glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra številka 45 - leto XIV. - 29. november 1975 ■■■■■■■■BmeBBEBeBieBeeBeeeeBHeeHBBMeaeeeBeweea 29. november Ko pišemo uvodnik ob dnevu republike, 29. novembru, in ko želimo vsem delovnim ljudem Jugoslavije veliko osebnega zadovoljstva, ter delovnih uspehov, se ne želimo ponavljati, pa čeprav je od 29. novembra | 1945 preteklo že 30 let. Res je ! morda prav v tej 30-letnici | socialistične Jugoslavije zgodo-| vinsko pomembno dejstvo, ki ga kaže proslavljati, in da je tudi dosedanja trdnost naše dežele jamstvo za njen nadaljnji razvoj; kljub temu pa želimo praznik 29. novembra vedno in tudi tokrat doživljati povsem na novo. Vsak 29. november ima za vse Jugoslovane svojo posebnost, takrat pričujočo značilnost in trdnost. Jugoslavija je živa, samo kolikor je živa vsak trenutek sproti, vsak trenutek na novo. In tega trenutka je prav, da se zavemo še in še, ko spet pišemo uvodnik pred 29. novembrom. Bolj kot kdajkoli doslej je jasno tudi danes, da je socialistična, federativna Jugoslavija taka, kot je, edina in najustreznejša oblika za skupno življenje vseh Jugoslovanskih narodov in narodnosti, in da je obenem s svojo neuvrščenostjo še kako dragocen člen v povezovanju Evrope in sveta. Z veseljem ugotavljamo, da je nedavno prišlo končno do ureditve obmejnih odnosov med Jugoslavijo in Italijo, tako da se ta lok jugoslovanske države zdaj lahko toliko sprošča bremena negotovosti in toliko bolj lahko odpira plodnemu sosedskemu sodelovanju. Seveda pa je pri tem postalo še enkrat jasno to, da smo lahko dosegli tak diplomatski uspeh samo zato, ker je za tem hotenjem stala Jugoslavija kot celota. Tudi reševanje še vedno nerazvozlanega problema slovenske narodnostne manjšine v Avstriji ima svoje izglede lahko samo ob podpori celotne Jugoslavije, s katero je sosednja Avstrija, podobno med vzhodom in Zahodom, zainteresirana živeti v čim boljših odnosih. Vzporedno s temi in drugimi poizkusi za dobro ozračje na Zahodu potekajo seveda prav tako vse lx>lj urejeni, prijateljski odnosi naše dežele na vzhodnih mejah. Posamične notranje informbirojevske spletke te siceršnje meddržavne konsolidacije socialistične Jugoslavije pač ne morejo skaliti, tembolj, ker zavzema Jugoslavija tako vidno mesto v krogu neuvrščenih dežel v razvoju. Jugoslavija pa tudi v svoji zgradbi navznotraj izpričuje, da je še vedno močno potrebna skuppa zveza enakopravnih narodov in narodnosti, kajti kljub svetovnim besedam o internacionalizmih vseh vrst je očitno, da bi se posamični jugoslovanski narodi in narodnosti težko vzdržali sredi političnih, vojaških in ekonomskih pritiskov, če ne bi živeli skupno v skupni državi. In konec koncev: vsak delovni kolektiv je Jugoslavija v malem. V vsaki delovni organizaciji naj bi izpolnjevali načela ustave, naj bi čim več ustvarjali, naj bi živeli s posluhom za bratstvo in enotnost. Vse to pa lahko najbolj konkretno dosegamo, če še nadalje razvijamo in poglabljamo naše delavsko samoupravljanje, besedo slehernega v krogu vseh. Naj bi bila to torej tudi naša želja vsem v našem kolektivu za letošnji praznik 29. novembra. 1. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE ZP ISKRA VLADIMIRJEM LOGARJEM Iskra nosilec razvoja Vsaka pomembna obletnica nas vzpodbudi, da potrkamo na vrata vidnih oseb, ki s svojim nastopanjem in delom na nek način poosebljajo pomembne prvine družbenega in gospodarskega razvoja. Tokrat, ob 30-letnici osvoboditve smo se oglasili pri Vladimiru Logarju, predsedniku Skupščine ZP Iskra. Večkrat slišimo, da je vsako podjetje v bistvu država v malem, pri čemer mislimo na obseg proizvodnega, finančenga, kadrovskega potenciala, ki ga takšno podjetje združuje v sebi ter tudi na poseben način reševanja problemov razvoja podjetja, ki niso le proizvodne in tržne, temveč tudi socialne in politične narave, v dimenzijah, ki so neposredno pomembne za celotno družbeno skupnost, narodno gospodarstvo ali državo. Ali je ZP Iskro, glede na njen obseg in pomen v slovenskih razsežnostih, dovoljeno primerjati z velikimi podjetji v industrijsko razvitih državah? Kje je torej mesto ZP Iskra v Sloveniji in Jugoslaviji in kako to svoje pomembno mesto zaznava Iskra sama? Ali to vpliva na njeno obnašanje v širšem družbenoekonomskem ter gospodarsko-poli-tičnem okolju? „Mislim, da Iskre ne bi mogjjti® i primerjati z malo državo, kajti pr: velikosti je zelo relativen. V pr' ^ z velikimi industrijskimi p-industrijsko razvitih drža Iskra majhna organizi strani, v pogojih naše prostora pa smo organizacija", organizacije in^ , le kranjska — se je s svojim proizvodnim programom", verjetno pa še bolj stanovitnim razvijanjem lastnih izvirnih tehnoloških, proizvodno—sistemskih in kadrovskih moči, znašla v središču integracijskih procesov, tako da je številnim drugim delovnim kolektivom omogočila boljši kos kruha in zanesljivejši razvoj v svojem okviru. Prosim vas, da ta dogajanja čimbolj osvetlite. ..Elektroindustrija je pravzaprav že relativno zgodaj spoznala, da mora koncentrirati pamet in sredstva, če hoče uspešno prodajati svoje proizvode doma in v inozemstvu. Izhajali smo iz spoznanja,- da je naše tržišče relativno majhncCjin če hočemo proizvajati ekonj rije, mo rame čim |o optimalne se-iagati napore za lov. IpreSSval, s ceTn^ . ekonomičnost in ? ima re. ostali ,, dlnost poslova-1:.