»TAU ZMAGO JE DAUBO SLOVENSKI NAROD« STR. 3 ŠOLA SKORAJ BO ZAPRTA… ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM STR. 7 Monošter, 7. julija 2016 • Leto XXVI, št. 27 Ljubljana: XVI. vseslovensko srečanje DA MLADIH TUJINA NE VSRKA VASE! Ni pogosto, da se v tako krat mladim iz zamejstva in sveta, kem času (od 30. junija do 2. kajti njihove izkušnje so nadvse julija) zgosti toliko s Slovenci dragocene. Povedal je tudi, da v zamejstvu in po svetu pove ima ves čas posebno pomembzanih dogodkov, kot se jih je v no povezovalno vlogo Svetovni Ljubljani minuli konec tedna. V slovenski kongres, ki je v teh državnem zboru je bilo tradicio dneh proslavil 25. obletnico nalno, XVI. vseslovensko sreča ustanovitve in dela. nje, potlej sta se ločeno sestala Uvodne razprave vabljenih go-Svet za zamejstvo in Svet za vorcev je začela dr. Verica Trste-Slovence po svetu (gremija vodi njak, profesorica za evropsko predsednik vlade dr. Miro Ce pravo na dunajski univerzi, in rar), nakar je bilo več športnih sicer z znanim in pomenljivim in posebej kulturnih dogodkov naslovom »Domovina je ena, in za zaključek slavnostna seja vsem dodeljena«. Menila je, Svetov za Slovence v zamejstvu da imamo državo, kakršno in po svetu. Člane je sprejel tudi smo sanjali stoletja, vendar s predsednik RS Borut Pahor. preveč napačnimi političnimi Zvrstil se je splet narodnostno odločitvami. »Politike morapolitičnih, kulturnih in špor mo prisiliti, da delujejo v do tnih dogodkov, na katerih so bro države in državljanov.« sodelovali Slovenci iz sosednjih Povabljena govorca sta bila še držav in sveta. Ustanovitev in predsednik je Ivan Hršak) je kot jim pravijo, so pogosto bolj naša srca.« Zahvalil se je roja-Martin Lissiach iz Slovenske 25-letnico dela je z akademijo XVI. vseslovensko srečanje pri-pomembna kot »uradna«. kom, ki so prispevali pomem-kulturno gospodarske zveze v in zbornikom (o katerem v pravila pod naslovom Praznuj-Zdravljico, slovensko državno ben delež na poti v samostoj-Trstu in Joe Valenčič iz Združeeni prihodnjih številk našega mo s slovensko domovino. Če-himno, s katero se začenjajo nost in medarodno uveljavitev nih držav Amerike. Sebastijan tednika) počastil tudi Svetovni prav se je zbralo nekoliko manj srečanja, je doživeto odpela Slovenije. Ljubezen do domo-Valentan je v razpravi izrazil slovenski kongres (vseskozi ga rojakov kot na prejšnjih sreča-vrhunska mezzosopranistka vine, tako predsednik Držav-nezadovoljstvo, ker Slovenija vodi dr. Boris Pleskovič, v Slo-njih, je bil tudi letošnji obisk Bernarda Fink Inzko, rojena v nega zbora, ni prazna beseda, ne spoštuje odločitve Ustavneveniji pa Franci Feltrin). Izpo-dober. Iz Porabja so bili na sre-Argentini in soproga Valentina kajti ni preprosto oditi nekam ga sodišča, da imajo zasebne stavljen je bil podatek, da izven čanju Martin Ropoš, predsednik Inzka, predsednika Narodnega v neznano, med tujce. Zato je (za zdaj katoliške) šole enake Slovenije živi okoli pol milijona Državne slovenske samoupra-sveta koroških Slovencev. Sku-prizadevanje rojakov za medna-pravice kot državne. Izrazil je Slovencev, od tega v sosednjih ve, Jože Hirnök, predsednik Zve-paj s pianistom Vladimirjem rodno priznanje in uveljavitev tudi dilemo mladih, ki študiradržavah nekaj čez sto dvajset ze Slovencev na Madžarskem, Mlinaričem sta med pozdrav-Slovenije še posebej dragoceno. jo na tujem, ali gre Slovenija v tisoč. Zato rojaki zaslužijo vso in Andreja Kovács, direktorica nimi nagovori in uvodnimi Minister za Slovence v zamej-»pravo smer«. Po njegovi oceskrb in pozornost matične do-Razvoje agencije Slovenska razpravami vabljenih govorcev stvu in po svetu Gorazd Žmavc ni, zagotovo ne gre. Pomen slomovine Slovenije. Vsa srečanja krajina. Tokrat niso sodelova-nastopila s kratkim kulturnim pa je poudaril, da »nas lahko venskega društva Jože Plečnik so bila posvečena 25. obletnici li v razpravi, kljub temu je bil programom. srečanje navdaja s ponosom na Češkem je predstavil Peter samostojne Slovenije, v dogod-dogodek pomemben tudi za Dr. Milan Brglez, predsednik in hkrati pomeni vzpodbudo Kuhar in povedal, da je sicer kih pa so sodelovali tudi najvišji porabske predstavnike, ki so se Državnega zbora, je v pozdrav-za naprej«. Predsednik Komisi-mlado društvo zelo aktivno na politični predstavniki Slovenije. pogovarjali in izmenjali izku-nem nagovoru poudaril, da je je za odnose s Slovenci v zamej-različnih področjih, še zlasti na Komisija za odnose s Slovenci šnje z udeleženci iz zamejstva samostojna država Slovenija stvu in po svetu Ivan Hršak pa je kulturnem. v zamejstvu in po svetu (njen in sveta. Ta srečanja »ob robu«, postavljena v »srce Evrope in dejal, da velja tudi posebna skrb Tekst in fotografija: Ernest Ružič 2 Ljubljana: Slavnostna seja ob dnevu državnosti 25. OBLETNICA SAMOSTOJNOSTI Z ZAMEJSKO MLADINO V petek, 24. junija, so v Državnem zboru RS organizirali slavnostno sejo ob dnevu državnosti. Ker je letos šlo za še posebej pomembno obletnico, so se odločili, da bodo tokratno slavnostno predsednika Državnega zbora Milana Brgleza in Generalnega konzulata v Monoštru seje udeležili predstavniki Društva porabske mladine. Naš član Szilárd Gyéscek je na harmoniki zaigral dve porabski ljud- sejo obogatili s sodelovanjem predstavnikov mlade generacije Slovenk in Slovencev, ki živijo onstran meja matične domovine. K sodelovanju so torej povabili predstavnike iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Iz Porabja smo se na povabilo ski pesmi, in sicer Micika v püngradi in Kauli stola. Naša članica Krisztina Zsöks pa je recitirala pesem Jožeta Vilda z naslovom Pesem Porabju. Program je bil zelo pester, saj smo se udeleženci zbrali v Državnem zboru že ob 12. uri. Najprej smo izvedli skupno vajo, na kateri smo vadili petje himne pod vodstvom dirigenta prof. dr. Matjaža Barba. Popoldne smo obiskali predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Državnega zbora Milana Brgleza. Nato so sledile še vaje za večerni nastop. Slavnostna seja se je začela ob 19.30. Ogledali smo si fotografije o dogajanjih ob osamosvojitvi v takratni Skupščini in na Trgu republike. Sledili so zastavonoše in praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij. Za njimi so v dvorano stopili člani Pihalnega orkestra Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer, ki so zaigrali dve pesmi, in sicer Pozdravljena Slovenija in Prleška. Po uvodnem delu so v veliko dvorano Državnega zbora prišli predsednik RS, predsednik DZ RS in predsednik Vlade RS. Nato so otroci in mladostniki iz vseh štirih sosednjih držav zapeli himno. Sledil je slavnostni govor predsednika Državnega zbora. Pred nastopom posameznih skupin je predsednik DZ povedal, da: »Dan državnosti ni le praznik državne neodvisnosti in samostojnosti kot take, temveč je in bi moral biti predvsem praznik slovenskega naroda. V Z nastopom posameznih sku-pin se je slavnostna seja tudi zaključila, mi pa smo se vrnili nazaj v Porabje. Sama sem bila ponosna na naša mlada, ki sta se zavzeto pripravljala na ta nastop in sta odlično Državnem zboru smo zato ob 25-letnici samostojne RS želeli še poseben pomen in pozornost nameniti tudi delu slovenskega naroda, ki živi izven meja matične domovine, a je kljub temu z njo na različne načine neločljivo povezan.