228_Preigtled socialnoipolitične uprave v Sloveniji.
Pregled socialnopolitične uprave v Sloveniji. O
Dr. France Goršič.
A.) Historični   pregled.
Radi posebnih gospodarskih razmer, ki jih je povzročila vojna, se je bila še avstrijska država končno le spametovala, da je z razglasom z dne 27. decembra 1917. 1. ustanovila posebno ministrstvo za socialno politiko, ki je začelo poslovati s 1. januarjem 1918. 1. v glavnem s področjem za zaščito mladine, zaščito vojnih poškodovancev in svojcev padlih vojakov, socialno zavarovanje (brez rudarskih bratovskih sklad« nic ter nameščencev v državnih obratih in pri zasebnih železnicah), za obrtno delo^'no pravo in varstvo delavcev, posredovanje dela, skrb za brezposelne in zaščito izseljencev, za stanovanjstvo in sodelovanje v socialnopoBtičnih stvareh splošnega in načelnega značaja. Enaki nagibi, a tudi že sama zveznost z napravami, ki so bile pred preobratom, so predsedništvo narodnega veča v Zagrebu kot takratno^ vrhovno' državno oblastvo napotili, da je hkrati z imenovanjem prve narodne vlade za SHovenijo ustanovilo v Ljubljani tudi poverjeništvo za so'cial< no skrb (razglas Narodne vlade z dne 31. oktobra 1918. L), ki je začelo poslovati takoj in ne da bi bilo počakalo' osnutja ministrstva so« cialne politike pri osrednji vladi. To ministrstvo' je bilo ustanovljeno šele z ukazom' z dne 7. decembra 1918. 1. l'redba O' ustro'j'bi ministrstva socialne politike pa je biJa izdana 'Stoprv dne 5. aprila 1921. 1. ter je bila na to po § 130. ustave po zakonodavnem odboru narodne skupščine uzakonjena (dne 9. aprila 1922. 1. št. 539).
Področje poverjeništva za socialno' skrb, kakor si ga ie povcr= jeništvo v svoji naredbi z dne 6. novembra 1918. 1. samo določdlo, je ob« segalo zaščito mladine, zaščito vojnih poškodovancev, socialno zavaro«
') Objava tega spisa po stanju z dne 31. marca 1927. 1. se je zaradi obilnega gradiva zakesnik.
Pragiled socialnopolitične uprave v, Sloveniji. 229
vanje, obrtno delovno pravo in zaščito delavcev, posredovanje dela, zaščito brezposelnikov, zaščito izseljencev, stanovanjstvo in sodelovanje pri socialnopolitičnih stvareh splošne in načelne kakovosti, kadar bi spa« dale v področje drugih poverjeništev. Razen teh poslov, ki so bili v področje sprejeti radi kontinuitete, so bili poverjeništvu za socialno skrb poverjeni tudi posli pri ureditvi in nadzorovanjiu izvršitve kazni zapora nad mladoletniki, zaščita odpuščenih kaznjencev, pospeševanje zasebne dobrodelnosti in boj proti beračenju. Zato je imelo poverjeništvo za socialno skrb mnogo oddelkov, ki so se po svojih nalogah imenovali: predsedstveni, mladinski, invalidski, zavarovalni, delavski, ubožni (ki so mu bile po posebnem sklepu deželne vlade poverjene tudi ubožne usta« nove), stanovanjski, begunski, oblačilni, statistični in protdialkoholni od« delek.
V uredbi o ustrojbi ministrstva socialne politike je bilo določeno (St. 20.), da sme mindister socialne ipolitike v dobi, dokler ne bo v vsej kraljevini uvedena enotna uprava, v posameznih pokrajinah postaviti oddelke, ki bodo neposredno ministrstvu podrejeni, katero jim bo izključ« no dajalo naloge. Do 28. junija 1921. h je vršilo posle socialne politike v Sloveniji z vso prej navedeno pristojnostjo poverjeništvo za socialno skrb kot oddelek Narodne ozir. kasneje Deželne vlade za Slovenijo. Odslej se je organizacija socialne politike v Sloveniji i z pr e m in j a 1 a prav tako, kakor se je izpreminjala organizacija občne državne uprave. Pokrajinska uprava za Slovenijo, ki je biia v smislu čl. 134. ustave naslednica Deželni vladi za Slovenijo', je bila po lastnem razglasu z dne 2. avgusta 1921. 1. razdeljena na oddelke, med katerimi je bil zopet oddelek za socialno skrbstvo. Pokrajinski namestnik je vršil pokrajinsko' upravo pod neposrednim nad« zorstvom ministra za n'0'tranje stvari in kot oirgan pristojnih ministrov, torej na t0'rišču socialne politike po svojem' šefu oddelka za socialno politiko kot organ ministrstva za socialno politiko. Toda pokrajinska uprava je imela zgolj začasen značaj. Bila je most za prehod. Njeni po« samezni deli in oddelki so se imeli ukiniti, njihovi posli pa prenesti deloma na posamezna mnistrstva, deloma na velike župane kot načelnike občne uprave v oblasteh ali pa na oblastne samouprave, t. j. na oblastne skupščine in oblastne odbore.