*, tr^industiija "5 i. takih s ‘^om | darskih n; noj&ec ob razHiis: » nekega ^Igva na la. temve ‘Jalnih ? i letno 3 do javnost v ZP * * * iloštevilnimi slo »čin i ................ _ IH , vatno iMustrnfiu 1 Vpliv Iskre v vseh! skupnostih - saj imaTSkra dL.^v obrate v 25 občinah - je-zelo vel pomena. Proizvodne orgairizadje Iskre . izredno pozitivno ,vplivajo na razvoj d komunalnih skupnosti, zlasti v kra- sk.em jevnih skupnostih, kjer tudi s sredstvi saJ |^av,;m<^!clja SlrŠ,e^..p:8 ec!u = pospešujejo dmžbeno-ekonomski preosta Uvodnih »Um. , time, sežiga isti ima v naše Bmoji V rnvrtmi razvoj teh območij. V razdobju zadnjih 15 in več let so bili v razvoju Iskre zelo pomembni integracijski procesi. Iskra — prvotno (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar med govorom v deželni palači Piemonta v Torinu. (K članku na 2. strani) Silili Tako je naš priznani slikar Božidar Jakac predsednika republike portretiral 1. decembra 1943 v Jajcu. 1 PREDSEDNIK TITO V RAZGOVORU Z DELEGACIJO SZDLJ Glavna naloga SZDL je večja ijavnost v bazi ^Predsednik republike Josip Broz Tito se je 4. novembra avarjal z delegacijo socialistične zveze delovnih ljudi Jugosla-| ki jo je vodil Dušan Petrovič—Šane, sestavljali pa-so jo še Jelovški, podpredsednik zvezne konference SZDLJ Marjan ^retar zvezne konference SZDLJ, predsedniki republiških [iških konferenc Mičo Rakič, Nenad Bučin, dr. Ivo |ja Ribičič , Kolj Široka, Mihajlo Zvicer in Bogdan fctar republiške konference SZDL Makedonije Hišen 1 m direktor časopisno—založniškega grafičnega podjetja Švetozar Tadič. I je tejkla o nadaljnji vlogi in delu SZDLJ, pri čemer je < Titp menil, da je prav v sedanji fazi našega družbenega odnosov velikega pomena čim večja n™, . n^ih spriamjh ekonomskih vprašanjih, o tem, da je aloga, je predsednik Tito poudaril, da stvari rejo, da pa bi bilo še boljše, če bi bili aktivnejši, odgovornost slehernega delavca. Pospešiti moramo , družbenih odnosov tako, da bo sistem delitve delavca Jl><»a bo več in bolje delal. Čas uravnilovke v delitvi je ml. j ,||nadaljnjem :razgovoru o aktivnosti SZDL pri idejno-političnem izvbražtfvSnju r^ovnih ljudi, kar je spričo sedanje okrepljene sovražne Aosti protj nam še posebej pomembno — je predsednik Tito med . gr- m P°udaiih da odkrivanje sovražne dejavnosti ni samo naloga službe , _ državne varnopi, marveč je stvar vseh naših ljudi. Predvsem socialistična |§ zveza mora timu posvetiti vso pozornost, kajti sovražne dejavnosti ni ji mogoče du kri vati samo od zgoraj. Sovražnika lahko odkrivajo tudi naši -1 i) ^ ljudje v bazi, samo vedeti morajo, za kaj gre, vedeti, kdo so tisti, ki nam - v • E nasprotujejo. . g Ob tem, da so sedaj pri nas najbolj oživele birokratsko dogmatske 'Sledia^ g kominformovske sovražne strukture, ki se usmerjajo proti našemu samoupravnemu sistemu, napadajo vodstvo ZK, našo neuvrščenost in -nasploh pretiravajo z vsemi našimi prehodnimi težavami — je predsednik Tito poudaril, da ti naši nasprotniki gradijo svoje napade prav na naših napakah, ki jih vidimo tudi sami ter jih skušamo odstranjevati. Našemu mlademu rodu, ki je rojen že v obdobju samoupravljanja — je ob tem poudaril predsednik Tito — moramo pomagati, da bo dobro doumel bistvo spopada s kominformovskimi silami, bistvo našega boja. Mlad človek je lahko z dušo in telesom z nami, je poudaril predsednik Tito, vendar pa potrebuje nekaj marksistične izobrazbe, da bi bil trden, da ne bi omahoval. Ko sem bil nedavno tega v mnogih krajih po Srbiji, je še dejal predsednik Tito, sem videl, kakšno je razpoloženje naše mladine. To razpoloženje je odlično. Bil pa je čas, ko je naša mladina začela malce tavati. Sedaj, ko sta se socialistična zveza in ZK bolj aktivizirali, ko se bolje pojasnjujejo zakonitosti v graditvi socializma, mladina to sprejema ter vidi v tem svojo pridnost. Prej so mladi menili, da so starejši že vse naredili ter, da mladi nimajo več kaj početi, da so odveč. Sedaj pa mladina razume, da je graditev socializma zgodovinski proces, da so mladi Še kako poklicani, da ta boj tudi nadaljujejo. V nadaljevanju razgovora je predsednik Tito dejal, da je pri nadaljnjem delu socialistične zveze v sedanjem obdobju našega družbenega razvoja ter mednarodnih odnosov izrednega pomena čim večja aktivnost v družben) bazi. Na vsak način se je treba izogibati forumskemu delu, je poudaril predsednik Tito; naloga foruma je le, da koordinira delo in da je, kadar je treba, pobudnik akcij in druge dejavnosti. V socialistični zvezi je treba kar najbolj angažirati mladino. Tudi sindikati imajo v "delu socialistične zveze izreden pomen, je še dejal predsednik Tito. Na sindikatih je velika odgovornost, kajti oni so (Nadaljevanje na 2. strani) ISKRA NOSILEC RAZVOJA (Nadaljevanje s 1. strani) konkurenčna sposobnost na domačem in inozemskih tržiščih. Da bi dali novo vzpodbudo v naši družbi je bilo leto 1975 in 1976 proglašeno za leto inovacij, pri čemer bi vzpodbudili vse družbene subjekte za sprostitev mehanizmov, ki naj bi vzpodbujali večjo inovacijsko dejavnost. Pri tej akciji odigra lahko množična inventivna dejavnost izredno pomembno vlogo, saj so proizvajalna sredstva v rokah delavskega razreda in so delavci prav gotovo zainteresirani, da se proizvajalna sredstva čim racionalneje uporabljajo in s tem dosegajo večje proizvodne učinke