Pierre Ermite Razžaljeni Jezušček Ilustriral Ant. ZnidarSič Tega je ravno eno leto. Ivan in Marija sta se vračala iz Šole domov z ročico v ročici, gledajoft drug drugega, Ivan je imel devet, sestra pa osem let. Doma so ju spraševali kot po navadi. Mamica: »Ali sta se kaj prehladila?« OČe, ki je bil advokat, pa: »Kakšni so pa redi?« Ker so bili redi dobri, je oče končal: »Lahko nastavita svoje čeveljčke* na peč, Jezušček vama bo gotovo kaj prinesel.« Marija je kar zaploskala od veselja. Bila je še v dobi svetlih oČi in je kar pila očetove in materine besede. Ivan se je začel smejati, prisiljeno, ne z mladostnim smehom, ampak skomigaje z rameni, s smehom, ki se ga človek ne nauči pri ravno najboljših tovariSih. »Ali ne verjameš, da ti Jezušček lahko pošlje kakšno stvar?« Deček odkima. »Res ne verjameš?« »Ha, Jezušček, poznam ga, imenuje se Louvre (izg. luvr) in Bon Marche (bon marše)'*. Tega mi ni treba več lagati, star sem že devet let in hodim že v tretji razred!« »Dobro, ti ne bomo več .lagali', kot praviŠ ti. Saj ni tako težko, nastaviti čeveljčke na peč« .. . Marija je svoje čeveljčke skrbno očistila in jih nastavila. Ivan pa je pri-nesel svoje najveČje čevlje in jih malomarno vrgel na peč, rekoČ: »Kakšna laž!« Nato sta odžla spat. Marija je najprej molila, nato pa zaspala kakor polh. Ivan pa, prepričan, da JezuŠček z lokomotivo najno-vejsega modela še ni prišel, se je nemirno dvignil enkrat, dvakrat... trikrat... in po prstih, da ne bi deske zaškripale, odšel tiho gledat k peči. Peč je bila Še prazna, le čeveljčki so kakor poprej ležali prazni na tleh. Rdeče Marijine copatke so še vedno Čakale. Tudi njegovi Čevlji so bili še prazni. V jedilnici je ura bila deset. Ivan je slabe volje zaspal. Toda zjutraj, kakšno presenečenje! Najprej je vstala Marija, hitro stekla k peči in presenečeno obstala. »Ivan, poglej, poglej, kaj mi je prinesel Jezušček! In koliko!« Ivan je zaČuden vstal. Prijeten in strašen pogled! Prijeten: male Marijine copatke so kar izginile pod veličastnimi darovi: zaponka z belim vozlom, škatlica ledenih kostanjev, popolna trgovinica, ki se je zaklepala s ključem, svilene cevke, bonboni, knjiga s slikami o muckih, ki [ Pri Francozih tiastavljalo za božič Čeveljčke. 1 Louvre in Bon Marche sta velikv trgovini. 141 jih ima Marija tako rada.. . Toda medtem ko je Marija z vso ljubeznijo odvijala Jezuščkove darove, je Ivan začel zares kar rjoveti, ker so bili njegovi čevlji prazni... popolnoma prazni... V tem trenutku sta stopila v sobo mama in oče. Marija je oba objela, rekoč: »Poglejta, kaj mi je prinesel!« »In tebi, Ivan?« ga vpraša oče. Ivan je kakor reka, reka Niagara. V kotu si v nočni srajci briše z rokami solze; ta velika boleČina ni neraa.. . »Ne vem, zakaj se tako jokaš? Saj nisi ničesar pričakoval!« »Ne, jaz sem pričakoval vse, Še veČ kakor Marija!« »Spomni se, kako si poudarjal, da je Jezušček laž! Da se imenuje Louvre in Bon Marche! Ali si kaj narocil Louvreju in Bon Marcheju?« »Ne.* »Zakaj se torej jokaš?« »Ne boš me prepričal, da Jezušček pride skozi dimnik!« »Ni važno, kje in kako pride, važno je, da pride!« Nastal je molk. »Spomni se Se, kako si se obnašal proti Njemu. Ko sem ti rekel, da ti bo ponoči gotovo kaj prinesel, si se začel hudobno smejati!« »Saj ne prinaša Jezušček, temveč ti!« »VidiŠ svojo zmoto! Ne prinašam jaz, temvec Jezušček. On, slišiš! On prinaša otrokom božične darove. Če Jezušček ne bi živel, bi starši otrok ne ljubili tako, kot jih ljubijo krščanski starši. Pred Jezusom so otroke odlagali in ubijali in tam, kjer ga ni, otroci nehajo hoditi na svet. Nisem te varal, on je res Kralj božičnega praznika. On res pošilja vse to svojim prijateljčkom.« »Zakaj pa meni ni nič prinesel?« »Gotovo zato, ker nisi njegov prijatelj, ker nisi veroval vanj, ker si trdil, da ga ni. Gotovo je bil razžaljen.« »Kaj pa naj naredim sedaj?« prosi Ivan očeta s solzami v očeh. »Sedaj,« nadaljuje oče, »moraš prositi Jezuščka odpuščanja.« »Ne znam!...« »Govori za menoj) Jezušček, nisem razumel. Pred Teboj otrok niso ljubili. Ti si naš varuh, naš veliki prijatelj. Odpusti mi, da sem se tako grdo smejal in Te s tem razžalil. Poglej tudi moje uboge čeveljčke, ki so tako prazni.. .* 142 ^^ Oče je odprl omaro In pokazal' skrtvnosten zaboj. Solze v očeh so se takoj posušile. Otrok'je odprl zavoj in zagledal je škatlico barv, glasovito lokomotivo, bonbone, zgodovinsko knjigo ... »Kdo ti pošilja to?« vpraŠa oče. »Jezušček.« »In jaz, dragi IvanČek, zapomni si dobro, jaz ti to samo prinašam.« In ko vam pripovedujem to zgodbo, dragi pri-jateljčki, v tem mesecu, ki je va5 mesec, pripo-vedujem to zato, da bi znali tudi vi in bi nikoli ne pozabili zahvaliti se za milosti, s katerimi vsak iznaed nas prenaša to težko breme, ki ga vi Še ne poznate in ki se imenuje: Zivljenje. Iz francoščme prevedel A. Ravnik.