dohodke brez vsake osnove, če se pri tem tudi sam'ne zalaga za to, da bi le-te prigospodarili tudi z njegovim delom. Prav gotovo nam je vsem jasno, da se naš življenjski in družbeni standard nenehno razvijata vsak dan, in da so za to tudi potrebna sredstva, ki pa jih moramo ustvariti prav mi, člani kolektiva, s svojim vsestranskim delom, kakor na delovnem mestu, talko tudi pri reševanju vseh problemov, ki pri tem nastajajo. Nihče nima preveč denarja, toda zavedati se moramo, da mora naš dinar postati takšen, da bo resnično predstavljal rezultate našega dela, ki pa bo uspešno samo tedaj, če bodo dokončno izginila iz nas dosedanja mnenja, da poznamo le pravice, pozabljamo pa na svoje osnovne dolžnosti.
Vse dokler pa bomo zanemarjali svoje dolžnosti in obveznosti do svojega dela, tudi ne bomo brez tistih problemov, ki nam še vedno v takšni meri zavirajo uspešnejše poslovanje našega podjetja, ki bi prav gotovo z našo skupno pomočjo lahko doseglo še mnogo več, kot je do danes. To pa mora tudi voditi vse, da temu napravimo konec in damo od sebe vse za napredek našega podjetja, ki bo seveda največ koristilo prav nam, ki bomo svojim zahtevam po pravicah dodali tudi tisto najosnovnejše: dosledno izpolnjevanje naših osnovnih dolžnosti do proizvodnje in upravljanja.	M. F.
Delavska univerza v Ptuju je razpisala vpis -v naslednje šole za odrasle:
—	osnovna šola za odrasle za
5.,	6., 7. in 8. razred;
—	ekonomska srednjia šola za odrasle za 1. razred;
—	komercialna srednja šola za odrasle za 1. letnik;
—	tečaji za tuje jezike (angleški, nemški, francoski in italijanski) po klasični metodi.
Točnejše informacije dobite v izobraževalnem centru podjetja ali pri delavski univerzi v Ptuju.
Prosimo vse bralce našega časopisa, da vrnejo tiste izvode »Aluminija«, ki imajo nenatisnjene — prazne — strani, da bo lahko uredniški odbor zahteval kompletne izvode od tiskarne.
Uredniški odbor