z boljšo tehniko in tehnologijo. V Iskri smo vlagali relativno znatna sredstva v raziskovalno in razvojno dejavnost, stimulirali inventivno dejavnost in je ta akcija pravzaprav stalno prisotna. Podatki kažejo, da je Iskra vsako leto prijavila 12—15 patentov, smatram pa, da so načrti, da bi v Iskri v prihodnjih letih prijavljali vsak teden en patent, kar bi bilo izrednega pomena ne za Iskro samo, ampak tudi za širšo družbeno skupnost. V okviru leta inovacij pa pripravlja Odbor za inovacijsko dejavnost obširne predloge o stimuliranju inovacijske dejavnosti v celotni družbi. Pripravljajo se tudi ukrepi za materialno in moralno priznavanje izumiteljske dejavnosti in množične inventivne dejavnosti. V Iskri imamo organizirano tudi službo industrijske lastnine, ki daje vrsto predlogov za izboljšanje te dejavnosti v Iskri.“ Znano je, da so problemi vodenja velikih gospodarskih sistemov dokaj podobni problemom vodenja in usmerjanja narodnega gospodarstva kot celote in tudi vodenja in usmerjanja družbe kot celote. Kakšni problemi po vašem mnenju nastajajo pri vodenju velikih gospodarskih sistemov? „Kar zadeva oblikovanje večjih poslovnih sistemov nastopa vrsta problemov. Ovire hitrejšega formiranja velikih sistemov lahko iščemo v dveh smereh, in sicer: nepripravljenost subjektivnih dejavnikov po eni in nezadostna zakonodaja, ki bi morala zakonsko regulirati formiranje raznih oblik sestavljenih organizacij, po drugi strani. Delovne sestavljene organizacije seveda prepočasi organiziramo po ustavnih načelih, iz katerih izhaja, da mora združeno delo združevati delo in sredstva in dohodek vseh delovnih organizacij. Posvetovanja na različnih nivojih, ki so bila v zadnjem času, so pokazala določene slabosti pri učinkovitosti in usposobljenosti oblikovanja sestavljenih OZD. Združen dohodek vseh delovnih organizacij bi bil tisti faktor, ki bi trajneje povezoval delovne organizacije znotraj sestavljene organizacije. Ne gre za to, da se formirajo mikro podjetja, temveč učinkovite TOZD, ki združujejo dohodek na osnovi čvrstih srednjeročnih planov znotraj internih bančnih institucij, pri čemer morajo delavci imeti vsak čas vpliv in kontrolo nad razporejanjem teh sredstev. Precej nejasnosti je tudi na relaciji proizvodnja — trgovina, s čemer pa se bo s predvidenimi novimi zakoni o združenem delu — Zakon o planiranju. Zakon o bankah - dalo več jasnosti v teh odnosih.11 Morda bi poskušali vzporediti odločanje v gospodarski organizaciji in odločanje v skupščini? „V TOZD se odloča o konkretnem poslovnem problemu in samoupravni organiziranosti na vseh nivojih; v njej delavci sprejemajo poslovno politiko, razvojne plane in poslovno organiziranost. Naloga poslovodnih organov pa je, da izvajajo politiko, ki so jo samoupravni organi sprejeli. Republiška in zvezna skupščina temelji na delegatskih sistemih. Odločitve sprejema na nivojih posameznih skupščin, na < osnovi h stališč delegatov združenega dela, občinskih skupščin in družbeno-političnega zbora. Tako je v republiški skupščini - v zvezni skupščini pa vse odločitve sprejemajo na nivoju zveznega zbora in zbora republik in pokrajin. Seveda republiška in zvezna skupščina sprejema elemente gospodarskih sistemov in poslovne politike in skrbi za tiste zadeve, za katere sta po Ustavi pooblaščena. Pri tem prihajajo do izraza stališča združenega dela, zlasti v pogledu srednjeročnega razvoja, kjer se ugotavlja, da marsikateri cilji, ki so bili postavljeni v srednjeročnih in letnih planih, razvojnih ne uresničujejo. Iz tega razloga je zelo pomembno, da delegati, ki prihajajo iz organizacij združenega dela dovolj odločno postavijo svoje zaheve po doslednem izvajanju vseh ukrepov, ki so postavljeni v republiški in zvezni skupščini. Osnovni problem našega družbeno-političnega razvoja je trenutno stabilizacija našega gospodarstva, pri čemer ima združeno delo odločujoči pomen, saj brez večje produktivnosti dela, boljše organizirane proizvodnje, brez hitrega uvajanja moderne tehnike in tehnologije v delovne procese, ne bo mogoče doseči teh ciljev, ki jih danes družba postavlja. Po drugi strani pa brez sočasnega uvajanja ekonomskega sistema in ekonomske politike, ki mora stimulirati bolj napredno, učinkovitejše gospodarstvo, tudi ne bomo dosegali postavljenih ciljev. Torej: dejavnost mora biti usmerjena v osnovne proizvodne celice kot tudi v učinkovite ukrepe družbe.11 Praznujemo 30-letnico naše osvoboditve. Nehote nam misli ob tem zaobsegajo ves čas nazaj, vsa leta razvoja, od začetka do danes. Pri tem se nam ponujata paraleli razvoja: celotna naša družbena skupnost po eni strani in Iskra kot delovna organizacija po drugi strani. Razvojne značilnosti obeh so si podobne, če pomislimo na graditev socialističnih samoupravnih odnosov, gospodarsko rast navznoter in vse močnejše afirmiranje navzven, tudi v mednarodnem merilu. Kako bi; ob 30 - letnici uspešnega razvoja, tako družbe kot celote kot ZP Iskra, ovrednotili ti paraleli do sedaj in kako bi nam ob tej obletnici mogli orisati vizijo prihodnjega razvoja v smislu teh dveh paralel, oziroma, kako ste vi sami doživljali ti dve paraleli in kako čutite prihodnost vi? „V 30 letih ugotavljamo ogromen razvoj našega gospodarstva, ugotavljamo, daje industrija dosegla 10-kratno vrednost pri nas in, da se je ravno naša industrijska veja — elektroindustrija