Izza dne 21. aprila 1922. 1., ko je zadobil veljavo zakon o občni upravi, so spadali k tej občnit upravi tudi posli, za katere je bilo pristojno ministrstvo socialne politike. Tako- so z ostalimi funkcijami občne uprave vred prešli tudi ti posili na velike župane, da jih oni vrše pod nadzorstvom pristojnega ministrstva. Ker je bila Slovenija razdeljena v dve oblasti, ljubljansko in mariborsko, 'bi se bili mo'rali i socialno« politični 'poslii razdeliti med oba velika župana. Ta likvidacija pa se je izvršila le deloma. O tem kasneje.
Radi krčenja kreditov v državnih proračunih se j e o ž i 1 delokrog slovenske socialnopolitične uprave. Od leta 1922. dalje se je postopoma reduciralo osebje oddelka za socialno politiko, hkrati pa
230 Pragfled socialnopolitične uprave v SlOTeniji.
so se v prav izdatni meri manjšali materialni izdatki. Toda ves uspeh je bil zaviisen od razpoložnih materialnih kreditov zlasti pri zaščiti vojnih invalidov in pri zaščiti dece in mladine. V proračunskotehničnem pogledu bodi samo to povedano, da so bili krediti za zaščito dece in mladine, za inšpekcije dela in za borze dela preliminirani kar na osred^ njem budžetu ministrstva, ne da bi bilo kdaj razvidno, koliko pripada za rečene svrhe Sloveniji.
Višek delovanja oddelka za socialno politiko je bil brez dvojbe koncem leta 1921. Takrat so bili odseki oddelka: predsedstveni odsek; odsek za javno pomoč z referati za prehrano, izseljeništvo, begun« stvo, uboštvo, ustanove, oblačilnico in protialkoholne stvari; odsek za zaščito delavcev; stanovanjski odsek; zavarovalni odsek, ki je vodil posle delavskega zavarovanja, pokojninskega zavarovanja za nameščence in pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo; odsek za statistiko, ki je obravnaval rezultate popisa prebivalstva in domačih živali, ki je bil izveden januarja meseca 1921. 1.; odsek za zaščito dece in mladine; inva« lidski odsek; končno odsek za računovodstvo.
Že Narodna vlada za Slovenijo je bila pri svojem poverjeništvu za socialno skrbstvo ustanovila «iMladinski oddelek«, ki se je na podstavi prvega, tako zvanega Koroščevega pravilnika z dne 10. marca 1919. 1. pretvoril v «Pokrajinski odbor za zaščito dece in mladine za Slovenijo- v Ljubljani«. Po Koračevcm pravilniku z dne 1. oktobra 1919. I. se je prekrščena »Oblastna za« ščita dece in mladine« popolnoma izločila iz okvira poverjeništva za socialno politiko, je postala popolnoma samostalen organ ter bila pod« rejena neposredno «iOdeljenju za zaštitu dece i mladeži u Beogradu«. Toda že z naredbo ministra Šurmina z dne 2. aprila 1920. 1. je bila pokrajinska zaščita dece in mladine zopet podrejena poverjeništvu za socialno skrbstvo. Odslej je ostalo pri tem, da je bil odsek za zaščito dece in mladine podrejen oddelku za socialno politiko in s tem pokra« jinskemu namestniku oziroma velikemu županu.