« zastopala Porabje, kljub temu da naše društvo nima lastne kulturne skupine. (Seveda se moramo zahvaliti Državni slovenski samoupravi, ki nam je zagotovila prevoz.) Martina Zakocs predsednica Sliki: DZ RS Ekipa učiteljic in učiteljev s Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v sredo, 22. junija 2016, obiskala kraje, od koder so v preteklosti k nam prihajali študenti na tečaje slovenščine. Izlet nam je organizirala naša nekdanja odlična študentka Martina Zakocs in nam odkrivala znamenitosti Slovenskega Porabja. Najprej smo si ogledali Kühar jevo spominsko hišo na Gornjem Seniku in spoznali vlogo duhovnika v Porabju, nato muzej Avgusta Pavla v Monoštru, kjer nas je po razstavi vodila Martinina mama, gospa Jolika, ki nam je odprla tudi vrata depoja z bogato zbirko in nam predstavila didaktično gradivo za učenje besedišča v narečjih in knjižnih jezikih na obeh straneh meje. Po kosilu v hotelu Lipa smo si ogledali informativen film o življenju Porabskih Slovencev in obiskali uredništvo časopisa Porabje, kjer nam je gospa Marijana Sukič nazorno predstavila jezikovno situacijo v Porabju. Za konec izleta sta sledili še dve znamenitosti: Mali Triglav v Andovcih in muzej mejne straže v Števanovcih. V upanju, da bodo v naših razredih v prihodnjih letih spet sedeli študenti iz Porabja, smo pozno popoldne prečkali državno mejo. Seveda smo v enem dnevu lahko spoznali le delček Porabja, srečali le nekaj Porab skih Slovencev, a za nas je bil to dan, poln novih spoznanj in izkušenj. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki ste nas sprejeli, posebej Martini Zakocs, pozdravili pa bi tudi vse študente, ki smo jih kdaj učili slovenščino. Učiteljice in učitelji slovenščine Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Porabje, 7. julija 2016 3 Ladislav Lipič – bautoš, sodak in diplomat »TAU ZMAGO JE DAUBO SLOVENSKI NAROD« Človeka, steri je biu od 2006 do 2008 veleposlanik Republike Slovenije v Budimpešti, v Porabji dosta lidi pozna. Ne vejo pa vsi, ka vsefele drügoga je Ladislav Lipič v svojom žitki zanimivoga delo. »Tisti cajt, ka sam ga preživo v Budimpešti, tau je bilou približno dve leti pa pou, je biu trnok lepi. Furt se z veseljom spominjam na tau, sploj ka je te bila tö prilika, ka sam leko večkrat prišo na obisk v Porabje. Čiglij sam kak Prekmurec meu stike s Porabjom že prva, pa jih je bilou v tistom cajti največ, vej sam zatau, ka sam duga lejta biu zaposleni v slovenskoj sodačiji, nej mogo telko oditi prejk granice,« pravi Ladislav Lipič. V cajti, gda je biu veleposlanik, je nej bilou kakši velki sprememb, vej pa mata že leta in leta sausedniva rosaga dobre odnose, ka se dobro kaže v odnosi do obej narodnih manjšin tö, je ške izpostavo sogovornik, steri se je naraudo v maloj vesnici Kot, nejdaleč od Lendave, gdé je živelo največ lidi madžarske narodnosti. Gda je biu star sedem let, se je držina preselila v vesnico Pince Marof, gdé živejo bole Slovenci, med njimi največ potomcov Slovencov je, ka je v Slovenij predsednik rosaga vrhovni poveljnik sodačije, samo njeno operativno delo vodi načelnik generalštaba, in tau je od leta 2001 do 2006 biu naš sogovornik, steri je v tistom cajti daubo čin generalmajora, tau pa je najvišiši čin v slovenskoj sodačiji: »Glij v tistom cajti smo ukinili naborniški sistem, tau pomeni, ka mladi pojde nejdejo v Sloveniji več obvezno k sodakom, samo prostovoljci, pa tisti, ka so za tau delo plačani tö. Tau je bilou tö obdobje, gda smo šli v zvezo Nato.« Po sodačkoj karieri se je pred penzijo začnila še njegova dip-lomatska in politična. »Gda sam biu v Budimpešti, je prišo na obisk predsednik našoga rosaga Danilo Türk. On me je povabo, ka naj pridem k njemi za svetovalca za obrambne reči. Tau se je te neka cajta küjalo in se te tak tö sküjalo, ka sam mogo zapistiti najlepši varaš na sveti in iti v Ljubljano, gdé sam osto do penzije. V tom cajti smo bili na obiski v Porabji tö, gdé sta se srečala predsednika obej rosagov,« se ške spaumni Ladislav Lipič, steri še gnesden rad pomaga Porabskim Slovencom, lani Andovčanom tö, steri so šli na Triglav. Ovak pa pravi, ka njemi je kak penzionisti nej dugi cajt, si ga pa vzeme za vse tisto, ka rad dela, za pajdaše tö. Vodi pa Zvezo veteranov vojne za Slovenijo tö, stera ma po rosagi več kak 50 organizacij, stere so v zadnjom cajti pripravile več slavij na tistij mestaj, gdé so bili 1991. leta boji z jugoslovansko sodačijo, bili pa so na glavnoj državnoj proslavi tö, stera je bila 24. junijuša v Ljubljani. Silva Eöry Kejpa: osebni arhiv Ladislava Lipiča; K. Holec s Primorske in Istre, steri so prišli v té kraje po prvoj svetovnoj bojni. »Tau je bilou takše multinacionalno okolje, gdé so se mešali geziki, od slovenskoga, do vogrskoga, pa tö rovaški. Mam lepe spomine na ta leta, nikdar je nej bilou nikšo ga problema, tü pa tam smo se mlajši pri špili kaj vküpzgrabi li, samo tau je vseposedi tak,« pravi Lipič, steri je prvi razred osnovne šaule zgotauvo na Kapci, od drügo ga do petoga je odo v Pince Marofi, zadnje tri leta pa v Len davi. Srednjo šaulo, včiu se je za bautoša, je odo v Soboti, gdé je te s svojov držinov neka lejt živo tö, ške prva kak so si zazidali ram v Černelavcaj, vesnici, stera se drži pauleg varaša. Ladislav Lipič je o tom, kak je iz teritorialne obrambe gratala slovenska sodačija, spregučo preminauči keden v Monoštri tö. Na predavanji, steroga je v okviri prireditev ob praznovanji 25-obletnice