povzpela iz nepomembnega obsega .pred in po vojni na drugo do tretje mesto industrijskih vej pri nas. Prav gotovo je elektroindustrija bila v tem obdobju ena najbolj propulzivnih vej pri nas. Da pa se je naša industrija razvijala v takem tempu in kvaliteti, prav gotovo lahko iščemo vzrok v našem samoupravnem socializmu, ki je sprožil izreden polet celotne naše družbe. Menim, da naš samoupravni socializem postaja vse bolj zanimiv tudi za zunanji svet, tudi v industrijsko razvitih državah v raznih oblikah iščejo oblike sodelovanja neposrednih proizvajalcev pri upravljanju proizvodnje in celotnega poslovanja. Zame je to prav gotovo — ker že dalj časa sodelujem v elektroindustriji — velikega pomena in sodim, da bo Iskra, kot tudi celotna elektroindustrija, tudi v prihodnje ostala eden osnovnih nosilcev gospodarskega razvoja pri nas. Doživljamo znanstveno-tehnično revolucijo na področju elektronike in kemije, kar bo dalo neslutene horizonte razvoju proizvajalnih sil celotne naše družbe. Iskra s svojim umskim in telmično-tehno-loškim potencialom lahko odigrava pri tem izredno pomembno vlogo.11 Mara OVSENIK Visok obisk v Avtoelektriki V petek 21. novembra popoldne je v spremstvu članii Izvršnega sveta Slovenije ing. Šulina obiskal novogoriško Iskro in tovarno avtomobilov Cimos v Šempetru pri Gorici veleposlanik Francije g. Picrr Sebilleau. Na obisk v Slovenijo ga je povabil Zvezni, izvršni svet, v okvir njegovega obiska pa je bil vključen tudi obisk Iskre in Cimosa. Visokega gosta so v prostorih Iskre sprejeli predsednik Izvršnega sveta skupščine - občine Nova Gorica ter vidni družbenopolitični delavci te občine. Prisrčno dobrodošlico pa sta mu zaželela glavni direktor Cimosa Hudales in namestnik glavnega direktorja Iskre Avtoelek-trike Kokelj. Francoski ambasador se je v tem prisrčnem razgovoru zanimal predvsem o povezavi proizvodnje Cimos med Bujami, Senožečami in Šempetrom. Zanimalo pa ga je tudi poslovno sodelovanje Iskre s Cimosom Po razgovorih si je francoski gost ogledal proizvodne dvorane tovarne avtomobilov Cimos, za tem pa še novo tovarno malih zaganjalnikov. O proizvodnji teh dveh tovarn se je izrazil zelo pohvalno in zaželel vsem še veliko delovnih uspehov. Marko Rakušček Republika Ob cvetu cvet se s tem voščilom v radosten pozdrav ti vije, za praznik naš - država, spet v bratski izpreplet, ta šopek rož - ob spominu nanje, ki so s krvjo rodili kar imamo, kar bomo še gradili! Republika ne kupljena, a plačana z visoko ceno; zato pozabljena ne bo vseh naših narodov nobena žrtev, ker ve se in pozna — v srcih ostaja ljubezen, kri - svoboda! JUGOSLA VIJ A!!! Le mir je kruh in je življenje in delo, to naše pravo, nam v praznik je in v vstajenje! MO NOS. | GLAVNA NALOGA SZDL JE VEČJA DEJAVNOST V BAZI g (Nadaljevanje s 1. strani) H najbliže delavcem, delavskemu razredu, temu pa je treba posvetiti šj največjo pozornost. Sindikati niso kakšna posebna organizacija sama zase, = marveč so sestavni del splošnih naporov v graditvi naše socialistične §| družbe. || Danes imajo seveda sindikati drugačno vlogo in drugačne naloge, kot g so jih imeli v predvojni, buržoazni državi. Zato morajo zares vestno in H aktivno izpolnjevati svojo vlogo. Kdo bo na primer pojasnjeval § proizvajalcem določene sklepe in odločitve družbene skupnosti, če ne j prav sindikati. Tudi pri sprejemanju odločitev imajo sindikati še kako ji pomembno vlogo; če pa so tu še določene težave, jih bomo zlahka H odpravili. Kakšna je danes vloga socialistične zveze? Nekateri nemara celo ji mislijo, da je nepotrebna. Še kako je potrebna, je poudaril predsednik = Tito. Socialistična zveza nam je potrebna ne samo v vsakodnevni graditvi §§ naše socialistične družbe, temveč mora biti tista kohezivna sila, ki druži § naše narode — biti mora politični dejavnik. j Seveda je zlasti pomembna tudi vloga Zveze komunistov — toda ZK =§ mora prav tako delovati tudi znotraj socialistične zveze, je poudaril g predsednik Tito. Dolžnost ZK je predvsem, da deluje v tej naši najbolj H množični organizaciji, ki šteje sedaj — kot je v razgovoru pripomnil Dušan |j Petrovič — kakšnih osem milijonov svojih članov. H Tisto, kar je sedaj za nas najpomembnejše je enotnost — predvsem g enotnost ZK, prav tako pa tudi socialistične zveze, kar je izrednega P pomena. g Nikomur ne smemo dovoliti, da bi tribuno socialistične zveze g izkoriščal za propagiranje raznih tujih idej in ideologij. Tu so nam naredili j §|i dosti škode tudi liberalisti, je dejal predsednik Tito, ki je ob koncu g poudaril, da je naša dolžnost, da branimo našo družbeno ureditev — da g branimo interese naših ljudi, ki so plačali strašni krvni davek za to, da bi g danes lahko v miru gradili svojo prihodnost ter tako živeli, kot je prav. illilllll!!l!l!lll!!lli!ll!lliillllllllllll!lllllll!l!lllll!llllilllll!lllllllM Prisrčen sprejem delavcev Avtoelektrike v Torinu Več kot 550 delavcev Iskre Avtoelektrike iz Nove Gorice jc v dveh skupinah, na pobudo najmočnejšega italijanskega sindikata CGIL obiskalo mesto Torino. Ta dva izleta - zaradi velikega števila prijavljenih ni bilo možno organizirati enkratno, sta bila v petek 14. in soboto 15. novembra ter v petek 21. in soboto 22. novembra. Ta obisk, bil je sploh prvi večji obisk jugoslovanskih delavcev v Italiji po podpisu pogodbe o meji, je bil izrednega pomena, saj je