Prvo delovanje na poprišču zaščite dece in mladine je bilo- skromno, ker so bila sredstva pičla. Kmalu pa je bilo treba izvesti organi« z a C i j o, kakršna je bila zamišljena po pravilniku in poslovniku z dne 1. oktobra 1919. V ta namen je bilo treba ustvariti najprej statistiko dece, nato se lotiti preosnutja tako zvane občne zaščite dece in mladine, hkrati pa pažnjo obrniti na to, da se ustanove vsaj najbolj potrebni specialni zavodi. Že v začetku I. 1920. so ta preddela toliko napredovala, da je bil zaključen splošen načelni načrt, ki se je na to postopno izvršil. Po statistiki, ki je bila izvedena za dan 31. decembra 1919. 1., je bilo dognano, da je bilo število pravih sirot (brez očeta in matere) v vsej Sloveniji 4020, popolusirot 41.839, nezakonskih otrok pa 38.988, skupaj torej 84.847. Organizacija občne zaščite dece in ml a« dine je bila zamišljena po zaščitnih instancah tako, da naj bi tvorile krajevne zaščite prvo, okrožne zaščite drugo, oblastna zaščita pa tretjo
I
Pragiled socialnopolitične uprave v Slovemiji. 231
stopnjo, le v mestih z lastnim statutom, v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, naj bi bile krajevne zaščite neposredno- podrejene oblastni zaščiti kot drugi in vrhovni instanci. Okrožni zaščiti sta bili dve, ena v Ljubljani, druga v Mariboru. Krajevne zaščitesose ustanav« Ijale v dveh značilnih oblikah, ali kot izrecne državne krajevne zaščite v smislu pravilnika in poslovnika (tip A), ali pa tako, da so se zasebnim društvom, ki se bavijo z zaščito otrok, poverili posli državne krajevne zaščite (tip B). Dtžavna zaščita dece in mladine je prevzela nekaj otroških vrtcev od Ciril Metodove družbe, da je s tem družbo razbremenila. Toda otroški vrtci so ostali po veliki večini zavodi pro» svetne uprave slej ko prej, tiste pa, ki jih je ona prevzela, je skušala državna zaščita dece in mladine, naj ugotovim, da ob hudem nasproto* vanju in zelo nepovoljnih razmerah, preosnovati v zavetišča po metodi dr. Marije Montessorijeve. Na tem načelu je bil osnovan n. pr. dečji dom v Mariboru, kjer je bilo poleg sprejemališča dnevno zavetišče z zdrav« niš-ko ambulanoo ter s posvetovalnico za matere in oskrbovalnico za dojence. Oblastni dečji dom v Ljubljani je imel zavetišče, ki ga je uprav« Ijalo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani, dalje poseben oddelek za otroke v predšolski dobi in poseben materinski dom. Specialna zavoda sta bila državni zavod za gluhonemce v Ljtib« Ijani, pred preobratom zasebna institucija, ki je bila podržavljena z razpisom ministrstva socialne po-litike z dne 4. decembra 1919. 1., ter državno vzgaijališče v Ljubljanii & posebnim oddelkom za mladostnike pod 14 leti, ki je bilo podržavljeno z razpisom ministra socialne politike z dne 18. maja 1920. 1.
Že v mesecu decembru 1. 1918. je bil pri poverjeništvu za socialno skrbstvo ustanovljen invalid s k i r e f e r a t za posle, ki so se tikali zaščite vojnih invalidov in svojcev onih, ki so padli v vojni-. Ob preobratu je obstajala zgolj invalidska šola v Ljubljani, kjer so oskrbovali vojne invalide, ki so so učili obrtov. Delo se je množilo tako, da se je že v novembru 1. 1920. osnoval poseben invalidski oddelek (kasneje odsek), čigar posebni referati so bili: socialna pomoč vojnim invalidom in rodbinami padlih (pravne stvari, brezobrestna posojila, podeljevanje trafik in stvari agrarne reforme); upravni referat za vodstvo- in nadzorstvo invalidskih zavodov ter za denarne zade\e (nakazovanje in obra« čunJanje kreditov); referat za pokojnine invalidov, vdov in sirot ter u-pokojenih častnikov; reedukacijski referat za izšolan je vojnih invalidov in tako zvana posvetovalna komisija; končno statistika s kartoteko za vojne invalide, vojne vdove in vojne sirote. POi tej statistiki je bilo 1. 1921. v Sloveniji 9887 vo-j-nih invali-do-v, 5408 vojnih vdov in 2012 vojnih sirot. Pripomniti je treba, da so v Avstriji poslovale v vseh kronovinah tako zA^ane «K o m is i j e za preskrbo vrača joči h se voj« n i k o v» kot nekakšni invalidski oddelki takratnih deželnih vlad oz. namestništev, ter da se je naikazovanje in izplačevanje pokojnin vršilo preko Dunaja oz. za Prckmurje preko Budimpešte. Takrat so vojne in«