slovenske samostojnosti pripravo Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštri, je gosta prva lepau pozdravo generalni konzul Boris Jesih. Ladislav Lipič je povedo dosta zanimivoga o dogodkaj, steri so se zgodili v cajti desetdnevne bojne za Slovenijo, pa malo pred tistim in po tem, vse do 26. oktobra 1991, gda so zadnji sodacke jugoslovanske armade prejk koprskoga pristanišča z več šifti zapistili Slovenijo. Najdugši cajt svoje poklicne kariere je Ladislav Lipič preživo kak sodak. »Čigljij sam se šaulo za bautoša, sam v bauti nej biu dugo zaposleni. Po tistom, ka sam biu, kak so bili te vsi mladi pojdje, sodak v jugoslovanski armadi, sam se zaposlo v teritorialni obrambi v Murski Soboti. Mi smo bili ene fele slovenska sodačija. Tau je bila ena posebnost v Evropi, republiška sodačija, stera pa je bila tau jugoslovanske armade. Prva leta sam meu prejk mobilizacijo, tau so tisti, ka so zaduženi za tau, ka če se začne bojna, vküpberejo sodake. 1990. leta so me premestili v Maribor, gdé sam biu v tisti cajtaj tö, gda je Slovenija razglasila svojo samostojnost,« ške pove in cujda, ka je malo pred tistim iz teritorialne obrambe gratala slovenska sodačija, stera se je te v desetednevnoj bojni »zgrabila« z jugoslovanskimi sodaki. Ob vsem slavji se gnesden tö dosta korijo zavolo toga, što je kaj napravo ali nej napravo za slovensko osamosvojitev: »Po eni strani je nej dobro, ka se kregamo, po drügi pa tak brodim, ka moramo razčistiti, ka je prava istina. Tau leko ške zdaj napravimo, ka če nemo, de pa tak, kak je bilou po drugoj bojni, zavolo stere se še gnesden, več kak sedemdeset let po njenoj konci, kregamo. V vsakši bojni se zgodijo napake in tau si tö trbej priznati, nej pa gučati, ka je vse bilou lepau, pa ka smo samo eni bili tisti, steri smo sodelovali in vse pripravlali. Tau zmago je daubo slovenski rosag ali ške baukše povedano slovenski narod.« Po slovenski osamosvojitvi se je kariera Ladislava Lipiča iz leta v leto bole zdigavala in tau tak daleč, ka je grato prvi slovenski sodak. Istina Porabje, 7. julija 2016 4 Slovenija je proslavila 25. obletnico svoje samostojnosti Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti in ob 25. obletnici slovenske osamosvojitve je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani. Predsednik republike Borut Pahor je v govoru poudaril, da je bila lepota osamosvojitve v tem, da je ljudi vključevala, ne izključevala, kar je bistveno in velja tudi za prihodnje naloge. Dodal je, da enotnost ni nastala čez noč, ampak je bila čudovit rezultat dialoga, sodelovanja in zaupanja. »Skupaj smo odločali na referendumu, skupaj smo odločali na tak večer pred 25 leti ob razglasitvi države, skupaj smo se borili za to, da smo državo obranili pred agresorjem in skupaj smo si prizadevali za njeno mednarodno priznanje,« je dejal Pahor izpostavil pomen enotnosti, ki je združevala Slovence pred četrt stoletja. Na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja so se počastitve obletnice udeležili tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, italijanski predsednik Sergio Mattarella, avstrijski predsednik Heinz Fischer in nemški predsednik Joachim Gauck. Madžarski predsednik János Áder je udeležbo odpovedal zaradi zdravstvenih težav. Borut Pahor je pred proslavo sprejel svojce padlih pripadnikov teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo. Sprejema v Vili Podrožnik sta se udeležila tudi premier Miro Cerar in ministrica za obrambo Andreja Katič. Ministrica je skupaj z delegacijo Zveze veteranov vojne za Slovenijo in zveze policijskih veteranskih društev Sever na ljubljanskih Žalah položila venec k spomeniku padlim in umrlim v vojni za Slovenijo. Predsednik republike Borut Pahor je ob dnevu državnosti prejel številne čestitke iz tujine, tako iz Evrope kot tudi Amerike, Azije in Avstralije. V imenu ameriških državljanov je voščil predsednik ZDA Barack Obama, ki je zapisal, da Slovenija kot zaveznica zveze Nato in članica Evropske unije igra pomembno vlogo v skupnih prizadevanjih za svobodo in mir v Evropi. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v čestitki izrazil zadovoljstvo nad odličnimi odnosi med Rusijo in Slovenijo. »Bojdi vola tvoja, kak na nébi, tak i na zemli« -se je čülo na busi, šteri se je 25. juniuša s člani Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel pelo iz Sombotela prauti Sloveniji. Kak vsikšo leto smo Sombotelčarge do Kermedina pá zmolili raužni venec pa Bogá na tüoma prosili za tau tö, ka aj bi nam lejpo vrejmen dau po pauti. Slovenci iz Sombotela smo se letos petnajstič napautili na prauško v edno od cerkva svetoga Martina v Sloveniji, od šteri smo med svojimi božimi potami gorpoiskali že več kak dvajsti. Tau leto je naš ciu bila Martinova cerkev v Trbovljaj, nekdešnjom rudarskom (bányász) varaši v dolini Save, nej tak daleč od Ljubljane. Gda smo Sombotelčarge na pauti, gorpoiškemo drüge cerkvene pa kulturne spomenike svojoga matičnoga rosaga ranč tak. Letos nas je paut oprvin pelala na Goričko, bole djenau v vesnico Grad. Depa zdaj smo prauškarge nej v najvekši grad na Slovenskom (s 365 sobami) šli, liki v novejši center Vulkanija. Pred 3 miljaunimi lejtami je v goričkoj krajini eden vulkan svojo vraučo lavo vöplücko, za njim pa so do gnes ostali mali vulkanski bregauvge. Té center najbole briga mlajše, depa vözraščeni se leko v njem ranč tak veselijo. Na začetki poti v globočine zemlé, v prvoj sobi Vulkanije, nam vodiči oprvin na monitoraj nutpokažejo, kakše féle vulkange gestejo pa kakša je geologija Goričkoga. Za en malo pa morajo najgir lidgé na glavau djati čelade (sisak) pa se napautiti v cejv lave. Po ednoj djami pridemo vsikdar bole glopko v zemlau, na stenej pa leko vidimo kratke filme. Té nutpokažejo, šteri vulkange so na svejti eške aktivni pa zakoj je pozitivno ali negativno, če živijo lidgé blüzi ednoga vulkana. Po cejloj pauti nas sprevaja krt Oli, šteri je svoje imé daubo po vulkanskom kamli »olivin«, šteroga so najšli na Goričkom. Ta namalana figura dosta pripovejda, zmejs pa spitava tö. V ednoj sobi s pomočjauv 3D filma nutpokaže, kak se je stvaurilo vesolje (világegyetem), zvejzde, pa Zemla. Leko vidimo ledene cajte, pa tau, kakše stvarine so Vulkani, Slovani, rudarji - in Martin živele na Goričkom pred več stau gezero lejtami. Ka pa je najbole veselo za vse goste v 3D