bil njegov namen političnega značaja podpreti prizadevanje italijanskih sindikatov, ki jih vodijo komunisti za čimboljše sosedske odnose in mir v svetu. Izlet je uspel izredno dobro. Delavci Iskre smo si ogledali, tehnični muzej avtomobilov, mestne zanimi- Seja delavskega sveta EKI V sredo, 26. novembra, je bilo v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani 4. zasedanje Delavskega sveta Združenih podjetij1 elektrokovinske industrije Ljubljana. Udeleženci so največ pozornosti namenili poslovanju Sestavljene organizacije združenega dela, predlogu gospodarskega plana za prihodnje leto, seznanili pa so se tudi z oblikami organiziranja velikih sistemov. Daljši članek o zasedanju bomo objavili v prihodnji številki. vosti ter sc srečali z delavci v tovarnah Fiat, Abarth, Oarello, Bertone in drugimi, ki imajo podobno proizvodnjo kot novogoriška Iskra. V teh tovarnah smo videli izredne napredke, velik odraz moderne tehnologije in prizadevanja za ublažitev svetovne gospodarske krize, ki tudi tem delavcem ne prizanaša. Osrednji dogodek našega obiska torinskim delavcem je bil sprejem v deželni palači v Torinu, pri predsedniku deželne vlade Piemonta, g. Aldu Viglioneu. Orisal je deželo Piemonte, ki je najbolj razvita v Italiji. V njej živi 4.500.000 prebivalcev. V Torinu samem pa je najbolj razvita avtomobilska industrija, saj je prav tu sedež Fiatovih tovarn. „ Sporazum o meji, ki smo ga podpisali pred kratkim, nas še bolj združuje, odpira nam še večje možnosti sodelovanja. Ta sporazum zapira usta raznim nagibom fašistov, ki so si prizadevali razdeliti napredne narode Jugoslavije in Italije. Izročite vašim tovarišem naše pozdrave in povejte jim, da se tudi mi prizadevamo za pravičnejše in naprednejše dmžbene odnose11, je zaključil predsednik deželne vlade. Poleg naših delavcev, so se tega izleta udeležili tudi predsednik skupščine ZP Iskra in podpredsednik . republiške skupščine Vladimir Logar, predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože Šušmelj in predsednik občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica Vili Pahor. Vladimir Logar je italijanskim tovarišem, ki so bili z nami zbrani v deželni palači med drugim dejal: „Dragi tovariši, dragi naši prijatelji! Velik vtis smo odnesli s tega srečanja-Videli smo vaše tovarne, videli smo ogromen elan dela, presenečeni smo nad vašimi ljudmi in razvojem dežele Piemonte. Komunistična partija dežele Piemonte je doživela veliko zmago. Tej zmagi se pridružujemo tudi mi, saj vemo, da to ni bil lahek korak. Vaša dežela je zelo razvita. Za seboj imate ogromno industrijsko tradicijo in lahko rečem, da je dežela Piemonte v Italiji isto, kot Slovenija v Jugosla- viji.“ Zbranim tovarišem je nato Vladimir | Logar spregovoril o gospodarskem razvoju Slovenije in Iskre, še posebno Avtoelektrike. Poudaril je, da igra v ; poslovni politiki vidno vlogo tudi dobro sodelovanje z Italijo, saj Iskra izvaša in uvaža za cca 20 milijonov dolarjev. V Milanu pa imamo svoje predstavništvo Iskra Elektronika Ita-liana. Vladimir Logar je zaključil: „Mi vsi; vam želimo še večjih uspehov, vam in vaši slavni borbi. Vsi jugoslovanski narodi gledajo na vašo borbo, na vaše velike uspehe in kar zadeva pogodbo, naj poudarim, da je to odraz realnosti med odnosi med Jugoslavijo in Italijo-Naša največja dobrina je mir. Tovariši, naša delegacija jc v II. svetovni vojni veliko prispevala k temu, kar danes imamo. Mi znamo in moramo ceniti žrtve za današnji mir in tu je izhodiščna točka: borba za mir. Vsi imamo iste cilje, dragi tovariši, zato smo srečni iz zadovoljni, da smo prijatelji. Taki kontakti kot je da-1 našnji, so koristni na več področjih-Ni vse samo v srečanjih naših 1 državnikov v Rimu in Beogradu, ampak je še kako pomembno srečanje , (Nadaljevanje na 3. strani) Proizvodnja v oktobru X X r- • D- — "a, -L X ^ X E £ - C X ^ Izpolnite v v 000 o E c c u -L I—X/74 1—X/75 mesečna -o o O s ° O -o ■c •§ TELEKOMUNIKACIJE 1.217.146 1.476.370 194.259 107,8 80,4 96,4 121,3 ELEMENTI 462.379 483.089 48.433 69,1 60,3 78,7 104,5 ŠIROKA POTROŠNJA 540.575 516.594 56.597 70,5 56,2 67,5 95,5 AVTOMATIKA 550.776 604.515 62.916 90,0 72,1 86,5 109,7 AVTOELEKTRIKA 271.987' 350.166 45.003 103,9 69,7 90,8 128,7 EMO 346.785 292.939 26.747 69,8 69,8 84,5 84,5 SKUPAJ BRANŽE 3.389.648 3.723.673 433.955 90,0 67,7 85,2 109,8 1C - Servis 44.833 68.619 8.159 139,4 104,7 127,7 153,0 Inštitut za produkt iv - nost in metrologijo 13.750 13.442 2.347 170,7 81,4 97,7 97,7 SKUPAJ ISKRA 3.448,231 3.805.734 444.461 90,8 68,1 85,8 110,3 Realizacija proiz vodnje I-X/74 za ZP ISKRA (dinamična) 3.276.483 116,1 (1) V koloni 5 je zajeto 10/12 vrednosti proizvodnje, sestavljene na osnovi podatkov iz plana za leto 1975, ker za branže vsled reorganizacije nimamo ustrezne dinamike. Kdaj bomo v Iskri ustanov« — interno banko? POGOVOR Z DIREKTORJEM ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO AVTOELEKTRIKE ANTONOM BUKINISOM Ustavna določila in praksa omogočajo dokaj jasno opredelitev vloge in položaja interne banke kot samoupravne ustanove. Zakoni sicer še ne konkretizirajo te vloge, zato te banke seveda ne morejo zahajati v dejavnosti, ki jih zdaj opravljajo poslovne banke. Mnoga vprašanja o interni banki so še vedno odprta, na nekatera še ne poznamo pravega odgovora, prav gotovo pa je, da bomo morali v Iskri enkrat le zaorati ledino in ustanoviti lastno banko. O vprašanjih in problematiki interne banke smo se pogovarjali z direktorjem za ekonomiko in organizacijo v Industriji Avtoelektrika Antonom Bukinisom, ki je prav o tem področju govoril na televizijski oddaji „Mi med seboj.