232 Pregled socialnopditične uprave v Slovaniji.
valide superarbitrirali pri pristojnem kadru ali pa pri komandi vojnega okrožja, koma intendanca pa jim je odmerila pokojnino, katero je po plačilnem nalogu mesečno v poštnočekovnem prometu iziplačevala pokoj« ninska likvidatura na Dunaju. Radi javne pomoči vojnim invalidom so imeli skoraj pri vsakem polku ali čmovojnilškem poveljstvu kak sklad. Jasno je, da je ta preskrba ob preobratu na mah odrekla. Končno urejena je bila ta stvar pojK)lnoma iznova stoprv 1. 1922. (okoli 22.000 aktov!). Invalidska šola pri komandi gamizijske bolnice v Ljubljani, ki je bila ustanovljena I. 1917., se je vodila tudi še po preobratu. Ta zaščita se je morala preosnovati. Oskrbo invalidov, ki so v reedukaciji, sta prevzela invalidska doma v Ljubljani in v Celju. Od 1. 1923. pa je reedukacija omejena na ljubljainskii invalidski dom, dočim služi celjski za hiralnico (bolnico) vojnih invalidov. Deli stare invalidske šole je bil premeščen v i n v a 1 i d s k i (prej vojaški) dom v R o g a š k i S1 a t i n i, toda ta invalidski domi je bil že 1. 1923. likvidiran. Januarja 1919. 1. je bila ustanovljena državna protezna delavnica v Ljubljani, ki je kasneje pri invalidskem domu v Celju osnovala posebno p r o t e z« no p o p r a v 1 j a 1 n i C o, ki vojnim invalidom proteze popravlja, do' čim jih protezna delavnica tudi izdeluje in sicer izredno dobro in po najbolj modernih načinih. Ker so bili v mesecu novembru 1. 1918. vsi slovenski slepi invalidi iz Gradca in Linza repatriirani, je poverjeništvo za socialno skrbstvo v oktobru 1919. 1. prevzelo v svojo upravo tudi zavod za s 1 e p c e. Za tuberkulozne invalide so osnovali zdravili; šče na Golniku, ki je last fonda za preskrbo vračajočih se voj = nikov za Slovenijo v Ljubljani. Že meseca septembra 1919. 1. so bili v grajskem poslopju nastanjeni prvi bolniki, v avgustu 1. 1921. je bilo zgrajeno prvo (staro) zdravilišče za 45 bolnikov, a 1. 1925. je bil v obratu že novi sanatorij z nadaljnjimi 130 bolniškimi mesti, kamor se sprcje= majo tudi zasebni oskrbovanci, ki plačujejo predpisano oskrbnino. Za zdravljenje revmatičnih vojnih invalidov se je ustanovil invalidski dom v Toplicah pri Novem mestu s 34 mesti, ki se obratuje vsako leto tri mesece.
Inšpekcija dela je bila ustanovljena, da nadzoruje, kako se izvršujejo zakoni in uredbe, ki se tičejo socialne in življenjske zaščite delavcev v onih industrijskih, obrtnih, trgovskih in prometnih obratih in podjetjih — privatnih, državnih in občinskih —, kjer so zaposleni civilni delavci. Te posle obavlja osrednja inšpekcija dela pri ministrstvu socialne politike s pomočjo oblastnih inšpekcij dela. Od prvotnih inšpekcij dela v Ljubljani, Mariboru in Celju obstoji samo še inšpekcija dela v Ljubljani in nje ekspozitura v Mariboru, ki pa je izpostava zgolj po imenu, saj je dejansko docela samostojna.
Kot pomožni organi ministrstva socialne politike so zamišljene tako zvane borze dela, ki naj služijo cilju, da se pravilno uredi delovni trg vseh vrst delavcev. Krajevne borze dela so bile podrejene osrednji borzi dela v Beogradu. Od prvotnih borz dela v Ljubljani, Mariboru, Ce«
Književna poročila. 233
lju. Ptuju in Murski So-boti posluje danes, mimogrede rečeno, pod zelo izjemnimi okolnostmi, samo še borza dela v Ljubljani, vse ostale so bile tekom zadnjih let ukinjene.
(Konec prihodnjič.)