aukulaj, ka se stauci trausijo, gda pa gda pa voda tö špricka. Z ednim liftom se (za hejc) spistimo na šest gezero mejterov pod zemlau, gde se naša paut dale pela, tačas, ka ne pridemo v slejdnjo sobo. Tam si sedemo na »Olinov cug«, šteri nas prejk do sta nevarnosti pripela nazaj na svejklost. Tam si leko v sausednjoj zidini eške poglednemo geološki muzej z dragimi kamlami pa kratki film o lepotaj goričke nature. Za dobre pau vöre je leko popotnik že na drügoj strani Müre, prva vesnica v krajini Prlekija je Veržej. Gda smo tau vesnico pomalek za sebov njali, smo na pravoj strani vidli lepau gorobnovleno veuko zidino, takzvani Marianum. Tau Marijino ižo so zozidali bratke salezijanci. Njino delo je vsikdar bilau povezano s včenjom mladine pa pomauči betežnikom. Zdaj najdemo v Marianumi penzion pa dühovno Porabje, 7. julija 2016 središče. Že audalič nam je v okau spadnilo, ka stogijo nej daleč »šatorge« s slamnatov strejov. Gda smo šli malo bliže, smo na pamet vzeli, ka je pet moderni pa edna stara ižica. Pri staroj nas je že čako voditeu Rokodelskoga centra DUO Ivan Kuhar. Kak je tapravo, je bila pred par lejtami v Murskoj Soboti razstava »Tü mo« o prvi Slavaj, šteri so v 6. stoletji prišli v krajino kauli Müre. V soboškom muzeji so napravili edno »zemlanko«, tau je stara iža, štera má edno vekšo lüknjo, grabo v zemlej pa strejo s slame. Sodelavci veržejskoga centra pa so se odlaučili, ka postavijo za vsikdar rekonstrukcijo zemlanke, v šteroj so inda naši stari-stari starci kürili tö. Dobili so idejo, ka bi tau vöponücali za turizem ranč tak, zatok so napravili eške pet, malo bole moderni zemlank, v šteraj leko spijo gnešnji vandraške ranč tak. V etaj nauvi slavski kučicaj leko žive po edna držina, v leti je fanj ladno znautra. Dostakrat pridejo sé šaularske skupine, v zimi so pa zemlanke zaprejte. Peneze za té so dobili prejk evropskoga projekta Rokodelska akademija 1-2, v šteraj so meli madžarske partnere ranč tak. V zidini Rokodelskoga centra smo vidli spomine na stare meštrije, pa nauve izdelke, štere so napravili gnešnji majstri tak, ka so ponücali motive starcov. V Sloveniji so pred par lejtami napravili devet rokodelski centrov, sledik pa eške več. Vu Veržeji vidimo na prvom štauki ekomuzej, gde najdemo izdelke pletarov, lončarov, železarov pa drügi majstrov iz staroga časa, cuj pa moderne predmete. Na policaj je dosta knig, s šteri se leko nauvi rokodelci včijo meštrije. S krauga 30 kilomejterov pa leko majstri svoje dele v razstavno-prodajnoj galeriji na spaudnjom štauki odavajo tö. Sombotelčarge smo si eške poglednili razstavo mozaikov pa delavnico lončarov, gde vküper delajo vučeniki pa majstri. Na konci obiska smo dobili »slavsko piti«, tau je ali britka ali medeno slatka žganica. Sunce je samo tak pripejkalo. Veseli smo bili, gda smo si leko v bus sedli, gde je klima ladila naše tejlo. Pelali smo se po avtocesti, s štere smo dojšli pri varaši Celje. Paut je šla pri vodej Savinja pa smo za en malo prišli v erični varaš Laško. Toga venak eške na Madžarskom dosta lüdi pozna, vejpa v etoj fabriki redijo Laško pivo. Mi pa smo se eške pred pivovarnov zosükali na lejvo pa se pripelali v stari center varaša. S parkplaca smo pejški dale šli do cerkve svetoga Martina, depa zdaj smo se nej zavolo té bože iže pripelali, liki zavolo mestnoga muzeja. V nekdešnjoj kašči (v klejti štere je zemliški gospaud zbero žito, ka so ma dali paverge), na vrnjom štauki majo muzej s trejmi sobami. Na srejdi leko dosta zvejmo o zgodovini Laškoga. Na priliko tau, ka je protestant, oča slovenske knige Primož Trubar, oprvin v etom varaši slüžo kak predgar. Ali tau, ka so cugi zatok začnili voziti skauzi varaš, ka so pod bregami barnasti kuln vökopali. Leko pa zvejmo tau tö, ka je leta 1840 cejlo mesto zvün 11 ramov zgorelo, donk pa má Laško najstarejšo prostovoljno gasilsko 5 ani, Slovani, rudarji - in Martin drüštvo v Sloveniji. Drüga soba nutpokaže dvej féle vodé v Laškom. Z ladnov se küja pivo, v toploj se kaupajo betežni lidgé. Popularno piti küjajo v etom štajerskom varaši že 190 lejt, v termalnoj vodej pa se vračijo lidgé že ranč tak od 19. stoletja dale. Kak pravijo, eden sodački predjen je na pamet vzeu, ka se trgé sodacke vsikdar na gnakom mesti kaupajo v Savinji. Tak so najšli toplo vodau. Laško pivo pa je že en cajt nej slovensko, vej je pa fabriko küpla holandska firma. V muzeji smo leko vidli eške eden sploj stari »gramofon«, šteri je železne talejre dojigro. Na tau je lüstvo inda plesalo na veselicaj. V slejdnji dvej sobaj leko spoznamo fosilsko erbo Laškoga z ledeni cajtov pa iz časa Panonskoga maurdja. Nej daleč od muzeja pela edna cejv nut v zemlau. V toj vidimo kejpe od rudarov pa rudnikov, v šteraj so eške pred par desetletjami kuln vökopali. Rudarge so žmetno delo meli, na ednoj rekonstrukciji leko vidimo njine gvante pa škeri. Gda se je po žmanoj večerdji dež stavo, smo se eške podali na špancirpaut po Laškom. Najšli smo kip (szobor) »krala Zlatoroga«, šteroga je napravo prekmurski kipar Ferenc Király. Pri Martinovoj cerkvi je gostüvanje bilau, malo dale smo se čüdivali dvoriški pri zidini občine Laško, gde rasté cepika štiristaulejtnoga grozdja z Maribora. Drügi den nas je čako lejpi zranek. Napautili smo se prauti Savi, štero smo oprvin najšli pri varaši Hrastnik. Pauleg njé smo se pelali prauti našomi cili, rudarskomi varaši Trbovlje. En malo pred mestom smo se stavili pa se čüdivali 360 mejterov viskomi rauri, šteri je nekda slišo k termoelektrarni (hőerőmű). Gnes ga nücajo bole kak turistično zanimivost, vej je pa najvišiši raufank v cejloj Srejdnjoj Evropi. Batrivni leko splezdijo na njega pa poglednejo okauli. V samom varaši Trbovlje dvej fari gesteta: od Marije pa od Martina. V slejdnjo smo se mi - kak Martinovi prauškarge - napautili. Pred desetov vörov so že zvonili, zvali so k svetoj meši. Gospaud Rok Metličar so pozdravili sombotelske prauškare, šteri so za oltar z doma prinesli Martinovo svejčo pa Martinov cvejt (s kreppapéra ga je napravila strina Krisztina Fördős). V svojoj predgi so plebanoš evangelij povezali z Martinovim žitkom, med mešov pa smo čüli čüdovitno spejvanje. Zbor svetoga Martina má v Trbovljaj več kak stau lejt staro tradicijo, gnauk na keden majo vaje, pri mešaj spejvajo dvakrat na mejsec. Od dvej mladi deklin smo čüli do srca segajočo spejvanje žoltarov. Po svetoj