“ Tema te oddaje so bili, kot je znano dohodkovni odnos. „Že v televizijski oddaji sem poudaril," je začel pogovor direktor Bukinis, „da smo imeli v Iskri že doslej neko obliko združevanja denarnih sredstev in to za določene namene, bodisi za solidarnost, ali za posamezne proizvodne, razvojne in tržne dejavnosti. Ob tem pa nismo' imeli do konca izdelanih in izpeljanih pravic in obveznosti, ki nastajajo ob takšnem združevanju finančnih sredstev. Resnici na ljubo naj povem, da tudi dosedanja zakonodaja ni tako globoko posegla v te finančne odnose, oz. v vprašanje pravic in obveznosti, ki izhajajo iz minulega dela." Interno banko smo predvideli tudi v temeljnem aktu našega združenega podjetja, v samoupravnem sporazumu,, vendar smo kljub razčiščevanju tega vprašanja v naši samoupravni zakonodaji ostali na začetku poti. Kje je po vašem mnenju vzrok za to mrtvilo? „Vzrok vsekakor ni v tem, da ne bi bili sposobni ustanoviti interne banke, pač pa v tem, da je takšna banka ustanova, v kateri se združujejo denarna sredstva TOZD iz tako združenih sredstev pa izhajajo pravice in obveznosti, kar morejo spoštovati seveda vsi — od prve do zadnje temeljne organizacije." Na začetku ste omenili, da smo imeli neko vrsto združevanja denarnih sredstev v Iskri že doslej. Verjetno ste s tem mislili tudi na Iskra Commerce? „Seveda. Nekakšno vlogo interne banke opravlja zdaj IC, ki pa glede na svojo funkcijo ni poklican za to dejavnost in zaradi objektivnih razlogov ne more hkrati opravljati tržne in finančne vloge. Prepričan sem namreč, da trgovina in banka nista združljivi in morata vsaka zase neodvisno opravljati svojo funkcijo.*' In kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti? >iV samem Iskra Commerce ne bi bilo treba ničesar spremeniti, ustanoviti bi morali le banko z vsemi njenimi funkcijami pri upravljanju z denarjem PRISRČEN SPREJEM DELAVCEV AVTOELEKTRIKE V TORINU (Nadaljevanje z 2. strani) delavcev iz Slovenije z vašimi delavci. Naj živi naše sodelovanje, naše prijateljstvo med Piemontom, Italijo, med Slovenijo in Jugoslavijo." Za tem se je zahvalil za prisrčen sprejem predsednik občinske skupščine Nova Gorica. Izročil jim je grb Nove Gorice in v italijanskem jeziku napisani ustavi Slovenije in Jugoslavije. Torinski prijatelji pa so nam podarili grb in plakete mesta Torina. Z občutenimi besedami pa je naše srečanje zaključil predsednik torin-skih partizanov: „Prosim, nesite pozdrav vseh naših občin z željo, da bi se taka srečanja nadaljevala, saj je to izmenjava lastnih src. Ko boste šli k spomeniku padlih, boste videli- vklesanih mnogo jugoslovanskih imen. Prav tisti, ki so takrat padli, so že pred leti napravili to, kar mi danes delamo, zmagali so fašizem, ki je hotel razdeliti dve napredni ljudstvi." Po tem zaključku smo delavci Avtoelektrike položili venec na grobnico padlih partizanov. Želja nas vseh je, da bi bilo prav tako prisrčno tudi srečanje takrat, ko bodo torinski delavci na naše povabilo obiskali Novo Gorico. Srečanje delavcev dveh sosednjih in prijateljskih držav ima samo en cilj: boljše sodelovanje in mir na svetu. Marko Rakušček Anton Bukinis. in nanjo prenesti tudi tiste naloge, ki jih zdaj opravljajo proizvodne delovne organizacije in IC. Smotrno in bolj učinkovito bi bilo, če bi finančne posle opravljali na enem mestu. S tem mislim na funkcijo kreditiranja, uporabo vrednostnih papirjev, izterjavo od kupcev in plačilo obveznosti do dobaviteljev. V zvezi s tem bi rad opozoril tudi na to, da je interna banka zelo resna zadeva in se ne bi smelo zgoditi, da ne bi mogla izpolnjevati prevzetih obveznosti. To se pravi, da v denarnem prometu TOZD, ki imajo sredstva združena v interni banki, prevzemajo le toliko obveznosti, za kolikor obstaja realna možnost njihove realizacije." Bi to konkretirali? Lahko. Poglejte, kaj se danes dogaja. Z razpoložljivim denarjem rešujemo tiste TOZD, ki imajo težave z izplačilom osebnih dohodkov. Seveda nastaja to samo po sebi in prihaja do prisilnega prelivanja denarja, kar je v Iskri problematično vse od njenega nastanka in je glavni kamen spod tike v medsebojnih odnosih." Kako si reševanje teh problemov zamišljate v prihodnje, če bomo seveda ustanovili lastno banko? Mislim, da se problema, ki sem ga omenil prejle, ne bomo mogli izogniti tudi v prihodnje, reševanje pa bi moralo biti podvrženo procesu samoupravnega dogovarjanja. Se pravi, da se bodo tisti, ki razpolagajo z denarjem, odločali o plasmaju, tisti, ki bodo ta denar dobili, pa se bodo morali obvezati, da bodo ta denar pravočasno vrnili z obrestmi." Oprostite, toda prvič slišim, da bi finančno poslovanje v interni banki potekalo na podlagi obrestovanja!? „V pogojih združevanja dela in sredstev ter medsebojne soodvisnosti je sprejemljivo le združevanje na podlagi udeležbe pri novo ustvarjeni vrednosti. Zato v tem primeru ne prihajata v poštev kreditni odnos in obrestovanje. Prepričan pa sem, da se kreditnim odnosom in obrestovanju pa tudi penalom ne bomo mogli izogniti v primerih kratkoročnega posojanja, torej takrat, ko posamezna