meši so nam gospaud nutpokazali Martinovo cerkev, pa povödali, ka mešüjejo v peti faraj (v Laškom tö, gde smo en den prva bili). Raztomačili so eške, ka so Trbovlje zavolo rudnikov vsikdar delavski varaš bili, zatok so lidgé menje k mešam ojdli. Po meši smo nazdravili s člani pevskoga zbora, šteri so obečali, ka letos avgustuša gorpoiškejo Somboteu, rodno mesto svojoga patronuša. Za en malo pa smo že spoznavali žitek rudarov v 20. stoletji. Pri Delavskom domi v centri varaša nas je čakala etnologinja Jana Mlakar Adamič, štera se je dosta trüdila, ka napravi edno etnološko paut pa tak gordrži rudarsko tradicijo. Sombotelčarge smo gorpoiskali rudarsko kolonijo »Njiva«, gde so na konci 19. stoletja zozidali osem blokov s 18-18 stanovanji (lakás). Na dvoriški smo vidli, ka ništerni eške gnesnedén živijo v eti ižicaj na dva štauka. Za dvej dverami se skrivata dva doma: eden iz 1920-i lejt, drügi z 1960-i. V prvom vidimo tradicionalno sobo pa künjo. V sobi so postele s straušauki, punimi morske trave pa slame, prausna zibelka, zdavanjski kejp na stenej, gde visi rudarski gvant tö. Ništerni so meli telko penez, ka so si leko küpili šivalni mašin, depa v držini je zvekšoga samo eden delo. Pri špajeti v künji se je leko samo eden segrejvo, sejdo je na škatüli s kulnom, šteroga je daubo od fabrike. V 60-i lejtaj 20. stoletja pa je že vse ovak bilau. Delavci so v nauvoj Jugoslaviji dobro živeli, leko so si dopistili dosta vse, ka Porabje, 7. julija 2016 so nej tak fejst nücali. Tau so bili televizija, kičasti kejpi ali lesene figurice. V varaši so oprli več nauvi fabrik, zatok so leko rudarske žene ranč tak slüžile. Gda smo vö z rudarski sob staupili, se je začnilo lejvati. Z busom smo se pelali nazaj prauti Laškomi, pri Celji pa smo že na pamet vzeli, ka avtonge pomalek déjo. Te smo zvödali, ka je avtocesta zaprejta pa moramo kraug napraviti. Vsikši se je samo pomalek vlejko, namesto deset minut smo paut napravili v ednoj vöri. Naš slejdnji ciu je bila bazilika na Ptujskoj Gori. Gda smo se pelali po ravnoj poštiji, smo že audalič vidli veuko cerkev na malom bregej. Legenda pravi, ka je grof na gradi Vurberk samo edno čér emo, pa eške tá je slejpa bila. Gnauk so v večernoj kmici molili k Mariji, pa je čí gorskočila ino odletejla k aukni: »tam daleč vidim svejklost...« Tam, gde je slejpa dekla vidla posvejt, so začnili grofje zidati cerkev Mariji Zavetnici. Ta Marija v baziliki má veuki kaput, pod šterim se drži 82 vörnikov. V lejvoj rauki má Jezoša, angelge držijo njen mangli. Med obrazi spoznamo dosta lüdi s tisti časov: püšpeke, krale, sodake, pavre - stare ino mlade. Papa Frančišek je leto 2016 razglaso za sveto leto. Če v etom leti nekak prejk svete dveri staupi pa na drüge vöstaupi ino má vse potrejbno (spauved, prečiščavanje, molitev apostolske vöre pa očanaša), leko zadobi popolni odpustek (teljes búcsú). Če rejsan smo Sombotelčarge vsega toga nej meli, donk mamo vüpanje za zveličanje. V baziliki smo zaspejvali pesmi »Je angel Gospodov« in »Lejpa si, lejpa«. Čakala nas je eške trivörna paut do daumi. Na avtobusi je vse mérno bilau, vej smo pa v dvej dnevaj dosta vse vidli pa malo trüdni gratali tö. Na pauti domau nas je eške itak sprevajo naš patronuš Martin, pa venak je sveti Krištof ranč tak skrb emo na nas, vejpa smo se srečno povrnauli v Somboteu. (Člani SKD Avgust Pavel iz Sombotela se zahvaljujejo Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za izkazano pomoč.) -dm Niti za en odstotek se ne bodo dvignile pokojnine v letu 2017 Državni sekretar Ministrstva za človeške vire dr. Bence Rétvári je na tiskovni konferenci prejšnjo sredo izjavil, »da je danes položaj upokojencev znatno boljši in izračunljivejši kot je bil pred šestimi leti.« Izjavo je komentiral predsednik odbora za socialne zadeve Lajos Korózs, ki je povedal, da je v pokojninski politiki vlade izračunljiva le ena zadeva, in sicer da podpira le upokojence z visokimi pokojninami. Vlada je namreč odpravila zgornje meje pokojnin, tako bodo nekateri dobivali zelo visoke pokojnine (okrog milijon forintov), hkrati pa živi kakih 900 tisoč upokojencev iz pokojnin pod življenjskim minimumom. Pokojnine se bodo naslednje leto zvišale za 0,9 odstotka, torej upokojenci s povprečnimi pokojninami bodo dobili kakih dodatnih tisoč forintov (malo več kot tri evre), tisti z minimalnimi pokojninami pa še manj. Vlada bo pomagala Madžarom v Angliji Na tedenski tiskovni konferenci vlade je minister János Lázár poudaril, da bo vlada naredila vse, da bi zaščitila pravice in interese madžarskih delavcev, ki so zaposleni v Angliji. V Združenem kraljestvu dela in živi več sto tisoč Madžarov, ki bodo izpostavljeni vplivom referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Vlada želi ohraniti gospodarsko in politično sodelovanje z Veliko Britanijo, v interesu tega bo ustanovila delovno skupino. Pri tem vprašanju bo tesneje sodelovala tudi z državami Višegrajske četverice, ki imajo prav tako veliko svojih državljanov v Angliji. Na tiskovni konferenci je govoril tudi o bližajoči se kampanji jesenskega referenduma na Madžarskem o obveznih begunskih kvotah. Kot je povedal, če o tem vprašanju vlada ne spozna mnenja madžarskih volivcev, ne more verodostojno zastopati načela, da ima vsaka država pravico, da se odloči, kdo naj biva na njenem ozemlju. Tako je ocenil, da je pri glasovanju Britancev botrovala tudi begunska politika EU, in če članice ne bodo imele pravice, da se odločijo, ali hočejo sprejeti begunce, to lahko razkroji okvire Evropske unije. 