TOZD nima likvidnih sredstev za neodložljive potrebe (izplačilo osebnih dohodkov itd)." Nekatere večje jugoslovanske organizacije že imajo svoje banke, čeprav je zakonodaja še vedno nedorečena. Kaj menite, zakaj v Iskri še nismo ustanovili lastne banke? Proces ustanovitve ni tako lahek, če bi hoteli hkrati frontalno zajeti vso dejavnost, ki naj bi jo predvidoma opravljala takšna banka. Vsi dosedanji napori niso rodili uspehov prav zato, ker smo se — vsaj tako menim — ustrašili težav. Že v procesu konsoli- dacije branžne organiziranosti znotraj ZP, bi laliko postopno gradili organizacijski ustroj interne banke in njenih odnosov s TOZD, OZD oz. branžami. Medtem ko smo organizirali proizvodne in tržne odnose, pa nismo namenili enake pozornosti ureditvi finančnih odnosov znotraj ZP. In kako bi morali organizirati to banko? Osnova za organizacijo je običajna bančna oblika v odnosih S komitenti izven Iskre. Tukaj bi morala naša banka prevzeti funkcijo posrednika pri izterjatvah in plačilu obveznosti, s tem, da bi prišli bolj .do izraza vrednostni papirji. Znotraj ZP pa bi morala interna banka prevzeti funkcijo koordinatorja pri združevanju sredstev dohodka, izvajanju samoupravno sprejetih načrtov, koriščenju teh sredstev in prevzeti odgovornost za njihovo vračilo. V tisku ter po radiu in na televiziji smo že mnogo prebrali, oz. slišali o prednostih internih bank. Toda, ne bo odveč, če tudi vi spregovorite o tem za naše bralce. Glavna prednost je v tem — seveda z določenimi vsebinskimi spremembami pri ravnanju z denarjem - da se že tako pičli kapital hitreje obrača, s tem pa doseže boljše dohodkovne rezultate. Prednost je tudi v združevanju strokovnih kadrov ter s tem v cenenosti in kakovosti opravljenih storitev. V interni banki bi bili zbrani Iskrin družbeni kapital in drugi viri (posojila Narodne banke in drugih bank, hranilne vloge Iskrinih delavcev itd.). Morda še vprašanje: Kako bi bilo z žiro računi, če bi imeli svojo banko? Žiro računi so zadnje čase predmet živahnih razprav, bodisi zaradi tega, ali naj ima vsaka TOZD svoj žiro račun, ali naj ga ima le delovna organizacija, oz. branža, s tem, da bi imele TOZD v tem drugem primeru interne žiro račune. Mislim, da vprašanje žiro računov ni tako akutno kot mislijo nekateri. To nastaja samo zato, ker ne poznamo drugačnega finančnega poslovanja kot s čistim denarjem. Z uvedbo vred-- nostnih papirjev vprašanje žiro računov ne bo več tako akutno, TOZD pa ne bodo izgubile pregleda nad razpoložljivimi sredstvi. Interna banka bi prevzemala prejete vrednostne papirje v inkaso, oz. jamčila za plačilo izdanih papirjev. Ob koncu še pomembno vprašanje: Kdo naj upravlja z interno banko? Z interno banko lahko upravljajo le TOZD preko delegatov, ki morajo odločati o vsakem združevanju in posojanju sredstev. V vsakem trenutku bo le tako laliko znano, koliko je posamezna TOZD združila, kje se njena sredstva nahajajo in kakšne pravice in obveznosti izhajajo iz tako združenih, oz. najetih sredstev. Le pri kratkoročnem kreditiranju naj bi bile operativne odločitve v pristojnosti izvršilnega organa v okvirih, ki bi jih predhodno določili delegati TOZD. Lado Drobež trdne enote ZP Iskra Minuli četrtek so se v Ljubljani, na sedežu Iskre, sestali člani komisije za samoupravni nadzor ZP, nanj pa so povabili tudi predsednike komisij za samoupravni nadzor po posameznih branžah in tozdih. Na sestanku so bili prav tako tudi predstavniki posameznih tozdov in ZP Iskre. Osrednja tema sestanka je bila nelikvidnost podjetja in izvajanje ukrepov skupščine za stabilizacijo. Med drugim so ugotovili, da je nelikvidnost jugoslovanski fenomen in da se lahko proti njej borimo le tako, če se bomo vsi zavedali dejanskega stanja. V tem boju bi morale bolj sodelovati tudi družbenopolitične organizacije, kajti jasno je, da bo problem postajal čedalje večji in težje rešljiv, če ga ne bomo reševali. Nadalje so se v razpravi dotaknili tudi vprašanja izvrševanja plačil z akceptnimi nalogi. Ugotovili so, da posamezne organizacije še niso ukrepale, več pa je tudi takšnih organizacij, ki so svoje obveznosti že izpolnile. Pri tem so poudarili, da se bo stanje izboljšalo, ko bo sprejet samoupravni sporazum o prenosu sredstev. Zato so udeleženci menili, da morajo člani delavskih kontrol na ravni branž pripomoči k podpisu samoupravnega sporazuma o prenosu sredstev. Sprejeli pa so tudi stališče, da mora angažirana delavska kontrola problem posredovati na dnevni red. Na sestanku so sprejeli celo vrsto sklepov, med katerimi velja dobesedno navesti prva dva sklepa, ki se glasita: „1. Na podlagi ugotovitve, da še ni prišlo do podpisa samoupravnega sporazuma o delitvi premoženja na branžne delovne organizacije oz. TOZD v okviru ZP Iskra, odbor za samoupravni nadzor apelira na obstoječe samoupravne organe, da izvedejo zbore delavcev in tako pospešijo sprejetje samoupravnega sporazuma do končne faze. 2. Odbor za samoupravni nadzor ugotavlja, da se sklep skupščine, (Nadaljevanje na 6. strani) Micronica '75 ŠE VEDNO SKROMNE MOŽNOSTI ZA IZVOZ NAŠIH ELEMENTOV NA MADŽARSKO V Budimpešti je potekala med 11. in 19. novembrom mednarodna razstava Micronica 75. Na sorazmerno skromnem prostoru v „Hiši tehnike", v sredini mesta je razstavljalo prav tako skromno število znanih svetovnih proizvajalcev. Med njimi tudi Iskra, ki je na borih 20 m- - zaprosila jih je za 50 — razstavila celotni sortiment elektronskih sestavnih delov iz panog aktivnega in pasivnega vezja, bele tehnike, stikalne tehnike, števcev električne energije in nekatere merilne instrumente. Stojnica Iskre je bila zelo domiselno oblikovana, zlasti je bil do kraja izkoriščen majhen prostor. Načrtovala in postavila jo je naša sejmska služba v marketingu in to pot dokazala, da zna uresničiti tudi takšen sejmski oblikovni koncept, ki je vsem všeč, če le to hoče. Zanimanje za naše sestavne dele je bilo veliko. Seveda so pri tem mišljeni le predstavniki madžarske elektronske industrije, kajti Micronica je imela docela profesionalni značaj. Iskra sije namreč že v minulih letih ustvarila sloves zanesljivega poslovnega partnerja s prejšnjim izvozom, ki je temeljil na dobri kvaliteti izdelkov solidnih dobavah in ustreznih dobavnih rokih, zlasti pri industriji zabavne elektronike. Le-ta se sedaj še posebej zanima za sodelovanje z Iskro, tako po komercialni, kot po tehnični plati. Madžarska elektronska industrija je po širini proizvodnega programa precej razvita in skuša glede kakovosti in funkcionalnosti izdelkov držati korak s podobno proizvodnjo v zahodnih državah. Žal pa ji proizvodnja elektronskih elementov ne sledi in močno zaostaja. Je tehnološko nekoliko zastarela in tudi kvaliteta marsikje ne ustreza. Zato mora madžarska elektronska industrija vsako leto uvoziti za približno 50 milijonov dolarjev sestavnih delov, po največ iz zahoda. Po izjavah madžarskih elektronikov bi naše podjetje lahko prodalo na Madžarsko vsaj za 3 milijone dolarjev sestavnih delov na leto. Mimogrede naj povemo, da smo lani izvozili v to državo izdelkov v vrednosti približno 700.000 dolarjev, letos pa je načrtovan izvoz pri čemer sta upoštevana deleža Vege in Orodjarne — na en milijon dolarjev. Vzlic temu so naše možnosti izvoza na Madžarsko majhne, kajti uvoz elektronskih elementov uravnava njihova-osrednja zunanjetrgovinska organizacija. Ta zahteva za svoje nakupe ustrezne protidobave v razmerju 1:1. Ker Iskra zaradi lastne proizvodnje nima intčresa za uvoz v takšnem razmerju, se kooperacija seveda ne more razviti v zamišljenem obsegu. Ostaja tako le pri našem izvozu tistih izdelkov, ki so na svetovnih tržiščih zelo konjunkturni, hkrati kakovostno dobro izdelani in jih lahko dobavimo v ustreznih rokih. Zaradi tega naši izvozniki še niso vrgli puške v koruzo in sedaj s pospešeno prizadevnostjo iščejo nove možnosti kooperacij z nekaterimi domačimi proizvajalci elektronskih elementov, vendar kot kaže zasedaj še brez uspeha. Marjan Kralj Fogled na Iskrin razstavni prostor. 1961 1365 1974 Uporaba kompleksnih integriranih vezij danes in v prihodnosti Na mednarodni konferenci o vezjih z visoko Stopnjo integracije, ki je bila lani decembra v Parizu je W. A. Adcock, podpredsednik družbe Texas Instruments podal zanimiv pregled uporabe kompleksnih integriranih vezij. Njegovo predavanje povzemamo iz revije L'monde electrique, ker menimo, da bo zanimivo za naše bralce^ V zadnjih petindvajsetih letih se je naglo razširila splošna uporaba polprevodnikov. V petdesetih letih je prevladoval razvoj tehnologije polprevodnikov in proizvodnje tranzistorjev. Desetletje 1960—1970 je bilo priča, razvoju integriranih vezij in prevlade silicija kot poglavitnega polprevodniškega materiala. V našem desetletju pa iščemo čim več poti za izrabo pridobljenega tehnološkega znanja, zato je v pravem pomenu besede desetletje praktične uporabe. Področje, na katerem je uporaba LSI (large scale integration — visoka stopnja integracije) v sedemdesetih letih dobila najširši razmak, je proizvodnja kalkulatorjev. 1. PRETEKLOST IN SEDANJOST KOMPLEKSNIH INTEGRIRANIH VEZIJ Osnovne smeri pri proizvodnji integriranih vezij v prejšnjem desetletju so bile naslednje: Naraščanje — kompleksnosti polprevodn iških elementov — kompleksnosti in domiselnosti izdelovalnih strojev — izkoristkg — obsega prodaje S/C elementov — zanesljivosti — stroškov za materiale in stroje — stroškov za raziskave, razvoj in inženiring. Znižanje povprečne prodajne cene za enoto Desetletna zgodovina integriranih vezij je polna prepletov dramatičnih sprememb v delovanju, tehnologiji, stroških in uporabi v praksi. Splošna smer razvoja integriranih vezij je proizvodnje. V zgornjem delu slike so ustrezna koledarska leta. - > Ta krivulja kaže, da je obseg proizvodnje narasel že na več milijard integriranih vezij, povprečna cena pa je zdaj nižja od dolarja. Najvažnejša značilnost, ,ki jo kaže slika, je splošno znižanje cen ob istočasni rasti celotnega obsega proizvodnje. Ta krivulja tržne pomembnosti velja za preteklih deset let. Nagib 73 % pomeni, da se cena zniža za 27 %, ob vsaki podvojitvi celotnega obsega proizvodnje. Visoka stopnja produktivnosti polpre-vodniške industrije je omogočila odpiranje novih tržišč za uporabo polprevodnikov. Rast deleža integriranih vezij na tržišču polprevodnikov je prikazana na sliki 2. (Billions of $) -42% 1984 Integrated Circuit s 65 % — VVorldvvide integrated circuits market (Billions of units) .•.•.•.•.•.-.v. 'XvXvX -XvXvX. X\\\.X X XvX-X-X ______ X;XyXv v.;, v. v. v ;X;X;X;X sisss lil :::::::::::::::: — 8:8 ' Svetovna polprevodniška industrija: vključevala naraščajočo kompleksnost pro- /TT- izvodov in uporabljenih proizvodnih oo- " mk°V