7 …Čez poletje vsak od nas / bo po svoje kolovratil / skoz veseli prosti čas… Prva kitica pesmice Kajetana Koviča o tem, kako je fino, ko je šola zaprta, nas popelje v brezskrben počitniški čas, ki je pred vrati. Za porab ske učence in dijake je bil zadnji dan pouka 15. junij, spričevala so se delila nekaj dni pozneje. Za nami je torej še eno šolsko leto, o katerem je vredno zapisati nekaj misli, potrebno pa je tudi pogledati naprej, v novo šolsko leto, saj počitnice hitro minejo. V porabskih dvojezičnih šolah težav z zadostnim številom učencev ni in tudi v prihodnjem šolskem letu so obeti dobri. Največ problemov je kadrovske narave, saj je kvalitetno izvajanje pouka, predvsem dvojezičnih predmetov in posredno tudi slovenščine, komaj mogoče. Predmetnih in tudi razrednih učiteljev z uravnoteženim znanjem obeh jezikov skoraj ni. S tem pa ŠOLA SKORAJ BO ZAPRTA… je ogroženo izvajanje dvojezičnega pouka, ker učitelji po večini niso suvereni govorci sloven-ščine. To, da učitelji brez znanja slovenščine gredo na tečaje in opravijo izpite, je pohvalno in pozitivno, toda šele vstopnica v svet dvojezičnega pouka. Tu bi se njihovo delo na pridobivanju slovenskih jezikovnih kompetenc moralo resno začeti, saj jim manjka veščin komunikacije v slovenščini; v Porabju pa so zakoreninjena prepričanja, da so diplome in potrdila o opravljenih izpitih izstopna viza iz izobraževanj in kakršnega koli dodatnega strokovnega dela učiteljev. Na žalost taka bizarna prepričanja krojijo rezultate znanja slovenskega jezika – pri učiteljih in učencih. Trdo delo na učenju manjšinske materinščine se začne v vrtcih, kamor otroci prihajajo brez minimalnega znanja lete. Slovenski starši se, kljub nenehnemu ozaveščanju skupnosti o neprecenljivem pomenu učenja jezika v družini, še vedno ne zavedajo, da bi se prvi otrokov stik s slovenščino moral zgoditi v družinskem krogu. Ne vrtec in tudi ne šola ne moreta nadomestiti otrokovega jezikovnega primanjkljaja iz družine. V iztekajočem se šolskem letu pa smo – po zaslugi Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki dejavnost financira – dobili v porabske vrtce še eno vzgojiteljico asistentko, tako da sta zdaj dve, ki obiskujeta 5 vrtcev, vsaka po dva dni v tednu. Domače vzgojiteljice imajo tako jezikovno in strokovno oporo, ki pomeni več slovenskih besed in »slovenskega vzdušja« v vrtcih. Upajmo, da se bo to delo v takem smislu nadaljevalo in sčasoma postalo del stalne prakse. Dvojezični model osnovnošolskega izobraževanja je v Porabju star natanko desetletje; leta 2005 so ga uvedli v gornjeseniški šoli, dve leti pozneje še v števanovski. Dvojezičnost naj bi bila prisotna pri polovici učnih predmetov, ob tem pa ima vsak razred vsak šolski dan eno uro pouka slovenščine in še uro spoznavanja slovenstva na teden. Če smo sorazmerno zadovoljni s sistemom izobraževanja, s financiranjem šol, ki sta v upravljanju Državne slovenske samouprave, in s številom vpisanih učencev na obe šoli, pa gotovo ne moremo biti zadovoljni z učinki dvojezičnega pouka – z (ne)znanjem jezika pri učencih, ki končujejo osnovnošolsko izobraževanje, in z njihovim odnosom do slovenščine in slovenstva nasploh. O tem pa naj se med počitnicami samoizprašajo učitelji in vodstva šol. Že leta govorimo, prosimo in moledujemo za dodatne učitelje iz Slovenije; še vedno smo pri eni učiteljici asistentki, ki pač ne zmore vsega, kar bi bilo potrebno. Jeseni se nam v sklopu novega projekta obeta še en učitelj asistent, kar pa ne bo dovolj, saj bi za minimalno pokrivanje potreb rabili 3 učitelje asistente iz Slovenije. Še enkrat javno sprašujem: BO SLOVENSKA DRŽAVA KDAJ DOJELA, DA BI V PORABJU BILO NAJPREJ POTREBNO VLAGANJE V ČLOVEŠKE VIRE NE PA V SPOMENIKE NEČIMRNOSTI POSAMEZNIKOV??? Učenci pa razen dobrih učitel jev potrebujejo tudi učbenike. Končno se je zaključil velik učbeniški projekt in naši učbeniki predvsem za pouk slovenskega jezika in spoznavanja slovenstva so uradno potrjeni ter na seznamu za naročanje. V števanovski in seniški šoli jih bodo dobili vsi učenci, problem je spet pri monoštrskih malih gimnazijcih. Oni menda ne morejo dobiti učbenikov za sloven-ski jezik (5.-8.razred), čeprav imajo 5+1 uro SJ na teden na urniku. Zakaj jih ne morejo dobiti? Naj kdo odgovori! Tako ali tako so že dovolj diskriminirani v vseh pogledih, zdaj pa nimajo niti pravice do učbenikov??? Šolsko leto se torej zaključuje; v juliju se bomo s porabskimi učenci odpravili še na 10. jezikovne počitnice v Fieso, kjer se bomo vsi skupaj trudili v spominske celice sodelujočih shraniti čim več slovenskih besed in občutij. Tisti, ki boste ostali doma, pa uživajte vsak po svoje. Naj vam bo lepo! Valerija Perger Priznanje za fairplay veteranom iz Slovenske vesi Končala so se tekmovanja v mednarodni nogometni ligi veteranov ob tromeji. V sezoni 2015/16 je v njej sodelovalo devet ekip z Madžarske, Slovenije in Avstrije. Organizatorji so za najbolj fair ekipo izbrali veterane NK Slovenska ves in ji podelili spominski pokal ter diplomo za fairplay. Porabje, 7. julija 2016 PETEK, 08.07.2016, I. SPORED TVS 5.50 POLETNA SCENA, 6.10 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POLETNI IZBOR, 9.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA, ODDAJA, 10.30 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 11.40 NA POTI: S HERMANOM GVARDJANČIČEM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.25 OLIMPIJSKE IGRE, ODDAJA PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 VOJNE IGRE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.20 BREZ REZA: DR. FRANCE BUČAR, DR. JANKO PRUNK, TONE KUNTNER, TONE PAVČEK - POGOVORI O DOMOLJUBJUPRI PREDSEDNIKU DRŽAVE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OBPETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROMOVA MISIJA, DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE IN MLADE, SLOVENIJA, 18.15 KIOKA: HIŠA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 FESTIVAL VURBERK 2016, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 23.10 SLAČENJE, AMERIŠKI FILM, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL PETEK, 08.07.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 NOETOVA BARKA: MARC, ANNETTE IN INGOLF, DOKUMENTARNA ODDAJA, 6.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.40 DOBRO JUTRO, POLETNI IZBOR, 11.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.55 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.30 NOGOMET -EP 2016: POLFINALE, 15.00 KOLESARSTVO -DIRKA PO FRANCIJI, 18.10 ATLETIKA - EVROPSKO PRVENSTVO, 21.50 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.40 POLNOČNI KLUB: KO TE POČASI MINEVA, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI KANAL, 2.30 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 4.55 FESTIVAL VURBERK 2016, * * * SOBOTA, 09.07.2016, I. SPORED TVS 5.45 POLETNA SCENA, 6.05 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.00 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 TEDNIK, 13.00,PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 VODNI KROG: SPODNJE SAVE, EKOLOŠKAPOTOPISNA ODDAJA, 15.05 VISOKA UMETNOST SEVERNIH NIŽIN: VZPON IN PADEC, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, IZBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 ČEZ PLANKE: BERLIN, LEIPZIG, DRESDEN -25 LET NEMŠKE ENOTNOSTI, 18.20 VILLAGE FOLK -LJUDJE PODEŽELJA: DUNAJSKI ZELENJAVNI VRT, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.30 OZARE, 18.40 ZU: ZU JE ČARODEJ, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 MMS CANTABILE – SPEVNO VMMS 2016, 21.00 MELODIJE MORJA IN SONCA 2016, 23.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 0.00 ZVEZDICA, AMERIŠKI FILM, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 3.10 INFO-KANAL SOBOTA, 09.07.2016, II. SPORED TVS 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.15 NA LEPŠE, 9.55 10 DOMAČIH, 10.40 POLNOČNI KLUB: KO TE POČASI MINEVA, 11.50 00:02:33 RAJA, PORTRET JAKE JUDNIČA, 12.55 LEPO JE BITI MOZART, GLASBENI TV FILM, 15.00 KOLESARSTVO -DIRKA PO FRANCIJI: 8. ETAPA, 18.10 POT V RIO, ODDAJA PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI, 18.45 ATLETIKA -EVROPSKO PRVENSTVO, 22.00 ZVEZDANA, 22.45 NA LEPŠE, 23.10 LETO Z MANSOM ZELMERLöVOM, DOKUMENTARNA ODDAJA OZMAGOVALCU PESMI EVROVIZIJE 2015, 23.40 BOŠTJAN GOMBAČ Z BIG BANDOM RTV SLOVENIJA, 1.10 10 DOMAČIH, 1.40 ZABAVNI KANAL, 3.10 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI: 8. ETAPA, 5.45 POLNOČNI KLUB: KO TE POČASI MINEVA, * * * NEDELJA, 10.07.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 NABRITI DETEKTIVI: CEyDINA SKRIVNOST, NEMŠKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI: OKVARA SLUHA NI OVIRA ZA USPEH IN SREČO, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA: 22. POMLADANSKO ROMANJE, TOSKANA IN UMBRIJA, 12.00 LJUDJE INZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 FESTIVAL VURBERK 2016, 15.05 LADy L, FRANCOSKO-ITALIJANSKO-ANGLEŠKIFILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VSE JE MOGOČE, 18.45 PUJSA PEPA: NAGAJIVA ŽELVA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 MODNA HIŠA VELVET: ALBERTOVA ODLOČITEV, ŠPANSKA NADALJEVANKA, 21.30 INTERVJU: ANDREJ CAPUDER, 22.15 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.45 ŽREBANJELOTA, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 VSAKODNEVNI UPOR, AVSTRIJSKO-ŠVICARSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, ZRCALOTEDNA, ŠPORT, VREME, 2.40 INFO-KANAL NEDELJA, 10.07.2016, II. SPORED TVS 7.00 GLASBENA MATINEJA, 8.10 VODNI KROG: SPODNJE SAVE, EKOLOŠKA POTOPISNA ODDAJA, 8.50 ZA ZADNJIM VOGALOM ... JE NOVA ZVEZDA, 10.00 MMS CANTABILE – SPEVNO V MMS 2016, 10.50 MELODIJE MORJA IN SONCA 2016, 13.30 POT V RIO, ODDAJAPRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI, 13.50 EUROFEST, REPORTAŽA, 14.30 KOLESARSTVO -DIRKA PO FRANCIJI, 17.50 ATLETIKA -EVROPSKO PRVENSTVO, 19.00 ŠPORT, 20.00 NOGOMET - EP 2016: FINALE, 23.40 NOGOMET - EP 2016: VRHUNCI TEKME, 23.55 VSE JE MOGOČE, 1.15 NOGOMET - EP 2016: FINALE, 3.10 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 11.07.2016, I. SPORED TVS 5.35 POLETNA SCENA, 5.55 UTRIP, 6.10 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POLETNIIZBOR, 9.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 10.30 VONJ DEŽJANA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 11.25 10 DOMAČIH, 11.55 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.30 OLIMPIJSKE IGRE, ODDAJAPRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 NA LEPŠE, 13.55 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA Z VESNO MILEK, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBERDAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILAOB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 V SVOJEM RITMU: JAZZ, GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA ZA MLADE, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 DNK – DRUŽINA NA KAVČU, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 23.10 GLASBENI VEČER, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.00 INFO-KANAL PONEDELJEK, 11.07.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 NA POTI: S HERMANOM GVARDJANČIČEM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 6.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 DOBRO JUTRO, POLETNI IZBOR, 11.50 POLNOČNI KLUB: KO TE POČASI MINEVA, 13.00 CITy FOLK - OBRAZI MEST: AMSTERDAM, 13.40 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.45 LETO Z MANSOM ZELMERLöVOM, DOKUMENTARNA ODDAJA O ZMAGOVALCU PESMIEVROVIZIJE 2015, 15.30 EUROFEST, REPORTAŽA, 16.10 NOGOMET -EP 2016: FINALE, 18.35 POT V RIO, ODDAJA PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 POSKUSIVA ZNOVA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.20 POSKUSIVA ZNOVA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.45 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 21.35 INŠPEKTOR BANKS (IV.): PRIKRITO, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.10 SPOMINI: AVGUST MAJERIČ, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 TO JE BILA NAŠA VOJNA: ... NE LE NA BOJIŠČIH (1939-1943), NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.00 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 12.07.2016, I. SPORED TVS 5.35 POLETNA SCENA, 5.55 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POLETNI IZBOR, 9.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 10.30 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 DOKUMENTARNOIZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 12.30 OLIMPIJSKE IGRE, ODDAJA PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 DNK – DRUŽINA NA KAVČU, 14.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 SE ZGODI: NEDELJA, SLOVENSKA NANIZANKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 VODNI KROGZGORNJE DRAVE, EKOLOŠKA POTOPISNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 JANI NANI: KEGLJI, RISANKA, 18.10 A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 DOKTOR MARTIN (VII.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 STUDIO 25: 25 LET SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA - ZAKAJ SLOVENIJA NI ŠVICA? 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 23.10 PRIČEVALCI: IVAN OMAN POGOVORNA ODDAJA, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL, TOREK, 12.07.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: PRODAJALEC TURISTIČNIH INFORMACIJ, RECEPTOR, KUHAR, NATAKAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.30 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD RAJHENBURG, BRESTANICA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 DOBRO JUTRO, POLETNI IZBOR, 11.50 GLASOVI STRAHU: PRAVICA, KOPRODUKCIJSKA ODDAJA, 12.30 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.30 25. VURBERŠKI FESTIVAL 2016, 15.00 KOLESARSTVO -DIRKA PO FRANCIJI, 18.00 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ODKRIVAMO JUŽNO AMERIKO -LEPOTA ZA VSAKO CENO, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.55 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 21.45 IGRA S HUDIČEM, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 22.40 ZA ZADNJIM VOGALOM ... JE TIHI TEDEN, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 3.00 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SREDA, 13.07.2016, I. SPORED TVS 5.35 POLETNA SCENA, 5.55 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POLETNI IZBOR, 9.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 10.30 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 11.40 ZELIŠČARKA MIRJAM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.30 OLIMPIJSKE IGRE, ODDAJA PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: ANDREJ CAPUDER, 14.25 PROJEKT NA DEŽELI, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 SE ZGODI, SLOVENSKA NANIZANKA, 15.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.30 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 KULTURNI VRHOVI: KOSTANJEVICA NAD NOVO GORICO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI: ANDOVCI, 18.05 SARA IN RAČEK: MESEC SLIKA, RISANKA, 18.15 MEDO IN MICA: DELFIN, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: PRELOMNICA, AMERIŠKI FILM, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.15 FRANCOISE SAGAN, FRANCOSKI FILM, 1.15 OPUS: SHAKESPEARE IN GLASBENA USTVARJALNOST, 1.45 KULTURNI VRHOVI: KOSTANJEVICA NAD NOVO GORICO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.35 INFO-KANAL SREDA, 13.07.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: VINSKI SVETOVALEC, BARMAN, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.30 DOKUMENTARNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.55 ERTEVE, 10.15 DOBRO JUTRO, POLETNI IZBOR, 12.00 10 DOMAČIH, 12.45 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA -GOSPOD ZVITOREPEC, 13.55 DOKUMENTARNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 KOLESARSTVO -DIRKA PO FRANCIJI, 18.00 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 150-LETNICI DELOVANJA RDEČEGA KRIŽA NA SLOVENSKEM, 20.50 ŽREBANJE LOTA, 21.00 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 21.50 ČASZA MANCO KOŠIR: POHLEP, 22.40 RICHARD STRAUSS IN NJEGOVE JUNAKINJE, NEMŠKIGLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 23.30 DOKUMENTARNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 KOLESARSTVO -DIRKA PO FRANCIJI, 3.15 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * ČETRTEK, 14.07.2016, I. SPORED TVS 5.50 POLETNA SCENA, 6.10 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POLETNI IZBOR, 9.05 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 10.40 VONJ DEŽJA NA BALKANU, SRBSKA NADALJEVANKA, 11.45 ZELIŠČARKA MAGDA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.30 OLIMPIJSKE IGRE, ODDAJA PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO 25: 25 LET SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA - ZAKAJ SLOVENIJANI ŠVICA?, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 SE ZGODI: GENERALKA, SLOVENSKA NANIZANKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30 POLETNA SCENA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF. DR. MARKO MIKUŽ, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM SE SAM POSTRIGEL, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO JE SVET IZGUBIL BARVE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 ŽIVLJENJA TOMAŽA KAJZERJA: USODNI ZAMAH, SLOVENSKA NANIZANKA, 20.50 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA Z VESNO MILEK, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.45 POLETNA SCENA, 23.10 LOV (I.), ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 0.45 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF.DR. MARKO MIKUŽ, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.25 INFO-KANAL ČETRTEK, 14.07.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: VODJA CATERINGA, TURISTIČNI ANIMATOR, DOKUMENTARNASERIJA, 6.25 ZELIŠČARKA MIRJAM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.40 DOBRO JUTRO, POLETNI IZBOR, 11.30 ČAS ZAMANCO KOŠIR: POHLEP, 12.35 MUZIKAJETO: PUNK ROCK / KUKR LHK TI By WHITEMANFEAT. GF, 13.25 NA LEPŠE, 14.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 KOLESARSTVO - DIRKAPO FRANCIJI, 18.00 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 20.55 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 21.45 PAULETTE, FRANCOSKIFILM, 23.10 VISOKA UMETNOST SEVERNIH NIŽIN: SANJARIJE IN MORE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 KOLESARSTVO - DIRKA PO FRANCIJI, 2.55 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, V ponedeljek, 27. junija 2016, se je na Cankovi odvijala prireditev »Sosedje se učimo«, ki jo je organizirala Ljudska univerza Murska Sobota. Prireditve so se udeležile tudi tri ljudske obrtnice iz Porabja. Cilj prireditve je bil, da bi sosedje -bodisi iz Slovenije ali iz Slovenskega Porabja -med seboj delili svoje znanje ljudske obrti, se naučili nekaj novega drug od drugega. Domače obrtnice iz Cankove so prikazale udeležencem, kako se vezejo prtički in razložile način peke trganega kvašenega šarklja ter marjetic z bučnimi semeni. Iz Porabja sta Iluš Dončec (Števanovci) in Marija Čato (Dolnji Senik) prikazali, kako se delajo rože iz krep papirja, Vera Gašpar (Gornji Senik) pa je razložila udeležencem, kako se peče »dinski šterc«. Na prireditvi je sodeloval tudi MePZ društva upokojencev Cankova. Program je vodila organizatorka projekta in prireditve Mihaela Flisar iz LU MS, navzoče je nagovorila tudi Hilda Vogrinčič, predsednica Turističnega društva Cankova. Naše porabske obrtnice so lahko prejele še priznanje za uspešno sodelovanje na prireditvi od župana občine Cankova, Draga Vogrinčiča, in direktorja Ljudske univerze Murska Sobota, Dejana Dravca. Prireditev se je končala s prijetnim druženjem obrtnic in udeležencev ter s krajšo delavnico. AB ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB