PREDRAGI BRASLOVŠKI	DIVJANJE Z
PROJEKTANTI?	MOTORNIMI SANMI
HIMB	MuM'H-M
JANKO STRAŠEK, naj duhovnik s Celjskega v akciji Novega tednika leta 2003
L POSLANICA
Božič Je lahko vsak dan
Sveta noč, blažena noč ... S to najlepšo božično pesmijo si vsako leto v najdaljši noči oznanimo »veliko veselje, veselje za vse ljudstvo. Rodil se nam je Zveličat, ki je Kristus Gospod!« (Lk 2,10-11)
Bog je prišel k človeku, da bi mi prišli k Bogu. Zato se odprimo in sprejmimo Boga v svoje družine, domove in srca.
MnOgi, žal, ne poznajo več prave vsebine božičnega praznika. Koliko ljudi danes živčno hiti od trgovine do trgovine in kupuje, čeprav ne potrebujejo. Drugim je božič tradicija ali lep domač družinski praznik, ki vsaj za kratek čas združi ljudi. Ali spomin na nepozabna doživetja ob okrašenem dreveščku in postavljanju jaslic ob pesmi Sveta noč, blažena noč. Ja, je to božič, vendar to še ni dovolj.
Božič ni samo na sveti večer, lahko je vse leto! Božič je takrat, ko si ljudje odpustimo svoje slabosti; božič je takrat, ko se nekdo odloči živeti pošteno. Božič je vedno, ko se rodi otrok; božič je tudi takrat, ko drug drugemu z nasmeškom pogledamo v oči in si podarimo ljubezen, kajti prav na božič je rojena Ljubezen.
Kristjani pa z očmi vere zremo v dete, povito v plenice in položeno v jasli. Betlehemsko dete je znamenje, da je Emanuel - Bog z nami, Bog s človekom. Današnji človek pa večkrat tega noče, zalo ga je odslovil iz srca in vesti. Noče Odrešenika, ker se hoče sam rešiti Zato ni čudno, če doživljamo toliko stisk, prepirov, strahu, nasilja. A Bog vedno znova prihaja, tudi y ta čas, med te ljudi, ker je Emanuel -Bog z nami, ker hoče človeku dobro.
Betlehemsko dete je znamenje novosti in življenja. Bo življenje premagalo v nas strah pred negotovostjo, željo za dobičkom in ugodjem? Ali ni prav življenje tista čudežna skrivnost, ki rešuje svet? Življenje otroka kot dar, življenje vseh ljudi, ne glede na vero, bogastvo, znanje... Rojstvo otroka vse spremeni. Z njim se začne nekaj novega. Mož in žena postaneta oče in mati. Nista več samcu Zakon postane družina. Otrok ima veliko moč. S svojo nebogljenostjo razoroži vsakega odraslega človeka. Zaradi otroka marsikdo obišče družino, pride k hiši. Rojstvo otroka veliko spremeni.
V Betlehemu zanj ni bilo prostora. Tudi danes se ta zgodba ponavlja. On pa kljub temu prihaja, podaja roko, nagovarja človeka, ker želi imeti mesto v vsakem izmed nas, v vsaki družini, narodu. On želi biti sopotnik vsem, ker je Bog z nami.
Vsem bralcem, posebej še bolnim, ostarelim v bolnišnicah in domovih, znancem in izseljencem, ki bodo te dni doma, želim, da bi doživeli vsebino božične noči in naj nas Odrešenikovo rojstvo še bolj poveže v ljubezni in miru.
Bolnišnica na dobri poti
Šele drugič v petnajstih letih celjska bolnišnica brez izgube -Z optimizmom v prihodnje leto
Celjska bolnišnica se je vrsto let soočala z večjo ali manjšo izgubo pri svojem poslovanju, letos pa je naredila pomemben premik pri iskanju ravnotežja med prihodki in odhodki. Direktorica bolnišnice Štefka Presker ocenjuje, da se bo leto končalo brez izgube.
Ocena temelji na že doseženih rezultatih. Prvih devet mesecev so zaključili pozitivno. Presežek dohodkov nad odhodki je bil sicer le 48 milijonov tolarjev, kar pri letnih petnajstih milijardah tolarjev prihodka ni veliko, je pa izjemno pomembno, saj jim je to uspelo šele drugič v zadnjih petnajstih letih. S poslovanjem je zadovoljen tudi svet zavoda, izravnane prihodke in odhodke pa načrtujejo tudi za prihodnje leto. V finančnem načrtu pričakujejo 15,5 milijarde tolarjev.
Glede na to, da tedensko spremljajo stroške po posameznih oddelkih, do kóňca lëta ne bi smelo priti do presenečenj, vsaj ne negativnih. Mogoče pa je, da bo bolnišnica dobila še poračun na račun letošnje epidemije gripe, ne-
razčiščen je še tudi zmanjšan delež iz dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
Pomembnega premika od izgube do pozitivnega poslovanja bolnišnica seveda ni dosegla brez naporov. »Vesela sem, da so na vseh ravneh bolnišnice spoznali, da ne morejo trošiti več, kot "imamo, in da je strokovni razvoj bolnišnice odvisen od njenega poslovnega rezultata. V prizadevanja po zmanjšanju stroškov so aktivno vključeni vsi vodje oddelkov. Poleg tega nam je malo več denarja prineslo uresničevanje dodatnega programa, manj, kot smo pričakovali, pa je koristi od novega načina plačevanja bolnišničnih storitev po skupinah primerljivih primerov,« pojasnjuje direktorica.
Poslovanje brez izgube se odraža ne le na boljšem počutju vseh zaposlenih, temveč predvsem na področju naložb. »Če ni denarja, je to prvo področje, ki je na udaru. Pri ljudeh in pri zdravstvenem materialu resna bolnišnica ne more pretirano varčevati.« Za prihodnje leto tako bolnišnica predvideva, da bo iz amortizacije za na-
ložbe namenila šeststo milijonov tolarjev. Del načrtovanega zneska bodo porabili že letos, na srečo pa vse kaže, da bo država prispevala 270 milijonov tolarjev za dokončanje bolnišničnega oddelka v četrtem nadstropju novejšega dela bolnišnice. Če bo vse po sreči, naj bi se vanj že do jeseni vselila. splošna in abdominalna kirurgija. Potrebnih naložb je sicer v bolnišnici veliko več, kot je možnosti za njihovo uresničitev, saj je na primer treba zamenjati večino streh na objektih, da o posodabljanju medicinske in druge opreme ne govorimo.
Koliko bodo uspešni v prihodnje, je v veliki meri odvisno ne le od ožjega vodstva bolnišnice, temveč od vseh njenih delov. Ravno v tem času je odprt javni razpis za predstojnike oddelkov, saj je sedanjim potekel mandat. Na predlog strokovnega direktorja jih bo imenovala poslovna direktorica, kar že samo po sebi kaže na nujnost hkratne vizije tako strokovnega kot poslovnega vodenja posameznih oddelkov.
MILENA B. POKLIČ
Kje bo v nedeljo sploh zaprto?
Od 1. januarja bodo trgovine, razen izjem, lahko odprte le deset nedelj v letu. Omejitve ne bodo veljale za prodajalne, manjše od 200 kvadratnih metrov, ki so na bencinski servisih, v starih mestnih in trških jedrih, romarskih in smučarskih centrih, v zdraviliščih in drugih turističnih središčih, marinah, kampih, hotelih, pa tudi na letališčih, mejnih prehodih, železniških in avtobusnih postajah ter na pokopališčih.
S takšno vsebino v torek spre-jete novele zakona o trgovini ni nihče zadovoljen. V sindikatih niso zadovoljni s številnimi izjemami in zato napovedujejo »druga presenečenja«, trgovci, ki bodo lahko imeli velike prodajne centre z nujnimi
življenjskimi proizvodi odprte le do deset nedelj v letu, pa resno razmišljajo, da bi vložili pobudo za presojo ustavnosti novele.
Prepričani so namreč, da bo nova ureditev velike trgovce postavila v neenakopraven položaj v primerjavi z malimi, povzročila naj bi tudi nakupovanje v sosednjih državah, ker so trgovski centri ob nedeljah odprti. Spar in Mercator sta zaradi izgube nedeljskega prometa že napovedala odpuščanja, čeprav sindikati trdijo, da je v trgovini premalo zaposlenih in da veliko dela opravijo Študenti.
V Mercatorju ocenjujejo, da bodo na letni ravni izgubiti 25 odstotkov nedeljskega prometa. Velike trgovine z živilskimi proizvodi bodo v okviru dese-
tih nedelj odprli takrat, ko naj bi bilo največ nakupov, na območju, Iger imajo več trgovin, pa bo po ena odprta tudi ob nedeljah. Če se bo pokazala potreba, bodo ob sobotah podaljšali delovni čas trgovin, še pravijo v Mercatorju. Morebitni presežek delovne sile bodó prerazporedili v nove trgovine in diskonte, nekatere pa bodo prisiljeni odpustiti.
O ustavni presoji novele zakona o trgovini razmišljajo tudi v celjskem Engrotušu, a le, če se jim bo znižal promet in če bodo kupci začeli odhajati čez mejo. Čeprav tako kot pri Sparu tudi nobena njihova trgovina ne sodi pod izjeme, v Engrotušu ne napovedujejo odpuščanj.
JI
O Rečici na
ustavnem sodišču
Zadnja letošnja seja občinskega sveta v Mozirju je minila dokaj hitro in brez napovedanih pretresov, pri čemer so svetniki podprli vse predlagane sklepe.
Tako so se praktično brez razprave strinjali, da Občina Mozirje v zvezi z ugotovitvenim sklepom državnega zbora, da območje Rečice ob Savinji ne izpolnjuje pogoje za ustanovitev nove občine, poda pobudo ustavnemu sodišču za oceno ustavnosti in zakonitosti tega sklepa. Kot je znano, je bila občina Mozirje pobudnik za ustanovitev nove občine Rečica, v državnem zboru pa so zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev, predvsem zdravstvenega doma, pobudo zavrnili.
Kakor so razložili predlagatelji, je ustavno sodišče pred leti razsodilo, da zdravstveni dom ni nuj en pogoj za ustanovitev občine. Zaradi lega so predlagali ponovno presojo ustavnosti in zakonitosti sklepa, podobno pa bodo ravnala tudi druga območja, kjer poslanci niso razpisali poizvedovalnega referenduma in tako zavrnili možnost za ustanovitev občine.
US
HOVÍ TEDttiK
3
Celje dobiva nov hotel
Ob športni dvořani Zlatorog ga bo postavilo Zdravilišče Laško
Po opravljenih prostorskih konferencah prihaja te dni v enomesečno javno razgrnitev v mestnih četrteh Gaberje in Hudinja predlog sprememb zazidalnega načrta za območje rekreativnega centra Golovec. Predlog sprememb zajema gradnjo novega hotela, manjši bencinski servis in gradnjo razglednega stolpa.
Celje, ki že dolgo boleha za pomanjkanjem nočitvenih zmogljivosti, bo tako po zaslugi Zdravilišča Laško dobilo nov, sodoben hotel. Gradili ga bodo tik ob Severni vezni cesti, nad današnjimi še neurejenimi
parkirišči na severni strani dvorane Zlatorog. Hotel bo imel po idejni zasnovi tri kletne etaže, pritličje in še štiri etaže, graditi pa ga bodo na 3.780 kvadratnih metrih površin.
V predlogu sprememb zazidalnega načrta je tudi gradnja bencinskega servisa. Tik ob krožišču na Severni vezni cesti, ob uvozu k dvorani Zlatorog, ga bo gradila družba Petrol.
Tretji, še posebej atraktiven in zanimiv projekt, ki ga opredeljuje tokratni predlog sprememb zazidalnega načrta, pa je gradnja raz-
glednega stolpa. Graditi naj bi ga po vzgledu nekaterih velikih evropskih mest, kot so Bratislava, Dunaj in druga. Stolp bi umestili v prostor med dvorano Zlatorog ali pa na del parkirišča pred Mercatorjevim centrom. Visok bi smel biti največ 125 metrov, na njegovem vrhu pa je ob razgledni ploščadi predvidena tudi restavracija.
Na dosedanjih prostorskih konferencah pripomb na predvidene spremembe zazidalnega načrta ni bilo, kakšnih večjih pripomb in ugovorov ni pričakovati niti po javni razgrnitvi. Tako vse kaže, da bo dokument pripravljen za
Nov hotel v Celju bo imel 250 do 300 postelj, uporabljali pa naj bi ga zlasti poslovni gosti in športniki. V Laškem pričakujejo, da ga bodo obiskovali tudi Celjani, saj bo celotno pritličje namenjeno well-nes programom. Vrednost naložbe je okrog 20 milijonov evrov. Zdravilišče bo 30 odstotkov denarja zagotovilo iz lastnih sredstev, ostalo bodo posojila.
sprejem že za februarsko sejo celjskega mestnega sveta.	BRANKO STAMEJČIČ
Voznikom, ki stojijo ali se polževo premikajo po Kidričevi cesti v dnevnih prometni konicah, je prekipelo. Pred dnevi je namreč v križišču Kidričeve in Koče-varjeve začel delovati semafor, ki pa očitno bolj kot za urejanje prometa skrbi za povzročanje hude krvi med vozniki. Ti se namreč hu-dujejo, da za vožnjo od kro-žišča na Teharjah do semaforja potrebujejo dvajset minut!
Daje tam nekaj narobe, so opazili tudi celjski policisti. Semafor najbolj jezi voznike na Kidričevi, nasprotno pa vozniki, ki se pripeljejo iz smeri Kočevarjeve (iz smeri svinjskega sejma), zdaj ne čakajo tako dolgo pri vključevanju na Kidričevo. Prej so, denimo, kar je jasno tudi policistom, morali večkrat prednost dobesedno izsiliti, da so lahko zapeljali na glavno cesto. Je pa res, dodajajo na policiji, da bi na Kidričevi, ki
Predsilvestrski snežni kriterij
Na Celjski koči pripravljajo v petek, 30. decembra, ob 13. uri prvo letošnje veliko tekmovanje.
Sprva so načrtovali kriterij prvega snega, a ker so letos Celjsko kočo zasněžili rekordno kmalu, so prvo večje tekmovanje v veleslalomu pripravili kot pozdrav silvestrovému in napoved srečnega leta za Celjsko kočo. Na predsilvestrski kriterij vabijo organizatorji - celjski ZPO - vse smučarje, ki bi se radi spopadli s progo pod Tovstim vrhom. Štartnina, ki vsebuje celodnevno smučarsko vozovnico in čaj, stane tri tisočake, tekmovalce bodo razdelili v štiri starostne skupine, tekmovalke pa v tri. Najboljši bodo prejeli pokale in medalje, vsem tistim, ki se bodo isti dan povzpeli še na Grmado in Tovsti vrh ter organizatorjem prinesli žigosano potrdilo o tem (dobili ga
boste v Celjski koči), pa pripravljajo za darilo še karto za nočno smuko na Celjski koči.
Organizatorji napovedujejo za ta dan tudi glasbena in še kakšna druga presenečenja.
BS
je državna cesta, morali poskrbeti za sinhrohiziranost. Z drugimi besedami to pomeni, da bi na tej relaciji morali uvesti t. i. zeleni val ali pa bi morali vsaj podaljšati čas trajanja zelene luči na Kidričevi.
Občina, ki nas usmerja po odgovore na Direkcijo RS za ceste, je s tem že seznanjena, kjer pa pravijo, da »razvoj prometa opazujejo in usklajujejo intervale, da bi bila pretočnost večja«. Kaj točno to pomeni, nam ni ravno jasno, predvidevamo pa, da so s tem mislili celjske policiste, ki v največjih prometnih konicah izklapljajo semafor, da s tem povečajo pretočnost prometa ter mirijo voznike, ki so upravičeno jezni. Ustreznega sogovornika na Direkciji RS za ceste nismo uspeli doklicati, bomo pa zagotovo o tem še poročali.
SŠ
Foto: GK
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju) dodatne informacije na
Mariborska 86,3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115
Upravičena jeza vozni kov na Kidričevi
Od Rinke do Sotle
Zavarovalnici Adriatic in Slovenica v skrbi za še boljše storitve, ki jih nudita svojim sedanjim in bodočim zavarovancem, združujeta vse svoje moči In znanja.
Nastaja ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba d.d., ki bo pravna naslednica vseh zavarovalnih in vseh ostalih pogodb, sklenjenih pred združitvijo.
■ M i ' •
mmnt -f- slovenica s
Združujemo se, da več kot 500.000 svojim zavarovancem zagotovimo najširšo in najkakovostnejšo ponudbo zavarovanj v Sloveniji. Združujemo se, da skupaj ustvarimo varno prihodnost - i vami in za vas.
Želimo vam lepe praznike in uspešno novo leto 2006!
AdriaticSlovenica
Založba Fit media je izdala fotomonografijo Od Rinke do Sode, v kateri so s tekstom, zlasti pa s fotografijami predstavljene lepote in utrip Savinjske regije.
Novo fotomonografijo so namenili promociji Savinjske regije, njenih naravnih danosti, kulturne in etnološke dediščine, življenja in dosežkov, med drugim blagovnih znamk, ljudi, izdelkov. Knjiga izhaja iz naravne povezanosti tega prostora, ki ima zelo dolgo zgodovino. Avtor besedila v monografiji, zgodovinar Bojan Cvelfar, omenja zgodovinske korenine imena re-
gije, ki se kot Savinjska grofija omenja že leta 980.
Knjigo uvaja krajši zgodovinski pregled območja, sledi opis značilnosti sedanje Savinjske regije, zlasti pa se osredotoča na fotografije, ki so jih razvrstili po teritorialnem načelu petih podregij (Zgornjesavinjsko-Šaleška, Spodnjesavinjska, Celjska, Dravinjska ter Kozjansko z Obsoteljem).
V monografiji je objavljenih skoraj petsto fotografij, ki so jih prispevali Matevž Lenarčič, Edo Einspieler, Zdenko Ivačič in Franci Zidar. Fotomonografijo, ki ima 160 strani in je dvojezična - y slovenščini in angleščini - je oblikoval Rafael
Počivašek. Natisnili so jo v 1.500 izvodili, stane pa 5.900 tolarjev.
BS
Varen jutri se začenja
Mesto z vel ikim »M«
Na tradicionalnem županovem novoletnem sprejemu v Celju pohvale mestu in ljudem v njem
Včerajšnji novoletni sprejem župana Mestne občine Celje Bojana Šrota je bil še en velik celjski dogodek, ki je v dvorani Narodnega doma zbral praktično vso celjsko smetano.
Direktorji, podjetniki, mestni svetniki, delavci občinske uprave, bančniki, prosvetni delavci,- kulturniki, športniki ... - kot da so vsi želeli stisniti roko županu in on njim,. Zdi se, da je imel tradicionalni županov novoletni nagovor to pot še poseben naboj. Morda tudi zato, ker so prihodnje leto lokalne volitve ...
»Mesto so ljudje in utripa tako, kot živijo ljudje v mestu. Celje je eno najhitreje razvijajočih se mest in pravijo, da se lahko brez sramu primerjamo z drugimi podobnimi evropskimi mesti, da smo skratka postali mesto z velikim M,« je uvodoma dejal Šrot. Največji dosežek lokalne politike je po njegovem to, da so presežena strankarska nasprotja in da so Celjani ponosni na to, kar so. »Razvoj je možen le, če se znebiš občutka majhnosti. Toda zavist je sopotnica vsakega uspeha, zato ve-
likokrat slišim besede: >Pa kaj vi Celjani sploh še hočete, saj imate vse ...< Ni res. Ne želimo se primerjati s povprečnimi, želimo tekmovati z najboljšimi v Evropi. Imamo velike razvojne možnosti, imamo ideje in projekte, ki jih je mogoče uresničiti s pomočjo evropskih sredstev. Zakaj bi se šli lažno skromnost in se ne bi pohvalili s tistim, kar smo dobro naredili - s čistilno napravo in centrom za ravnanje z odpadki, ki je prvi takšen regijski projekt in prvi v Sloveniji sploh, oba pa sta dobila v Bruslju odlične ocene in ju publicirajo kot vzorčne projekte. Tudi zadnje čase zelo moderna tretja razvojna os je ideja, ki je zrasla na celjskem zelniku,« je župan našteval celjske uspehe in ambicije.
V nagovoru je omenil tudi prihajajoče lokalne volitve, po njegovem ljudsko štetje, na katerem bodo ljudje izbrali predstavnike, ki bodo vodili mestno politiko. »Mogoče je čas za nove ljudi, nove obraze, nove ideje, nove cilje. Tisti, ki smo to politiko vodili v tèïh obdobju, smo delo opravljali pO najboljših močeh. Marsikaj bi se dalo
Lojze Bertoncelj
V prazničnem decembra, ko smo z vso energijo usmerjeni v prihajajoče praznike in slovo od letošnjega leta, je med nas nepričakovano prišla žalostna novica, da je v Mariboru v ponedeljek, 19. decembra, v 76. letu starosti umrl prvi profesionalni radijski tehnik Radia Celje Lojze Bertoncelj. Še več, bil je sploh prvi redno zaposlen na Radiu Celje, ki se je prvič oglasil 19. septembra 1954.
Rodil se je na Gorenjskem v številni družini, kjer je bil med devetimi otroki najstarejši. V prvo ekipo Radia Celje ga je povabil drugi tehnik Bojan Virant. Skupaj sta delala v pionirskih letih, ko posebne radijske tehnike in tudi načrtov ni bilo, tako da je bilo vse odvisno od lastnega znanja, predvsem pa od iznajdljivosti. In te sta oba imela veliko.
Ob zadnjem obisku pred jubilejem, 50-letnico Radia Celje, smo Lojzeta Ber-tonclja obiskali v Mariboru, kjer se je z navdušenjem spominjal prvih radijskih dni: »V prvem studiu v Gregorčičevi ulici smo delali vse v živo. V Narodnem domu sem studio kompletno opremil sam in imeli smo pravo mešalno mizo. Veliko smo snemali na terenu in že tudi pri-
pravljali prve javne radijske oddaje. Sploh prva je bila v kinu Union z Žabami in Stanko Kovačič ter mnogimi gosti. Z Marjanom Stmadom sva ozvočenje postavUapovsem brez načrtov.«
Lojze Bertoncelj seje udeležil tudi prireditve ob 50-letnici Radia Celje, kjer je užival ob ogledu sodobnega studia, ki seje s tehniko povsem razlikoval od tistih. začetkov, ki jih je pomagal krojiti.
Lojze Bertoncelj je eden zadnjih iz resnično prve ekipe ustvarjalcev našega radia. In ker je bil prvi, nam bo tudi zaradi tega ter velikega znanja ostal vedno u prijetnem spominu. Ženi Dragici, hčeri Darji in vnuku Timoteju izreka uredništvo NT&RC globoko sožalje. Pogreb Lojzeta Bertonclja bo v petek, 23. decembra, ob 13.45 na Pobreškem pokopališču v Mariboru.
TONE VRABL
Županov novoletni sprejem je v dvorano Narodnega doma privabil vso celjsko smetana.
še bolje, a zagotovo bi se dalo storiti tudi manj in slabše. Objektivno oceno o opravljenem bo povedala zgodovina, ki na srečo vedno prezre dežurne kritizerj e in dvorne hvalisavce,« je nagovor sklenil Šrot.
V imenitnem sporedu, ki so ga tudi tokrat kot strogo varovano skrivnost pripravili za županov sprejem, je s svo-
Slovesnost na postaji
Zgodovinsko društvo Celje in Svetovni slovenski kongres prirejata danes, v petek, v počastitev 15. obletnice plebiscita in dneva samostojnosti krajšo slovesnost.
Člani se bodo zbrali opoldne na celjski železniški postaji in pred spominskim obeležjem programu Zedinjene Slovenije iz leta 1848 obudili spomin na čas prelomnih dogodkov za slovenstvo, s posebnim poudarkom na narodno buditeljske dogod-
jim sopranom blestela Andreja Zakonjšek ob spremljavi pianista Igorja Semeta. Zelo prepričljivo so nastopile tudi plesalke Plesnega studia Igen in nepogrešljivi celjski kvartet Akord. Za kulinarično in enološko zabelo tokratnega sprejema so poskrbeli zreški gostinci.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN
ke.
BS
Božični pohod na Svetino
V soboto ob 22. uri bodo pohodniki krenili izpred gasilskega doma v Pečovniku in se podali proti Svetini k polnočnici. Vodili jih bodo vodniki Planinskega društva Grmada. V planinski koči na Grmadi, ki bo odprta vso noč, se bodo pogreli in okrepčali čajem, kuhanim vinom ali s planinsko enolončnico. Informacije po telefonu 031 383-591,041 548-103 ali 492-93-00. .
mmísíům
»Pravica Je počasna, ampak pride!«
Franjo Lukenda je dobil tožbo na evropskem sodišču v Strassbourgu - Za hitrejša slovenska sodišča s projektom Lukenda
Miklavž je upokojenemu rudarju Franju Lukendi iz Velenja letos prinesel verjetno več kot komur koli drugemu. Ne le da je imel na računu 3.200 evrov več, ampak je po skoraj osmih letih pravdanja Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da ima prav. V Strassbourgu so odločili, da so slovenski sodni mlini mleli prepočasi in so naložili kazen. Začetek je dober. Lukenda ima namreč na evropskem sodišču še eno tožbo.
Lukenda se je tako vpisal v slovensko pravno zgodovino. Je prvi slovenski državljan, ki je dosegel pravico na evropskem sodišču. K sebi ga je povabil pravosodni minister dr. Lovro Šturm, ki je že predstavil t. i. projekt Lukenda, ki naj bi zmanjšal sodne zaostanke do konca leta 2010. Lukendo so gostih tudi na Pravni fakulteti v Ljubljani, pri čemer že prej ni bil od muh. Bil je inovator, za kar je dobil tudi zlato plaketo, v službi pa sindikalni zaupnik in tudi reševalec iz jame. Danes upokojeni Lukenda najraje preživlja čas ha vikendu v Novigradu, zato smo imeli srečo, da smo ga dobili doma v Velenju v lepo predbožično okrašenem stanovanju, z domačimi piškoti, ki jih je postregla žena Jelka.
Lukenda se nerad spominja nesreče, ki se mu je zgodila januarja 1994. Še bolj zoprn pa je spomin na »preganjanje«
po sodišču, ki se je začelo decembra 1998, ko je tožil zavarovalnico, da bi dobil večjo invalidnino. Kot pravi sam, gre zapravico. Seveda bo zraven tudi denar, ki bo dobrodošel predvsem otrokoma -sinu Robiju in hčeri Aniti. Lukendi ni niti malo žal, da je tožil, čeprav ni bilo lahko: »Dolgo se je vleklo. Poleg tega ti nikoh ni vseeno, ko prideš na sodišče. Ni pisalo ne na fîrbtu ne na čelu ne na prsih, zakaj sem prišel tja. Neprijetno je priti na sodišče, kjer te lahko kdo pozna, pa nihče ne ve, ali si priča ali obdolženec ah pa si prišel iskat svojo pravico. In ko stopiš pred sodnika, je spet težko. Moraš biti zelo zbran, ko govoriš. Niso mi namreč pustili, da bi svojo izjavo, ki sem jo dal že pred leti, prebral. Prvič sem jo dal leta 1995. In enako izjavo bi moral dati na sodišču leta 2004. To je zelo težko. Mislil sem, da bi imel zapisane le oporne točke, pa je sodnica rekla, da ne smem brati. Tako moraš biti na sodišču vedno zbran, da ne bi danes govoril tako, j utri pa drugače. Ena beseda iahko spremeni celo zadevo.«
Potem ko se je v Sloveniji tako vleklo, vam je odvetnik predlagal, da greste na evropsko sodišče.
Tako. In rekel je, če dobimo, dobimo, nimamo kaj izgubiti. In če njega ne bi bilo, ne bi nič dosegel. To so vse
bolj ah manj njegove zasluge. On je vodil celo zadevo po pravni poti. Jaz sem moral govoriti samo resnico. In zadovoljen sem, da sem dosegel tisto svojo pravico, ki sem jo iskal. Kljub vsemu sem zaupal slovenskemu sodišču, predvsem zato, ker sem imel svoje priče in ker sem govoril resnico. Zato mi je bilo še bolj hudo in hkrati zoprno, ko so mi priče s strani Premogovnika Velenje rekle, da lažem. Da, tudi to sem doživel.
Na evropskem sodišču ste sprožili tožbo proti Republiki Sloveniji. Ste kdaj vložili kakšno tožbo proti rudniku?
Tožil sem zavarovalnico, s katero je rudnik sodeloval. Dejali so, da sem sam kriv za nesrečo. S pričami sem dokazal, da to ni res. In potem so me. v rudniku začeli drugače obravnavati, kar sem jasno občutil. Z nobenim se nisem prepiral, odvetnik pa mi je svetoval, naj sprejmem kakršno koli delo mi bodo dali, čeprav sem dobival resnično ponižujoča dela. Ko so me hoteli premestiti v hčerinsko podjetje, nisem hotel podpisati pogodbe. Potem so pritiskati name, mi mahati s knjigo, jaz pa nisem hotel podpisati. Grozili so mi celo, da ne smem priti v službo. Vendar si v resnici tega niso upali narediti, da bi me kar odpustili. Mislili so, da me bodo lahko ustrahovali z besedami. Pogodbo sem nato nesel k odvetniku, ki je vnesel nekaj popravkov, med drugim tudi to, da se ne odpovedujem svoji plači. Pomislite! Celo plačo bi lahko izgubil.
Zaenkrat ste dobili 3.200 evrov. Se vam je zdelo kdaj brez pomena vztrajati?
Na evropskem sodišču imam še eno tožbo za več denarja. In bom še dobil. Teh 3.200 evrov je le odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku.
Se vam je kljub temu kdaj zahotelo, da bi odnehali?
Ne. Nikoli. Vztrajal bi, dokler ne bi dobil svoje pravice. Ker vem, da imam prav. Kot sem rekel, sem zaupal našim sodnikom. Ampak kaj, ko je to sodišče prepočasi delalo. Zakaj je tako, je njihova stvar. Najlažje je kritizirati.
Kako pa izgleda na evropskem sodišču?
Mi smo dopis poslali v angleščini. Vse postopke vodi moj odvetnik Branko Verstov-šek. Vso dokumentacijo je on poslal.
Koliko je vse skupaj stalo?
Odkrito povedano, ne vem. Zdaj vem, da je moj odvetnik dobil 950, jaz pa 3.200
evrov. Odvetnika sem pooblastil za vse. Imel je ves denar. Svoje je obdržal, potem pa je meni izplačal, kolikor je bilo treba.
Prej ste že dejali, da ste zadovoljni z razsodbo. Potem lahko rečete, da pravica je?
Pravica in pravičnost sta res počasni, ampak prideta. In ko prideta, je človek zadovoljen. V največje zadovoljstvo mi je bilo, ko sem dokazal, da imam prav. Takrat jè človek tako srečen, kot če bi dobil ne vem kakšne milijone.
Kako se zdaj počutite, ko ste javna osebnost, ko vas vsi poznajo, ko se po vas imenuje celo ministrski projekt?
Če se nekaj po vas imenuje, ste seveda ponosni nase, da greste mimo ljudi, pa da nekdo reče, to je ta. To je tisti. Pozdravljajo me mali in veliki. Kot bi bil nekakšna zvezda. Jaz se obnašam ravno tako kot prej. Če sem bil včeraj Franjo, sem še danes Franjo. Ne morem biti Marko, Janko, Janez, ni pomembno kdo, ampak sem isti človek. V največje zadovoljstvo pa mi je bilo, da sem bil pri gospodu ministru tako lepo sprejet. Med ta visoke, da prideš ... Z ministrom in njegovo ekipo sem bil na kosilu v hotelu Slon, potem me je pe-
ljal med doktorje in profesorje. Drugi dan sem bil povabljen tudi na pravno fakulteto. Tam mi je en profesor rekel: »Ja, Lukenda, zdaj boste pa v slovenski zgodovini. Zdaj se bodo pa vaši vnuki, pravnuki učiti o vas.«
Se vam zdi, da so bili pri vsem tem iskreni ali je šlo bolj za nekakšno opravičilo, da so se zadeve tako dolgo vlekle, da je moralo priti do evropskega sodišča?
Mislim, da niso imeli nič za bregom. Da je bilo vse resnično. Poleg tega imam načrt projekta pri sebi, minister mi ga je dal v roke. Imam tudi vabilo za srečanje z ministrom in na pravni fakulteti. Ko me je minister poklical po telefonu, sem mislil, da me kdo zafrkava. Pa sem ga še enkrat vprašal, kdo je. Če mi ne bi poslali vabila, sploh ne bi prišel v Ljubljano. Lahko bi se namreč kdo hecaL Potem sem prišel v Ljubljano in iskal Zupančičevo 3. Ko sem se pripeljal pred hišo, so že biti okoli mene polici-
sti. Potem sem jim pokazal ministrovo vabilo, pa so me takoj drugače gledali. Čakal me je tudi parkirni prostor.
Ste po razsodbi še srečali koga iz rudnika?
Iti in tam. Malo drugače me gledajo. Naenkrat sem postal nekaj velikega. Čeprav sem še vedno isto, kar sem bil. Nič pametnejši, čeprav se človek kar naprej uči, na koncu pa bedak umre.
Največ časa preživite na vikendu, kamor boste šli, ko se bo upokojila tudi žena.
Ja, zakaj pa ne. Iti je blizu Slovenija, tu je srce Evrope. Če se bo enkrat Evropa še razširila, bosta v središču Slovenija in Hrvaška. V Sloveniji živim od leta 1975 in jo imam za svoj dom. Sem slovenski državljan, ampak ne morem reči, da sem Slovenec, ker nisem. Čeprav se počutim tako. Spoštujem pa vse. Če soseda ne spoštuješ, potem tudi sosed tebe ne bo.
ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
iS**-
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Vsem udeležencem IZOBRAŽEVANJA in študentom VIŠJE ŠOLE želimo
srečno in uspešno v letu 2006
Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji več kot pol milijona sodnih zaostankov, od tega je bilo 310 tisoč vsebinskih, pri katerih reševanje poteka predolgo. Kot predvidevajo na pravosodnem ministrstvu, naj bi bilo po izvedbi projekta Lukenda ob koncu leta 2010 nerešenih spisov le še 155 tisoč.
DARSTVO

Nove ideje in trdo delo
Velenjski Esotech, ki je nosilno podjetje slovenskega ekološkega grozda, bo leto 2005 sklenilo s 3,1 milijarde tolarjev prihodkov, dobiček pa bo znašal 50 milijonov tolarjev. Direktorica podjetja Zofija Mazej Kukovič je povedala, da je letošnje poslovanja skladno s pričakovanji. Poudarila je tudi, da so s Kitajsko, kjer so ustanovili lastno podjetje, sklenili dolgoročno pogodbo o razvoju tehnologije čiščenja zraka in voda.
Vse bolj ostri konkurenci se v Esotechu, ki zaposluje 180 ljudi, upirajo z novimi idejami in znanji, predvsem pa s trdim delom- Letos so za razvojne projekte in izobraževa-
nje namenili več kot 120 milijonov tolarjev oziroma štiri odstotke celotnih prihodkov. V prihodnjih letih pričakujejo do 10-odstotno rast, v letu 2006 pa naj bi prihodki iz poslovanja znašali 3,3 milijarde tolaijev. Glavni kupci njihovih okoljskih storitev so hidro-in termoelektrarne ter železarne. Letos so postavil temelje razvoja tudi na tujih trgih, zlasti na območju nekdanje Jugoslavije in na Kitajske.
Esotech se je letos uvrstil tudi v ožji krog podjetij, ki naj bi prejela nagrado za poslovno odličnost. Ker pa se je država letos odločila, da nagrad ne bo podelila, so Velenjčani v sredo dobili le diplomo.
JI
Kljub težavam uspešni
Skupina Gorenje je letos po prvih ocenah prihodke od prodaje povečala za 11 odstotkov, na 238 milijard tolarjev, brez češke družbe Mora Moravia pa za 7 odstotkov.
Čeprav se, kot ocenjujejo v Gorenju, razmere na trgu prihodnje leto ne bodo bistveno izboljšale, so v svoje načrte zapisali, da bodo prihodke iz prodaje povečali še za dobra 2 odstotka, čisti dobiček pa naj bi presegel 5 milijard tolarjev. Samo s prodajo gospodinjskih aparatov naj bi ustvarili 220 milijard tolarjev oziroma skoraj 88 odstotkov vseh čistih prihodkov.	JI
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 57/2005 z dne 30. 11. 2005 objavlja stečajni upravitelj v stečajnem postopku nad dolžnikom »TERMOGLAS« - Gradbene izolacije in steklarstvo, Viktor Seme s.p. -v stečaju, Poženelova ulica 3, Laško
ZBIRANJE PONUDB
L PREDMET PRODAJE
1.	Stečajnemu dolžniku do 1/2 solasten delež NEPREMIČNINE k.o. Vrh nad Laškim, vi. št. 291, pare. št. 163/5, travnik v velikosti 2167,00 m2 in pare. št. 174/1, pašnik v velikosti 801,00 m2. Premoženje pod točko 1 se prodaja za izklicno ceno 6.735.375,00 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
2.	Stečajnemu dolžniku do 1/2 solasten delež NEPREMIČNINE k.o. Šmihel, vi. št. 565, pare. št. 74/ 4, neplodno v velikosti 581,00 m2 in pare. št. 74/5, dvorišče, stanovanjska zgradba in gospodarsko poslopje v velikosti 378,00 m2. Premoženje pod točko 2 se prodaja za izklicno ceno 5.547.415,00 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
3.	NEPREMIČNINA k.o. Debro, vi. št. 322, pare. št. 49/ 7, garaža v velikosti 18,00 m2. Premoženje podtočko3 se prodaja za izklicno ceno 473,400,00 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
4.	PREMIČNO PREMOŽENJE - različno ročno orodje - AKU vijačnik, kladivo vrtalno, univerzalna lesna žaga ipd., vse po seznamu osnovnih sredstev od zaporedne št. 1-5. Premoženje pod točko 4 se prodaja za izklicno ceno 28.500,00 SIT. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
Premoženje se prodaja po sistemu »videno - kupljeno«. II. POGOJI PRODAJE (izvleček) Rok za zbiranje ponudb je osem dni po objavi. Ponudbe je treba poslati po pošti na naslov: Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek St 57/2005 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. Ponudniki morajo plačati varščino na račun stečajnega dolžnika, odprt pri Hypo Alpe Adria Bank d.d. Celje št. računa 33000-0001042547, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
Navedeni pogoji prodaje predstavljajo izvleček celotnih pogojev, ki so objavljeni na sodni deski Okrožnega sodišča v Celju. Za zbiranje ponudb veljajo celotni pogoji, ki jih je mogoče vpogledati tudi v pisarni stečajnega upravitelja. Dodatne informacije vzvezi s prodajo in ogledom premoženja ter cenilnega zapisnika dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju odvetniku Borut Sokliču, tel. 03 490 06 60 in GSM 041 749-859 oz. v odvetniški pisarni na naslovu Ljubljanska 11 v Celju, vsak delovni dan od 9. do 12. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem.
MALI VELIKANI
Nikoli drugi
Celjsko podjetje Vigrad ima pri prodaji in izposoji mobilnih WC-kabin kar 85 odstotkov slovenskega trga
Ko je Vidko Gradišnik konec osemdesetih let direktorju podjetja, kjer je bil takrat zaposlen, predlagal, da bi delali premične WC- kabine, ga je ta najprej pogledal, kot da se mu je zmešalo, nato pa ga napotil na delavski svet. Naj kar delavce vpraša, kaj si mislijo o izdelovanju »cekretov«. Seveda so bili proti. Tistega podjetja že zdavnaj ni več, Vidko Gradišnik pa ima danes skoraj 5 tisoč mobilnih WC-kabin, ki jih posoja po Sloveniji in na Hrvaškem. Posel mu na leto prinese nekaj sto milijonov tolarjev.
Na svoje je odšel leta 1990. »Vsa Slovenija je takrat ponorela in podjetja so rasla kot gobe po dežju. Pa sem si rekel, zakaj ne bi poskusil še jaz. Denarja nisem imel, imel pâ sem veliko volje in nekaj idej. Vendar so bile moje ambicije takrat še skromne. Želel sem si le toliko, da bi lahko preživel. Za vsak slučaj pa sem si izprosil pri ženi, da me bo,-če bo kriza, za nekaj časa prevzela na svoja pleča. Še danes sem ji hvaležen za njeno razumevanje in podporo,« pravi Vidko Gradišnik.
Ker so.se v tistih časih skoraj vsi ukvarjali s trgovino, se je trgovanja lotil tudi sam. Pri tem pa je nekoliko »štrlel« iz okolja, saj se je odločil, da bo njegovo podjetje Vigrad prodajalo komunalno opremo. Začel je s kovinskimi zabojniki in koški za smeti. Sreča se ga je prijela že prvo leto. »Ne sliši se lepo, a moram priznati, da mi je posel zacvetel zaradi poplave. Celo Zgornjo Savinjsko dolino sem namreč opremil z zabojniki in ostalimi komunalnimi potrebščinami.« Zgodba se je ponovila še naslednje leto, le da je tokrat za poplavljena območja priskrbel profile za mostove. To je bil čas, ko je Jugoslavija razpadla in so se meje zaprle, njemu pa je iz BiH uspelo pripeljati kar tri priklopnike profilov. »Bih so zelo zanimivi posli. Ukvarjal
Vidko in Marjeta Gradišnik sta na noge postavila eno najuspešnejših manjših podjetij na Celjskem.
sem se z vsem, kar je prinašalo denar,« pravi Gradišnik. Ker mu je dobro krenilo, je zaposlil prve delavce, pridružila se mu je tudi žena Marjeta. Z njenim prihodom je Vigrad svojo dejavnost razširil na prodajo vodovodnega in kanalizacijskega programa. Začetki so bili bolj skromni, po letu 1996, ko se je podjetje preselilo na Ostrožno in končno dobilo večje skladiščne prostore, pa so se razširili po vsej Sloveniji.
Srečna naključja
Čeprav se je ukvarjal z drugimi posli, pa Vidko Gradišnik ni mogel pozabiti mobilnih WC-kabin. In po obisku nekega sejma v Munchnu je Vigrad postal prvo podjetje v Sloveniji, ki je domače-
mu trgu ponudilo v svetu že dobro znano rešitev problema, kako na prireditvah, ob cestah ali na gradbiščih ljudem ponuditi ustrezne sanitarije. Z ženo sta se sistema posojanja in servisiranja kabin šla učit v ZDA, od koder že ves čas tudi uvažajo sestavne dele in jih v Sloveniji spravljajo skupaj.
Zaradi nezaupanja v takšen izdelek so si WC-kabine sprva le s težavo utirale pot na trgu. Pa je spet je prišlo do srečnega naključja. Leta 1996 so ob obisku papeža Janeza Pavla II. preko javnega razpisa dobili naročilo, da za prizorišča v Mariboru, Ljubljani in Postojni zagotovijo 800 mobilnih WC-kabin. Ker so jih takrat imeli le 150, so najeli posojilo, poleg manjkajočih kabin pa so kupili tu-
di več avtomobilov za odstranjevanje fekalij.
Potem je podjetje samo še raslo in do danes prihodke iz prodaje, ki so leta 1996 znašali dobrih 300 milijonov tolarjev, povečalo za več kot šestkrat. Zaradi tolikšne rasti so se lani morah preseliti v večje prostore. Na Ljubečni so kupih velik del nekdanje opekarne, tako da imajo zdaj kar 22.000 kvadratnih metrov zemljišč z upravno stavbo in zadosti prostora za skladiščenje vseh vrst zabojnikov in WC-kabin.
Prvi s standardom kakovosti
V Vigradu so uspešni v vseh svojih programih. Največ, dobro polovico vseh prihodkov, jim prinaša vodovodni program, najbolj dobičkonosna pa je izposoja mobilnih WC-kabin, kjer so se usmerili predvsem na gradbišča. Trenutno imajo skoraj 5.000 najrazličnejših kabin, od tega jih polovico posojajo v Sloveniji, okrog 2.000 pa jih imajo na Hrvaškem. Tam so pred osmimi led ustanovili podjetje in danes pokrivajo več kot polovico trga. Preostale kabine sov Črni gori in BiH, kjer imajo prav tako lastni podjetji, ki pa zaenkrat še nista tako uspešni kot hrvaško, ki bo zaradi dobrega poslovanja prihodnje leto dobilo svoje poslovne prostore in skladišče. V Sloveniji zaposlujejo 50 ljudi, v tujini jih je trenutno 20.
Vigrad je leta 1997 za vse svoje programe dobil certifikat kakovosti ISO 9001. »Prvi na svetu smo standarde kakovosti uvedli tudi za vzdrževanje WC-kabin, prvi smo jih tudi opremili s črtnimi kodami, ki nam omogočajo njihovo sle-dljivost in nadzor čiščenja,« ponosno pravi Gradišnik in dodaja. »V vsem, kar sem doslej počel, sem hotel bih prvi in tako bo tudi v prihodnje. V vsakem poslu lahko uspeš, samo verjeti moraš vase.«
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Banka Celje bo še rasla
Nadzorni svet Banke Celje je potrdil poslovno politiko in razvojni načrt banke za obdobje do 2008. V prihodnjem letu načrtujejo 11-odstotno povečanje bilančne vsote, v naslednjih dveh letih pa 10-odstotno.
Po načrtih banke se bo bruto dobiček v letu 2006 povečal za tri odstotke, višjo rast bruto dobička pa pričakujejo v letu 2008. Kot so prepričani, bo ustvarjeni dobiček lastnikom banke, med katerimi je največja Nova Ljubljanska banka, zagotavljal realno rasi brulo dividende.	JI
marginalija, d.o.o.
.	rimska cesta 98 a, 3311 Sem
marginalija t«i.: 03 70310 &o. fa* 03 7
'	e-mail: info@marçinalija.5i
splet: www.marginalija.si
Mnenje s pridržkom za Elektro Celje
Računsko sodišče je pri pregledu lanskega poslovanja Elektru Celje izreklo mnenje s pridržkom. Nepravilno naj bi porabili skoraj 440 milijonov tolarjev.
Elektro Celje je po ugotovitvah računskega sodišča med drugim izbralo dobavitelja za prevozna sredstva in nadgradnjo digitalnega telekomunikacijskega sistema na podlagi diskriminatomo določenih meril, kupovalo prevozna sredstva izven postopka oddaje javnega naročila ter kupovalo tako majhne količine opreme in materiala, da se je izognilo uporabi zakona o javnih naročilih. Znesek vseh nepravilnosti znaša 437 milijonov tolarjev, zato mora podjetje v 90 dneh oddati odzivno poročilo.	JI
[etOll partner z najboljšim okusom
NO
Gospodarnost malih gospodarjev
Občina Braslovče naj bi preveč namenila za projektne dokumentacije in nadzor - Naključja ali korupcija?
Braslováki svetniki bodo prihodnji teden sprejemali predlog proračuna za prihodnje leto. Glede na to, da ne govorimo o milijardah tolarjev, bi zadeva morala iti dokaj hitro skozi. Vendar pa je bilo na zadnji seji moč slišati, da naj bi predvsem za pripravo različnih projektnih dokumentacij namenili preveč denarja. Razlog za to naj bi tičal v izbiri (pre) dragih projektantov, ki naj bi jih izbirali na neprofesionalen način. Eden izmed svetnikov je tako želel, da se zadeva razišče, saj »bodo volivci prihodnje leto marsikaj odpustili, ampak tega, da smo imeli skorumpiranega župana, pa ne.«
Svetnik Nestrankarske liste za razvoj občine, enakopravnost občanov in njihovo povezovanje Franc Rančigaj je na določene probleme in morebitne nepravilnosti v predlogu proračuna za prihodnje leto opozoril že v prvi obravnavi predloga. Na zadnji seji pa je dejal, da je 55 milijonov tolarjev, kolikor jih v predlogu proračuna namenjajo za različno dokumentacijo in stro-
kovni nadzor, absolutno preveč.
Kot pravi Rančigaj, so že v prejšnjih letih porabili preveč denarja za pripravo projektnih dokumentacij. Rančigaj omenja izdelavo požarnega reda za Dom krajanov Gomilsko, kjer je bilo izplačanih 600.000 tolarjev, za katerega naj bi konkurenčni izvajalec zaračunal največ 100 tisočakov. Ključni problem pa predstavlja mrliška vežica na Go-milskem: »Samo za uskladitev že obstoječe projektne in tehnične dokumentacije z novo zakonodajo za pridobitev gradbenega dovoljenja za mrliško vežico je bilo v letu 2005 planirano 1,9 milijona tolarjev, konkurenčni izvajalec, ki že zgrajeni objekt dobro pozna, pa je takšno uskladitev ocenil na vrednost 200.000 tolarjev,« pojasnjuje Rančigaj. Dodaja še, da naj bi se podobno zgodilo tudi z idejno zasnovo za preureditev podstrešja objekta Braslovče 27,.kjer je bilo načrtovanih dobrih 370.000 tolarjev, medtem ko naj bi pri konkurenci to naredili za pičlih 30 tisočakov.
Rančigaja skrbi, ker naj bi se podobno dogajalo tudi letos pri sprejemanju predloga proračuna za prihodnje leto. Kot pojasnjuje, v predlogu namenjajo za dokumentacijo in nadzor pri izgradnji čistilne naprave v Rakovljah dodatnih 4,6 milijona tolarjev, potem ko so že letos za aktivnosti pred izgradnjo namenih 7,6 milijona tolarjev. Skupno torej 12,2 milijona tolarjev. Rančigaj pravi, da »uveljavljeno podjetje, ki je pred kratkim postavilo primerljivo čistilno napravo, zagotavlja, da bi celotna projektna in tehnična dokumentacija za takšno čistilno napravo stala 800.000 tolarjev.«
Kdo pretirava?
Razlike v cenah so resnično gromozanske, zato bi jih veljalo preveriti, če že ne z vidika dobrega gospodarja, pa vsaj iz radovednosti. Veliko večino projektne dokumentacije za občino Braslovče pripravi po Rančigajevih besedah podjetje Prizma d.o.o. iz Pariželj. Kot nam je pojasnil direktor občinske uprave Milan Šošta-rič, je bila Prizma vedno izbrana na javnem razpisu kot
najugodnejši ponudnik Kot pojasnjuje svetnik Rančigaj, pa naj bi bila Šoštarič in direktor Prizme Jože Vrečko, poslovno povezana. Tako Šoštarič kot tudi Vrečko ob tem priznavata, da Vrečko od Šoštariča kupuje vino. Šoštarič pravi, da se z vinogradništvom ukvarja v svojem prostem času in da lahko vino proda komurkoli. Vrečko pa dodaja, da ni edini, ki kupuje pri Šoštariču, ki ima, tako Vrečko, zelo dobro vino.
Konkurenčni ponudnik, ki ga omenja Rančigaj, bi rad ostal anonimen. V telefonskem pogovoru pa je dejal, da ga je verjetno Rančigaj napačno razumel: »Res je, da bi lahko del dokumentacije pripravil po ceni, ki sem jo navedel. Vendar pa ne pripravljam celotne projektne dokumentacije, ampak naredim le obdelavo projekta. Cena, ki jo je ponudila Prizma za izdelavo celotne projektne dokumentacije, je realna in celo minimalna za tako storitev.« Rančigaj je pojasnil, da je konkurenčnega ponudnika čisto dobro razumel. Dodal je, da za mrliško vežico ni bilo treba ponovno izdelati projektne dokumentacije, ampak jo
je bilo treba le uskladiti z novo zakonodajo. In to bi lahko bilo dosti ceneje.
In če se vrnemo k pripravi za izgradnjo čistilne naprave v Rakovljah. Projektno dokumentacijo pripravlja podjetje Eco-ing, ki po Rančigajevih besedah nima nobenih referenc, na naslovu sedeža podjetja pa nima nobenih uporabnih poslovnih prostorov. Eco-ing je podjetje, ki po podatkih, ki so vpisani v registru Gospodarske zbornice Slovenije, nima nobenega zaposlenega, ustanovljeno pa je bilo šele lani. Svoje prostore imajo v dvorani Zlatorog v Celju. Kot so nam pojasnili iz podjetja Eco-ing, imajo kar nekaj naročil. Predvsem gre za naročila s strani občin, omenili so Braslovče in Ljubno, nekaj pa je tudi zasebnih investitorjev. Na spletni strani je kot njihov partner navedeno podjetje Remont. Mogoče je zgolj naključje, vendar je braslovški župan Marko Balant zaposlen prav v Remontu. Kot nam je pojasnil župan, je Eco-ing naročila za pripravo projektne dokumentacije pridobil na javnem razpisu.
Franc Rančigaj, sicer strojni inženir, je po poklicu inšpektor, tako da mu je področje različnih razpisov, dokumentacij itd. dobro poznano, kot pravi. Ob tem dodaja, da ga nikoli niso povabili, da bi podal kakšen predlog pri izbiri izdelovalcev različnih projektnih dokumentacij. Ali da bi
fa kdor koli vsaj kaj vprašal.
upan Balant je na to odgovoril, da verjame, da je Rančigaj strokovnjak, ampak v
vlogi občinskega svetnika je predvsem politik in kot tak ne more izbirati ponudnikov na javnem razpisu. Vedno pa je bil informiran, tudi o naročilih malih vrednosti, kot trdi Balant. Dodaja še, da so upoštevali tudi nekatere Ran-čigajeve predloge za izvajalce - konkretno za izgradnjo enega od mostov, za katerega naj bi se na koncu izkazalo, da je bil najdražji ponudnik. Balant je še dejal, da tudi famozna mrliška vežica na Go-milskem, kjer je bil eden izmed glavnih akterjev Rančigaj, ni »nedolžna«, saj so ugotoviti, da gre dejansko za črno gradnjo. »Rančigaj sicer pravi, da gradbeno dovoljenje tam ni potrebno, vendar to ni res,« še pravi Balant.
Po naročilu t. i. Kosove komisije občina Braslovče ne sme poslovati s podjetji Si-tra, Elektro Trop in Trop, Dr&golding, Azur in Sino-
Direktor občinske uprave Milan Šoštarič pravi, da »Rančigaj blefira!« Nekateri celo pravijo, da je edini Rančiga-jev motiv priti na mesto direktorja občinske uprave. Rančigaj pa poudarja, da želi le, da bi se s proračunom upravljalo gospodarno. In četudi bi Rančigaj imel za bregom resnično kaj drugega kot gospodarnost občine, je to popolnoma vseeno, dokler občinska uprava deluje pravično in pošteno in lahko to tudi dokaže.
ŠPELA OSET
Najdite nas, wnsSaS^® nagradi
FRIZERSKI SALON DOK
Posebnost frizerskega salona, ki ostaja na isti lokaciji kot pred prenovo nakupovalnega centra, so akcijske cene ter "skok po lepši izgled kadarkoli", saj naročanje za razliko od ostalih tovrstnih salonov ni potrebno. Svoje stranke razvajajo s profesionalno lasno kozmetiko, seznanijo pa jih lahko tudi s trendi, saj se zaposleni ves čas dodatno izobražujejo.
Dobrodošli v frizerskem salonu Dok!
vas!
Katere trgovine v Centru Interspar Celje bo v sredo, 28.12., obiskalo ekipa NT&RC
Kljub temu, da bo nagradna igra v iztekajočem se letu na sporedu le še enkrat, nas v prihodnjem letu čaka se obilo sredinih druženj. Najdite nas! Center Interspar nagradi vas bo namreč na sporedu vse do 15. marca 2006, ko se bodo vsi do takrat prispeli kupončki znašli še v velikem dodatnem žrebanju za bogate nagrade. Katere trgovine oziroma lokale v Centru Interspar Celje bo prihodnjo sredo pod drobnogled vzela ekipa Novega tednika in Radia Celje, lahko ugibate prav v sredo med 10. in 11. uro na Radiu Celje. Druga pot, ki prav tako lahko pripelje do koristnih nagrad, pa je izpolnitev kupončka. Nanj je treba napisati tri trgovine oziroma lokale, med katerimi mora biti za nagrado pravilen vsaj en odgovor. Izpolnjen kuponček nato oddate pri okencu informacij megamarketa Interspar v Centru Interspar Celje ali ga pošljete na naslov NT&RC, d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje. Za lažje izpolnjevanje kupončkov so navedeni logotipi že odprtih trgovin v Centru Interspar Celje. Pozor - vsaka trgovina je predstavljena le enkrat.
CENTER
■IghNiHaHB®
CELJE
ODGOVOR (TRI TRGOVINE):___
Bon za 10.000 tolarjev prejme poslušalka Petra Pušnik, Bezenskovo Bukovje 3b, Frankolovo, bon za 5.000 tolarjev pa prejme izžrebanka Marjana Gregi, Drešinja vas 25, Petrovče.
ARIEL • BAUMAX • CELI SVET - VSE PO 199 SIT • C0MSH0P • DM • DOK • DOROTHY PERKINS • DROGERIJA Y • GALA BAR • GARDENIA • HERVIS • JONES • KLJUČI S0T0ŠEK • KOOAK • EXPRESS • LEVI S • LOTERIJA SLOVENIJE • MEGAMARKET INTERSPAR • MK ZALOŽBA • MLADINSKA KNJIGA TRGOVIMA • MODIANA • MODNI NAKIT CIMI • OMNICO - SIMOBIL • PIZZERIJA ŠPICA • SLADOLEDI NEJC • STEN TIME • STIEFELKOENIG • STREET ONE • TURBOSCHUH SWAR0VSKI • MURA • ART • 00 ADO Ž • FABIANI NOGAVICE • LEONARDO • TRANSPORT • SANTANÁ • BAR GUARANA • MODNI NAKIT CLAUJ5IA
CELJE_I
vi
Kakšna bo trlnica?
Arheološke najdbe narekujejo tip in način izgradnje
Pilotna izkopavanja na celjski tržnici so končana. Kot smo že poročali, so se za testne izkope odločili zato, da bi lahko opredelili način gradnje nove tržnice, ki naj bi jo mestna občina s soinvestitorji postavila na prostoru sedanje tržnice.
Strokovnjaki celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki so testne izkope nadzirali, so po pričakovanju naleteli na zanimive najdbe - kak-
zaključno poročilo, ki bo izdelano po novem letu. Je pa že jasno, da pri gradnji nove tržnice ne bo mogoče kopati globoko, ne da bi to povzročilo obsežnejša arheološka izkopavanja. Vse bolj se torej potrjuje namera, da bi dvonadstropno stavbo na tržnici gradili na tako imenovanih točkovnih temeljih, saj bodo arheologi že v januarju določili dopustno globino izkopov in opredelili pogoje gradnje. Mestna občina Celje bo gradnji nove šne, še nočejo povedati, saj čakajo na tržnice namenila 250 milijonov tolar-
jev, večino denarja naj bi zbrali s soin-vestitorstvom bodočih najemnikov lokalov v novi tržnici. Te dni bo občina objavila vabljeni razpis za arhitektonske rešitve nove tržnice. Gradili naj bi tako, da bi tudi ves čas gradnje tržnica obratovala - najprej eno polovico stavbe, zatem še drugo, saj občina nadomestne ah začasne lokacije za preselitev tržnice v času gradnje nima. Testna izkopavanja so občino stala dva milijona in pol tolarjev.
BRST
Ekipa dijaškega doma, ki je zbirala obleke in igrače.
Igračke v prave roke
December je mesec, poln praznovanj, praznikov, obdarovanja in sreče. Z namenom, da osrečijo vsaj nekaj otrok in mamic, so se v Dijaškem domu Celje odločili, da že drugo šolsko leto zbirajo obleke, igrače in druge potrebščine. Na to akcijo pod vodstvom vzgojitelja Stanka Klančarja so se dijaki 4. B nadstropja z veseljem odzvali. Zbrana oblačila, igrače in druge predmete so odpeljali v Materinski dom in Varno hišo Celje in tako razveselili nekaj malčkov in njihovih mater.
NA KRATKO
Šport za počitnice
CELJE - V torek se pričenjajo tokrat kratke, le štiridnevne božične šolske počitnice, za katere so v Mestni občini Celje kot vselej pripravili pester program različnih športnih aktivnosti. V pripravi programa so sodelovali Športna zveza Celje, ZPO in nekateri drugi izvajalci športa, ki so pripravili brezplačen program športnih aktivnosti. Te bodo na voljo celjskim otrokom, osnovnošolski in srednješolski mladini ter študentom. V program so vključili plavanje, drsanje, kegljanje, mali nogomet in fitnes, v objektih na Golovcu in na drsališču.
Anžej Dežan v III. OS
Pred tednom dni je v III. Osnovni šoli Celje nastopil pevec Anžej Dežan. Povabili so ga v okviru šolske dobrodelne akcije. S pomočjo donatorjev, božičnega sejma in koncertov zbirajo denar za otroke, katerih starši težko ali celo ne morejo omogočiti šole v naravi. Koncerta so se udeležili učenci od drugega do devetega razreda. Nad Anžejem so bih vsi navdušeni. Učenci so z njim prepevali in plešah, ko pa je odhajal, so ga pospremili z Vroče, joj, kako je vroče ...	SZ
Jezikovna priznanja
LJUBLJANA - Na Univerzi v Ljubljani so podelili Evropska jezikovna priznanja, ki sta ju letos prejeli OŠ Orehek Kranj in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. Priznanja podeljuje Evropska unija na področju učenja in poučevanja tujih jezikov, ki prispeva k večjemu ozaveš čanju in pomenu jezikovne raznolikosti v Evropi. Slovenija v tej pobudi sodeluje že od leta 2002, podeljenih je bilo že 9 jezikovnih priznanj, s Celjskega sta ga že prejeli n. OŠ Rogaška Slatina in Srednja vrtnarska šola Celje. Na ponedeljkovi podelitvi so sodelovali dijaki I. Gimnazije v Celju, ki so z glasbenim programom v štirih tujih jezikih navdušili občinstvo. Pod mentorstvom Carmen Der-žek so nastopih pevci Anžej Dežan, David Sopotnik, Tanja Ravljen, Tea Kitak in instrumentalisti Žan Roje, Nai-ke Makuc in Blaž Ferjanc.
BS
1	CENTER
A EEH3šQ23š3<$) :
CELJE
imMnnfltafi^-
NOGOMETNI KLUB CMC PUBLIKUM
objavlja
RAZPIS
UPRAVLJANJE IN VZDRZEVANJE OBJEKTOV
Pogoji:
- V. stopnja tehnične ali druge ustrezne smeri
-	delovne izkušnje na podobnih delih
-	vozniški izpit B-kategorije
-	uporaba PC in programskih orodij
-	vestnost, natančnost, samoiniciativnost in
organizacijske sposobnosti
VZDRŽEVALEC TRAVNATIH POVRŠIN
Pogoji:
- po možnosti delovne izkušnje na podobnih delih
-	vestnost, natančnost in samoiniciativnost
-	vozniški izpit B-kategorije
Delovna razmerja bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Ponudniki naj svoje pisne vloge s življenjepisom skupaj s dokazili pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: NK CMC PUBLIKUM, Cesta na grad 12 - 3000 Celje pripis »PRIJAVA NA RAZPIS«
Razpis ne zavezuje sklenitve delovnega razmerja.
22. in 23. december 2005
KOZJE
1
Pri odvozu odpadkov ni izjem
Spor invalida s celjskimi Javnimi napravami o plačilu odvoza odpadkov
je nepokretna. Ce hočejo, da pride, naj jo pridejo iskat s policijo.« Javne naprave jo tožijo zaradi plačila 29.842 tolarjev. »Bilo bi še več, pa je pred mesecem dni prišel inšpektor in se mi zlagal, da bodo - delali plin in da naj podpišem. Brez očal nisem videl, kaj podpisujem, in sem podpisal, da bom plačal račun komunah. Tako delajo z ljudmi. Ko so pa cesto gradili, je žena >šenkala< kar lep kos zemlje.«
K neplačanemu znesku za nazaj lahko zdaj vsak mesec prištejeta še dodatnih 2.318 tolarjev, kolikor stane odvoz odpadkov. »Razen takrat, ko so me zavedli, še nikoh nisva plačala računa,« prizna. »Zakaj bi ga pa, saj niti >kan-te< nisva imela. Potem so jo, ni še dolgo, nekega dne odvrgli pri hiši. Postavil sem jo ob hiši, največ štiri metre od ceste, pa so rekli, da tja ne bodo hodili ponjo. Pa saj ni-mava kaj dati vanjo. Papir skuriva v štedilniku, razne plastike in podobnega, kar ne razpade, pa nimava. Zakaj bi torej plačevala?«
Za odgovor na to vprašanje smo se obrnili na odvetnika Igorja Inkreta, ki zastopa Javne naprave tudi v sporu s Pušnikovimi. »Zdaj veljavni odlok Mestne občine Celje iz leta 1999, ki predpisuje ravnanje s komunalnimi odpadki za območje, kjer živi Marija Pušnik, ne predvideva možnosti, da nekdo ne bi bil vključen v redni odvoz odpadkov. Odvoz odpadkov je dolžan plačati upo-
rabnik oziroma lastnik nepremičnine.«
Pred sprejetjem tega odloka, torej pred letom 1999, so bile izjeme mogoče. Verjetno je tudi to botrovalo kar precejšnjemu številu občanov, ki niso plačevali odvoza odpadkov. Tudi Pušniko-va sta bila očitno med tistimi, ki jih je odkril šele komunalni inšpektor. Zdaj možnosti pogajanj o plačilu, prav tako tudi o višini, ni več.
Edino, o čemer se je še mogoče pogovarjati, je način plačila za večje zneske. »Mogoče se je dogovoriti o obročnem plačilu, prepričan pa sem tudi, da bi se lahko z Javnimi napravami dogovorili tudi za vsaj delni odpis obresti. Ponavadi se je mogoče dogovoriti, če uporabnik s potrdili o premoženjskem stanju in dohodkih dokaže, da je res v socialni stiski. A gre za dogovor, za stvar dobre volje.« Torej bi bilo to vredno poskusiti, saj lahko obresti v nekaj letih po-deseterijo znesek, ki ga nekdo dolguje.
In kako je z zaslišanjem tistih, ki se zaradi bolezni ne morejo odzvati vabilu sodišča? Res pride ponje policija in jih na silo odvede? »V primeru, če je nekdo nepo-kreten, ga lahko sodišče zasliši na domu, v kolikor to predlaga katera izmed strank. Nepokretna stranka lahko v pravdnem postopku vsa ostala procesna opravila (razen zaslišanja) opravlja preko pooblaščenca. V
Prostor za posodo za odpadke je Stanko Pušnik uredil ob hiši, nekaj metrov od ceste. Menda predaleč.
Prazna posoda zato počiva pri gospodarskem poslopju, računi pa vseeno prihajajo.
primeru, če se nepokretna stranka vabilu sodišča ne odzove niti z opravičilom niti s kakšnim drugim predlogom, sodišče nadaljuje po stopek tako kot pri vsaki dru gi stranki. Sicer pa je sodiš če v Celju že pred časom ure dilo dostop tudi za napokret ne invalide z vozički.
pojasnil Igor Inkret.
Nauk? Račune za odvoz odpadkov je treba plačévati, kje lahko stoji posoda za odpadke oziroma kje so odjemna mesta, pa skupaj določijo komunalni inšpektor, predstavnik lokalne samouprave in javnega podjetja, ki skrbi za odvoz.
MILENA B. POKLIČ Foto: GREGOR KATIČ
Proizvodni program
aromc za brezalkoholne pijače arome za konditorske izdelke arome za alkoholne pijače sadni pripravki za mlečno-konditorske izdelke začimbe arome za zobne paste pripravki in arome za tobačne izdelke parfemske kompozicije živilska barvila
'»jetuTb
Tovarna arom in eteričnih olj, d.d. Škofja vas 39,3000 Celje, tel: 03/427 7100, faks: 427 71 lê e-mail: info@etol.si, www.etol.com
Top Classic I. gimnazije
Top Classic je tradicionalna glasbena prireditev Kulturnega društva Antona Aškerca I. Gimnazije v Celju. Pripravili so jo včeraj v dvorani Golovec.
Dijaki in dijakinje so se predstavih s svojimi ali posebej za to priložnost nastalimi skupinami, dueti. Program je bil sestavljen iz avtorskih pesmi, priredb in starih pesmi, ki so že skoraj potonile v pozabo. Dijaki so pesmi zapeli v različnih jezikih.
Prireditev je vsako leto boljša in pestrejša. Tako so tudi letos poskrbeli za novosti ter posebne scenske in svedob-ne učinke.	BA
Andersenov večer v šoli v Kozjem
Ob zaključku praznovanja dvestoletnice Osnovne šole Kozje, ki je bila ustanovljena leta 1805, bodo pripravili prireditev Andersenov večer.
V času, ko so noči najdaljše in najbolj temne, ko je zunaj tak mraz, da drevje poka, nas božično-novoletni prazniki obdarujejo z največjo svedobo in toploto v srcu. Delček tega predstavljajo tudi starodavne pripovedke, med katerimi imajo poseben čar Andersenove pravljice. Zato so se v šoli odločili, da bodo praznovanje zaključili z Andersenovim večerom, ki ga pripravljata TV-voditeljica Tanja Postružnik in kozjanski rojak Marjan Marinšek. Za pravo božično razpoloženje bo po šoli, kjer bo prireditev, zadišalo po potici, marcipanu in svečah, obiskovalce pa bodo pozdravile tudi starosvetne papirnate jaslice Josipa Urana, ki so bile včasih skoraj v vsakem kmečkem kotu na Kozjanskem. Kulturni večer bo v ponedeljek, 26. decembra, ob 18. uri.	TV
Mlado podjetje
išče sodelavce/-ke za naslednja delovna mesta:
1.	Asistent prodaje - 1
2.	Referent za prodajo okovja - 1
Pogoji za delovno mesto pod toč. 1 : V. ali VI. stopnja izobrazbe, izpit B-kategorije, obvezno je aktivno znanje angleškega jezika, želeno je tudi znanje italijanskega jezika in/ali nemš-
Pogoji za delovno mesto pod tč. 2: V. stopnja "izobrazbe, izpit B-kategorije, obvezno je aktivno znanje angleškega jezika in/ali nemškega jezika.
Sodelovati želimo s kandidati, ki so zanesljivi, samostojni, samoiniciativni in odgovorni.
Nudimo vam kreativno delo v perspektivnem kolektivu, možnost izpopolnjevanja znanja s področja dela ter stimulativno nagrajevanje.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
VAJ d.o.o.
Gregorčičeva 7, 3000 Celje do 31.12.2005.
Dobrova je naselje v Mestni občini Celje, kjer je urejen odvoz odpadkov. V tem naselju živi tudi Stanko Pušnik s svojo ženo. Računov za odvoz odpadkov, ki vztrajno prihajajo na njun naslov - tudi preko sodišča - noče in ne more plačevati. Preprosto zato, ker mu jih ne odvažajo in ker nima denarja. A žal to ne more biti razlog za oprostitev plačila.
»Komunala jo toži, midva pa nimava s čim plačati. Nič si ne dajo dopovedati,« začenja svojo pripoved 70-letni Stanko Pušnik. Oba sta invalida. »Poškodoval sem se pri delu in sem 70-odstotni invalid. Še slabše je z ženo, ki jo je luskavica tako prizadela, da je obležala. Še podpisati se ne more,« potoži. Živita samo z njegovo pokojnino, saj žena ni bila zaposlena. Tudi njena mati je imela luskavico, zato je skrbela zanjo. »Žena je lastnica hiše, v kateri živiva. Bojim se, da naju bodo spravili še ob to. Take stvari se ne bi smele dogajati,« še doda.
Življenje jima res ne prizanaša. Šele pred kratkim se je obrnil na socialno službo: »Prišli so pogledat in uredili vse potrebno, da bo žena dobila državno pokojnino. Prosil sem tudi za invalidski voziček in tudi tega so mi obljubili,« pove dobre novice. A jeza na komunalo ni zaradi tega nič manjša: »Žena je dobila vabilo, da mora priti na sodišče. Seveda ni šla, saj
Proračun pod streho zobčinskih svetov
Žalski svetniki so na ponedeljkovi seji sprejeli proračun za prihodnje leto, v bistvu tudi vse druge predlagane točke, pri čemer so sejo precej zavlekle pobude in vprašanja svetnikov.
Tako je pet gospodinjstev nezadovoljnih, ker se ne morejo priključiti na javni vodovod, v Krajevni skupnosti Galicija pa so ogorčeni, ker se pri urejanju ceste na Per-novo kaže nesoglasje med občino in Upravno enoto Žalec. Svetnik Gvido Hribar je predlagal, da bi vložili kazensko ovadbo zoper odgovorno ose-
bo v žalskem zdravstvenem domu zaradi ugotovitev računskega sodišča. Šlo naj bi predvsem za izplačilo letne nagrade, ki je žalski svetniki pred leti niso odobrili. Hribar po razpravi ni vztrajal pri takojšnji odločitvi, tako da lahko točko pričakujemo na prihodnji seji.
Na osnutek proračuna občine Žalec za leto 2006 so prejeli 25 različnih pripomb, ki so jih skušali v pripravi predloga kar najbolj upoštevati. Precej živahna razprava je minila predvsem v znamenju desetih amandmajev.
ki jih je vložil svetnik Gvido Hribar. Vsi so bili naravnani k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja, in sicer bi Hribar z odvzemom denarja posameznim proračunskim porabnikom prihranil 81 milijonov tolarjev. Svetniki niso podprti nobenega od vloženih anamdmajev, pri čemer so z večino sprejeti skoraj tri-milijardni proračun Občine Žalec.
Poleg tega so se strinjali s približno osemodstotno podražitvijo cen programov v vrtcu, ki bodo z novim letom veljale tudi zaradi spremenje-
ne sistemizacije. Tako so celodnevni program za prvo starostno skupino s 85 podražili na slabih 92 tisoč tolarjev. Programe v drugem starostnem obdobju, ki jih obiskuje velika večina otrok, so s 70 podražiti na skoraj 76 tisoč tolarjev. V žalski občini je velika večina staršev razvrščena v prve tri plačilne razrede, torej plačujejo od 10 do 30 odstotkov ekonomske cene, pri tem pa so se svetniki strinjali, da bodo starši plačevali pet odstotkov nižje cene na položnicah.
US
Kunigunda uradno odprta
V	središču Velenja, v prostorih bivše Elektotehne v Prešernovi 8, so včeraj odprli dolgo pričakovane prostore regionalnega multi-medijskega centra Kunigunda, ki bo deloval na območju celotne Savinjske regije. S Kunigundo si prostore deli tudi knjižnica Šolskega centra Velenje, ob včerajšnjem odprtju pa so predstavili še letošnji almanah, ki so ga pripravili v medijski hiši Naš čas-Ra-dio Velenje.
V	skupnih prostorih bodo od sredine januarja na petih informacijskih točkah še TIC - turistično informacijska točka MOV, informacijsko
središče Pika na i šolskega centra, svetovalno središče ljudske univerze, CIPS - center za informiranje in poklicno svetovanje ter ISM - informiranje in svetovanje za mlade zavoda za zaposlovanje. Skupen cilj gostujočih informacijskih točk je, da na enem mestu združijo čim več aktualnih informacij s področja izobraževanja in zaposlovanja, ki so namenjene širšemu krogu prebivalstva.
Regionalni multimedijski center Kunigunda je eden od petnajstih slovenskih centrov, ki so povezani v mrežo m3c. Center deluje na območju Savinjske regije, pri
čemer se za učinkovitejše delo že povezuje z drugimi partnerji. Je del velenjskega mladinskega centra, v njem pa bodo odprli tudi dve novi delovni mesti. Uredili so ga s pomočjo skoraj 25 milijonov tolarjev, pri čemer so večino denarja pridobili na razpisih za državna in evropska sreds-
tva, MOV pa je za multimedijski center Savinjske regije odstopila prostore. Projekt Kunigunda bo omogočal javno dostopnost do celotne opreme in storitev s področja informacijsko-komunika-cijskih tehnologij in s tem do večje uravnoteženosti v regiji.
US
www.novitednik.com
CMCelje
V večstanovanjskem ■■ mm mm * kompleksu Livada Šentjur
CESTE MOSTOVI CELJE d.d.	pri Co||u prodamo:
• dvoinpolsobno stanovanje v drugem nadstropju v izmeri 65,50 m2 • 2 dvosobni stanovanji v pritličju v izmeri 53,30 m2 in 54,30 m2 • 5 dvoetažnih
stanovanj v četrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,20 m2 Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel, 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Lava 42 3000 Celje
Gradimo za vas
Proračun, dolgovi in vrtec
MOZIRJE - Svetniki so kljub nekaterim pomislekom zaradi zadolženosti sprejeli več kot 1,1 milijarde tolarjev visok proračun občine za prihodnje leto. O skupni zadolženosti občine so sicer ugibali, zato naj bi v občinskih službah pripravili točne podatke, do rebalansa, ki ga bodo sprejemali v prvih mesecih prihodnjega leta, pa se občina ne sme dodatno zadolževati. Svetniki so se v drugem poskusu strinjali s podražitvijo cene programov v vrtcu, razprava pa se je vrtela okrog dejstva, da v sosednjih občinah, od koder starši vozijo otroke v mozirski vrtec, plačujejo nižje ekonomske cene kot matična občina.	US
Sodelovanje občine in RRA Celje
POLZELA - Svetniki so obravnavali pogodbo o poslovnem sodelovanju pri projektu Poslovne cone Polzela. Odločili so, da bo občina pri projektu sodelovala z Regionalno razvojno agencijo Celje. Občina naj bi nekatera zemljišča, ki so v omenjeni poslovni coni, prenesla na RRA, za ostala zemljišča naj bi imela RRA predkupno pravico, zemljišča pa naj bi prodajali za deset evrov na kvadratni meter. Občina in RRA bi nato zemljišča uredili in prodajati naprej ostalim kupcem. Teh naj ne bi bilo malo, saj zaenkrat povpraševanje presega ponudbo, kot je pojasnil župan Ljubo Žnidar.
Nov trgovski center na Polzeli
POLZELA - Svetniki so obravnavali predlog proračuna za prihodnje leto in ga dali v 20-dnevno javno razpravo. Občini Polzela se s sprejemanjem proračuna mudi, saj je sprejetje potrebno, da bodo lahko začeli komunalno opremljati zemljišča, kjer bodo stali trije novi stanovanjski bloki, dva od njih bo gradilo podjetje Maksimiljan, in center Tuš. Oprema zemljišča, v katero sodijo vodovod, kanalizacija, tri različne ceste, javna razsvetljava, prestavitev dveh avtobusnih postajališč, pločnik in kolesarska steza, bo investitorje stala 147 milijonov tolarjev, od tega bo občina plačala približno 44 milijonov tolarjev. Center Ttlš, v katerem bosta poleg trgovine še športni objekt in bencinska črpalka, naj bi bil po besedah župana Ljuba Žnidarja zgrajen do aprila oziroma maja prihodnjega leta.	ŠO
Najlepši v Velenju
V Mestni občini Velenje so tudi letos ocenili urejenost bivalnega okolja, pri čemer so prvič za sodelovanje v akciji Velenje, mesto cvetja zbirali prijave.
Za najlepše urejeno bivalno okolje stanovanjske hiše sta prvo mesto po oceni komisije osvojila Lipovškova z Gorenjske ceste, najlepši balkon v bloku ima Biserka Filipan Kraljič iz Šaleka, na najbolj urejeni kmetiji pa gospodarita Šibančeva iz Črnove pri Velenju.	JM
Vsem občankam in občanom telimo	,
vesele božične in novoletne praznike,
vse lepo v letu 2006 ter čestitamo ob dnevu samostojnosti
Župan, občinska uprava in občinski svet Občine Žalec
Vesele božične praznike in srečno 2006 vam želi vaš dobavitelj električne energije ELEKTRO CELJE, d.d.
ELEKTRO CELJE
Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.
Praznični koncert laških godbenikov
prazničnih dneh
na Štefanov večer
V Kulturnem centru Laško je bila letos že osma prireditev Laško združuje dobre želje, ki jo pripravljajo Območno združenje Rdečega križa, kulturni center, Občina Laško, center za socialno delo in društvo Sožitje v občini Laško.
Slednji združijo moči in medse povabijo vse ljudi s po-
sebnimi potrebami in tiste, ki živijo v rejniških družinah. Rejencev je v laški občini kar 18, medtem ko je Članov društva Sožitje 50. Božiček je vsem izročil darila, ki so jih tudi tokrat prispevali številni donatorji, prijaznemu povabilu pa so se odzvale tudi Navihanke iz Laškega, ki že tri leta s svojimi melodi-
jami razveseljujejo ljubitelje narodnozabavne glasbe. Poleg simpatičnih deklet so v programu nastopili tudi učenci domače POŠ Primoža Trubarja s prilagojenim programom in OVI z Glazije v Celju ter člani društva Sožitje, nekaj lepih misli je vsem namenil tudi laški župan Jože Rajh.	MM
Koncert
Božično-novoletni koncert pihalnega orkestra Šentjur je že dolgo ena bolj obiskanih decembrskih prireditev, zadnja leta pa je dobil tudi nekaj pridiha elitno-sti. 1\idi letos bo koncert v Športni dvorani Hruševec v Šentjurju, kjer si je lanski koncert ob 70-letnici orkestra ogledalo več kot tisoč ljudi. Kulturni dom za take priložnosti postaja premajhen v vseh pogledih.
14. božično-novoletni koncert bo tretji pod vodstvom Jureta Hladnika. V času nje-
govega dela je število članov s 35 poraslo na 55. Ob vsesplošnem priznanju, da je orkester kvalitetno izredno napredoval, so tudi letos pripravili precej zahteven program. Kot je povedal Hladnik, bo del tega slišati tudi na ponedeljkovem koncertu, ki bo za mnoge poslušalce presenečenje. V prvem delu bodo namreč zasedbo iz točke v točko dopolnjevali. Tako bodo začeli z dvo- ali s tričlansko trobilno zasedbo, sestavih brass band in big band ter na koncu prvega de-
la že zazveneli v polni postavi. V drugem delu bodo prišli na račun tudi vsi tisti, za katere ni tega zimskega praznika brez Straussovih valčkov in božičnih napevov. Pri izbiri solistov se Jure Hladnik drži načela, da jih vedno poišče med člani orkestra ali med drugimi domačimi glasbeniki. Tokrat bo na ksilofon zaigral Urban Krč, program pa bodo obogatili tudi z vokalnim triom. Koncert z začetkom ob 18. uri bo povezovala Bernarda Žarn.
ST
rano Tri lilije, kjer pričakujejo približno tisoč obiskovalcev. Godbenikom se bodo pridružile tudi laške mažorete ter* ob Nuši Derenda še drugi gostje - plesni oddelek glasbene šole, recitator Rok Matek, plesalka Špela Medved, Petra Za-lokar (harmonika), Franjo Maček (klarinet), Janja Brleč (citre) in vokalist Zdravko Belej.
Za laško pihalno godbo je letos uspešno leto. Med dogodki, ki so godbenikom najbolj ostali v spominu, je zagotovo gostovanje na Dunaju, tekmovanje v korakanju, kjer so os-
Božično-novoletni koncert v nedeljo ob 18. uri v domu Svobode v Zidanem Mostu pripravlja tudi Železničářská godba Zidani Most.
vojili prvo mesto, ter peto mesto mažoret na evropskem tekmovanju v Romuniji, potem ko so postale državne prvakinje. Godbeniki si za prihajajoče leto želijo, da bi bilo vsaj tako uspešno kot letošnje ter da bi še naprej navduševali svoje poslušalce.
BA
Laški kulturni center je bil povsem poln, Božiček pa radodaren.
Solidarnost v
Laška pihalna godba v ponedeljek ob 18. uri pripravlja božično-novoletni koncert, kot gostja pa bo nastopila Nuša Derenda. To bo hkrati tudi proslava ob dnevu samostojnosti, na katero so med drugimi povabljeni vsi praporščaki, to so vsa društva v občini, ki imajo prapor.
Laški godbeniki so doslej novoletni koncert vselej pripravili v laškem kulturnem centru, ker pa je vedno zmanjkalo prostora za vse obiskovalce, so se letos odločili za dvo-
Info
Obveščamo Vas, da bo agencija Vransko od 1.1. 2006 poslovala po spremenjenem delovnem času.
Nov delovni čas agencije Vransko bo tako: od ponedeljka do petka: od 8.30 do 11.30 in od 14.00 do 17.00.
Priporočamo vam, da se poslužujete še ostalih, sodobnih poti do banke, še posebej uporabo internetnega poslovanja preko elektronskega bančništva ali spletne poslovalnice KLIK.
0) banka celje
Blagoslov konj v Laškem
Na pobudo nekaterih rejcev konj in še posebej Jožeta Kovača so v Laškem pred osmimi leti obudili običaj »žegnanja« konj na Štefanovo. Letošnje v ponedeljek ob 11. uri na Aškerčevem trgu pripravljajo Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, Turistično društvo Laško in rejci konj iz Laškega ter okolice.
Ob 10.30 bo maša, ki jo bo daroval laški nadžupnik in dekan Jože Horvat. Po maši bosta pred cerkvijo obiskovalce, rejce plemenitih živali in ljubitelje konj nagovorila župan Občine Laško Jože Rajh in dekan, ki bo nato opravil še blagoslov konj, vsi rejci s konji pa bodo prejeli spominsko darilo za sodelovanje. Organizatorji bodo obiskovalcem postregli tudi s kuhanim vinom,, za dobro voljo pa bodo poskrbeli Okrogli muzi kanti.
»Žegnanje« konj z blagoslovljeno vodo na Štefanovo se na Slovenskem prvič omenja v 10. stoletju, v Laškem pa ta običaj sega v čas pred 2. svetovno vojno.
Vsem občankam in občanom želim prijetno
praznovanje 26. decembra, dneva samostojnosti, vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2006.
Poslanka SDS v Evropskem parlamentu Dr. Romana Jordan Cizelj
dr. ROMANA JORDAN ClIRj Poslanka v Evropskem Parlamentu
fSBPtS^
h?
POSLANSKA PISARNA: Ljubljanska cesto 67 Sl-1730 DOMŽALE TEL:+386(0)1 724 45 86
www.rjordoRtizelj.si URAĎME URE:
PONEDELJEK 8.00-12.00.13.00-15.00 SREDA 8.00-12.00, 13.00-18.00 PETEK 8.0042.00
Vattji
mi !
Med euforijo in besnilom se vse uredi
Družina Kladnik Sorčan iz Šentjurja - Tri sestre in dva bratca z mamo Milko in očetom Aleksom
zelo majhne. In tako sem potrebovala veliko pomoči, če smo hoteli na sprehod ali sku-. hati kosilo. Zdaj, ko so starejši, pa vse bolj prihaja na dan resničnost tistega reka >mali otroci, majhne skrbi, veliki otroci, velike<. Milka pravi, da je precej demokratična mama in da znajo otroci to tudi izkoristiti. »Seveda imamo hišna pravila in sama imam še kakšno drugo opravilo, kot da dežuram. Če jih izpolnjujejo, pride na plan tudi precej raztegljiva morala,« spet v smehu doda mama Milka.
Božičkova darila je treba zaslužiti
In kako bodo preživeli božič? »Pravzaprav imam veliko srečo, da imam pridno in zdravo mamo. Ker meni še ni nikoU uspelo speči potice,« pravi Milka, »december je pač mesec, ko sem v celotnem letu najbolj obremenjena. Tako za vse te zunanje reči poskrbi mama. In tudi praznuje vsa družina zbrana pri njej. Otroci pripravijo pevski in plesni program, ker si morajo božička zaslužiti.« »Ali pa mami pripravi kakšen kviz in če prav odgovorimo, dobimo darila. Če pa ne, pa tudi,« dodajo dekleta.
»Za novo leto pravzaprav ne načrtujemo nič posebnega. Je pa res, da se bo že letos malo spremenilo, ker otroci odraščajo in kaj tudi po svoje splanirajo. Ko so bih še mah, je bilo res v nekem pogledu bolj naporno, po drugi strani pa ta čas tako zelo hitro mine, da ga starši v nobenem primeru ne znamo prav ceniti.« Za božič bodo po skupni večerji eni šli k pol-nočnici, drugi bodo ostali doma. Ampak kot so družno povedali, pri njih nikoli ni dolgočasno. Še najmanj pa za praznike. Takrat pride na svoj račun tudi ata Aleks, ki zelo rad fotografira. In motivi? Največkrat narava, za praznike pa po družinski dolžnosti tudi »klapa izza kuhinjske mize«.
»Klapa« tudi pri skavtih
Skupni prosti čas je vse bolj razkošje, ki si ga že težko privoščijo. »Radi gremo skupaj na kakšen obisk k prijateljem, vendar se resnično težko vsi uskladimo. Dobimo se v glavnem za kosilo, ob večerih pa so običajno pevske vaje. Če je takrat mož doma, je nekoliko več reda, sicer pa ...« »Miši plešejo,« bi mamino misel lahko zaključil ati.
Vse razen njega pa v družini povezuje skavtstvo. Tudi mama Milka je prizadevna članica odrasle bratovšči-
Večji kot bodo, redkejši bodo skupni trenutki.
nih koščkov družinskega mozaika seveda včasih zadane-jo skupaj na nepravih mestih. »Da je Doli vedno rada urejena in zato pripravljena tudi pol ure prej vstati, je krasno, medtem kot se kdo drug kdaj pa kdaj tudi zapre v kopalnico in pozabi na gnečo pred vrati,« napol v šali pove mama. »Ja, Peti si pa vzame čas zvečer, ko pod tušem prepeva,« najmlajšega zatožijo brat in sestre.
Petje in glasba sta še vedno del družine. Milka pravi, da sicer ne toliko kot njene primarne, ampak vseeno. »Trije so hodih v glasbeno šolo, eden še vedno, dve dekleti pa obiskujeta solopetje.« Pod vzpodbudnim mentorstvom tete Dade, znane operne pevke in glasbene pedagoginje.
jima to za začetek prav lepo uspeva. Lih ima nadvse rada konje, Peti, kot kličejo najmlajšega Petra, pa knjige. »Pe-tija lahko v Šentjurju prepoznate tako, ker gredoč iz šole bere knjigo. Hvala bogu, da so zdaj vsaj naredili pločnik,« pravi Milka. Medtem pa Peti doda, da mu je pač dolgčas in itak na pamet ve, kje stoji kakšen kandelaber.
Trije malčki hkrati v plenicah
Peti je prepričan, da je biti najmlajši v družini strašno naporno. Veronika kot najstarejša pa ima čisto drugačno izkušnjo: »Zdaj ko smo večji, se čisto načrtno ne spuščam več v tako odgovornost za ostale. Ko sem bila mlaj-
ša in smo bih ob večerih sami doma, pa sem navadno poklicala k teti, če je možno, da se blok vžge ali kaj podobnega. Čisto preventivno.« Ampak si vseeno ne predstavlja, kako zelo dolgočasno mora biti edincem. »Ker sem človek, ki se hitro začne dolgočasiti, bi me verjetno kmalu pobralo. Ker sobo delim z mlajšima bratoma, sem že tako navajena smrčanja in drugih zvokov, da sploh ne morem spati, če ne slišim dihanja v isti sobi.«
Družina Kladnik Sorčan zdaj leto in pol živi v hiši Mil-kine mame v Hruševcu, prej pa so živeli v bloku v dvosobnem stanovanju. »V najbolj intenzivnem obdobju smo imeli tri otroke v plenicah, ker so starostne razlike
Snežak s tako številno pomočjo nastane, kot bi mignil. Št. 97 - 23. december 2005 -
V najbolj intenzivnem obdobju so imeli v družini tri otroke hkrati v plenicah.
V družinah se rojevamo, umiramo in živimo. Naj bodo take ali drugačne, vsaka je svet zase. Ob božičnih praznikih družina dobi tisti idealni sij, zaradi katerega novorojenemu Je-zuščku ni bilo hudega niti v jaslih, brez mehkega perila. Za družinsko srečo res ni pomembno, da je mama vrhunska kuharska mojstrica, da je stanovanje brezhibno zloščeno in da oče vozi drag avto prestižne znamke. Sreča je v druženju, smehu, odkritosti in brezkončnih skupnih anekdotah in spominih. Na obisku pri Kladnik Sorča-novih v Šentjurju se je ves čas eno držalo drugega.
Emilija Kladnik ali Milka, kot ji pravijo prijatelji, se je rodila v družini še z dvema sestrama in enim bratom. Pri Sorčanovih pa je bil Aleksander eden izmed treh otrok. Srečala sta se in nekoč spoznala, da si želita skupaj ustvariti družino. V idilični zgodbi je danes pet njunih potomcev. Najstarejša Veronika hodi v drugi letnik gimnazije, najmlajši Peter pa v šesti razred osnovne šole. Vmes pa so še dvojčici Lili in Doli ter Sašo. »In nobena poosebljena idilika nismo. Pač družina, ki dneve preživlja intenzivno med evforijo in besnilom. Seveda je treba veliko prilagajanja, ampak zato nismo nič bolj organizirani kot dnigi, kvečjemu manj,« pravi mama Milka. »Priznati moram, da pri nas ni hudo strogega reda in vzor-nosti kot pri kakih drugih su-peruspešnih starših. Ampak to je odvisno tudi od mene, ker sem pač tak karakter, da nimam rada preveč poštirka-nih stvari. Za otroke se mi zdi pomembno, da se najdejo pri nečem, kar jih osrečuje in jim bo nekoč morda predstavljalo smisel v življe-
nju. To je na splošno nekaj, kar bi privoščila vsem ljudem na svetu, svojim otrokom pa seveda še posebej,« pravi Milka, ki je učiteljica glasbe, sicer pa tudi vsestransko zasedena pevovodkinja.
Na pamet ve, kje so kandelabri
Tudi njen mož Aleks se je preizkusil na glasbenem področju, a je po duši bolj ra-čunalničar, sicer pa je poklicni kamerman. »Na žalost moram biti jaz pri hiši >ta strogi policaja« o vzgoji pravi Aleks. Konec koncev se mora sedemčlanska družina uskladiti pri marsičem. Tudi o tako banalnih rečeh, kot je jutranji vrstni red v kopalnici, da nihče ne zamudi v službo ali šolo. In robovi različno oblikova-
Mama Milka s Petijem in Sašijem
Najljubša in največja skušnjava v hiši je stol pred računalnikom.
ne, ki je ravno včeraj slovesno obeležila peto obletnico. A pri teh zadevah je pač tako, da ne moreš ostati nevtralen. Tako atiju ne preostane veliko drugega kot da je zelo predan podporni član.
Tak je kratek utrinek neke družine. Ni idealnih. So le take in drugačne. In na koncu se vse, kar nekaj šteje, lah-
ko združi v par besed. Vsak dan znova ustvarjamo spomine. Čudovito je, če zvenijo z gromkim smehom in so povezani s trakom pozornosti in spoštovanja. Vse ostalo prinese čas in se z dobro voljo uredi samo po sebi. Tudi majhni prepiri med otroki. Jasno, da bi bilo včasih krasno imeti starše samo zase in
sorodstvo, ki bi razvajalo samo tebe. A Kladnik Sorča-novi otroci tega, kar imajo, zagotovo ne bi zamenjali. Ker so bratsko-sestrska »klapa«. In s tem se dandanes ne more pohvaliti prav veliko otrok.
SAŠKA TERŽAN Foto: GREGOR KATIČ, iz družinskega albuma Kladnik Sorčanovih
Vseh pet na kupu: Lili, Veronika, Doli, Peti in Saši.
VRHUNSKA VINA SO ČUDOVITO DARILO POD SMREČICO
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA, DA JE PREKOMERNO UŽIVANJE ALKOHOLA ŠKODLJIVO.
JERUZALEM ORMOŽ
Tel.: 03 574 34 11, fax: 03 574 34 09 GSM: 041 746 566 E-mail: eurokor@siol.net
ATRAKTIVNA IZBIRA i LUČK IN PRAZNIČNIH BARIL I
KUPON ZA POPUST -10% DO 31,12,2005
a Trgovina Conrad	tel: 03 491 25 50 k
g Vodnikova ulica 6	www.conrad.si L
I DELOVNI ČAS: PON-PET 8.00 -18.00, SOB 8.00 -12.00 I JO
Naši fantje v Afganistanu
Četrti kontingent Slovenske vojske, ki deluje v okviru Mednarodnih varnostnih podpornih sil (Isaf), se je pred kratkim s krajšega dopusta v Sloveniji vrnil v Afganistan. Z njimi je tudi Matija Jazbec, 28-letni Šentjurčan, pripadnik Slovenske vojske, ki morda ravno v trenutku, ko berete prispevek, varuje kamp Arena ali pa je morda del spremstva na poti v bližnje mesto Herat. Matija si je med obiskom doma vzel čas in nam opisal svoj vsakdan -dan vojaka na mirovni misiji-
Ko sleče uniformo in odloži avtomatsko puško, je videti kot fant iz sosednje ulice. Sicer pa, kot znajo povedati njegovi najbližji in prijatelji, je Matija poo-sebljenje discipline, razsodnosti, telesne in psihične pripravljenosti, skratka, odlikujejo ga vse lastnosti dobrega vojaka. »Za odhod v Afganistan sem izvedel aprila letos, ko sem bil ravno kakšno leto poklicni vo-jakvSlovenski vojski. Pred odhodom, 30. julija, smo se udeležili vodnega in oddelčnega usposabljanja in potem še vsak usposabljanja za tisto, kar je v Afganistanu kasneje postala njegova naloga,« pravi Matija, ki že na začetku obrazloži, o čem sploh lahko spregovoriva. Seveda, varnost je na prvem mestu, vojaška pravila pa so tudi jasno določena. »Zame je Afganistan postal realnost, neke vrste rutina, to je moja služba in ne zdi se mi, da bi počel kaj tako zelo zanimivega.« No, nas ostale misel na vojaka, ki zastopa barve slovenske zastave nekje na drugem kontinentu, v državi, kjer so politične razmere občudjive, mir pa relativno izmuzljiv pojem, še ved-
da ni sile. Tudi na kakšno pivo gremo.« Pivo?! »Ja, ampak izključno v prostem času, takrat sta dovoljeni največ dve pivi. Vsak mora imeti dovolj samonadzora in mora poznati svoje meje, tako da naše delo nikakor ne trpi.«
Nekaj vmesnega oddiha vdo-mačem Šentjurju - v Afganistanu bo ostal še do konca februarja - mu je dobro delo, izkoristil ga je za družino, druženje s prijatelji in z dekletom. »Tudi tam mi čas hitro mineva, časa za domotožje ni, saj se je treba ves čas osredotočati na svoje delo.« V Afganistanu naše fante čaka zima, takrat znajo temperature kar precej pasti. »Zato smo se tudi selili, prej smo bivah v Šotorih, zdaj smo v zabojnikih, ki so malo manjši, zato smo že kar prvi dan sklicali »hišni svet« in se dogovorili o pravilih. Tako je, kot bi se zopet preselil v študentski dom, oprema je skromna, kakšnega velikega razkošja ni. Je pa prednost, da tukaj že vnaprej dobro poznaš svojega »sostanovalca« in njegove navade,« slikovito komentira Matija.
Prazniki nas vedno zazibajo v neko posebno razpoloženje, preživljamo jih s svojimi najbližjimi, to je čaroben čas, ko si želimo bližine in topline. Matija jih bo tokrat preživel s svojimi sovojaki. »Dnevi kot vsi ostali, verjetno bo večinoma delovno. Si bomo pa tudi kaj privoščili, ni dvoma, verjetno bomo popestrili jedilnik. Mogoče bom za božič šel k praznični maši, naši Italijani in Španci imajo obrede vsako nedeljo,« razmišlja Matija. Vojak od glave do pet, tudi kadar na dopustu sleče uniformo.
POLONA MASTNAK
Vsakdan pripadnika mirovnih sil - Šentjurčanu je vojska pisana na kožo
V ponedeljek, 19. decembra, so v podjetju Mik kot vsako leto pripravili prihod Božička. Ponovno jim je OŠ Ljubečna odstopila svoje prostore. Na povabilo Mikovega božička se je odzvalo kar 49 otrok v starosti do 10 let. Mikov božiček je najprej podrobno izprašal generalnega direktorja in lastnika podjetja Mik Francija Pliberška o njegovih željah. Kdo bi si mislil, zaželel si je plišastega psa. Nato so bili na vrsti otroci, ki so prejeli bogata in lepa darila, še prej pa jih je Skratovo lutkovno gledališče iz Celja navdušilo z igrico Žogica Nogica. Kot vsako leto so tudi letos odšli domov nasmejani in zadovoljni.
PROMOCIJSKO BESEDILO
_ -/
Matija v civilu: »Naj s
no spominja na pustolovščino, eksotiko.
Verjetno je bila novica o odhodu zanj in za njegove domače kar velik šok. »Ze ko se odločiš za vojsko, veš, kakšne so tvoje obveznosti in da te lahko doleti tudi sodelovanje v kateri od mirovnih misij. Seveda nihče ne ostane čisto ravnodušen, pri čemer sem se jaz misli o odhodu kar hitro navadil,« razloži Matija, diplomirani obramboslovec, ki ježe od konca srednje šole razmišljal o tem poklicu. Slovenska vojska je svoje pripadnike v operacije v podporo miru poslala leta 1997, od lani pa odhajajo naši fantje
i vidi, kje sem doma!«
po sklepu vlade - Slovenija je namreč vokviru članstva v zvezi Nato sprejela obveznost sodelovanja Slovenske vojske v tovrstnih odpravah - na polletne misije tudi v Afganistan. Njihova naloga je tamkajšnjim prehodnim oblastem pomagati vzdrževati varnost in omogočiti osebju Združenih narodov delovanje v varnem okolju. Mednarodne sile Isaf sodijo pod poveljstvo sil Nata, Matija pa je del slovenske ekipe, 2. čete celjskega 20. motoriziranega bataljona. »V podporni bazi Arena nas je 45 Slovencev od skupaj 1.500 vojakov, pri čemer imamo za nameček tudi dva
psa. Z nami so italijanski in španski vojaki, več stikov imamo s prvimi. Z njimi občasno pride do kakšnega komunikacijskega šuma, a kadar komu zaškripa pri angleščini, se vsi dobro razumemo, še posebej Slovenci med seboj,« pove Matija.
Na straži pod vročim afganistanskim soncem
Kaj pa kulturni šok oziroma največja sprememba, ki jo je opazil ob prihodu v Afganistan? »Glede na to, da se nimamo ravno časa poglabljati v lokalno kulturo in tudi nimamo veliko stikov z domačini, bi izpostavil podnebje. Peklenska vročina, suh zrak, pesek in bleščeče sonce. Pokrajina je enolična, rahlo valovita, rastlinje pa, hmm ... Predstavljajte si naša huda poletja, ko sonce pošteno požge vse zelenje - no, tam je še nekoliko bolj zažgano,« pokaže sicer resni Matija nekoliko smisla za humor. »Smejimo se pa ogromno, vse obrnemo na hec, s humorjem je vse lažje,« dodaja. Za spoznavanje Afganistana ni imel veliko priložnosti. »Večinoma smo v naši bazi ob letališču, v Herat gremo samo kot spremstvo, naša naloga je varovanje, tako da se pretirano ne razgledujemo po okolici.« Bližnji Herat je kar veliko mesto, ima približno dvesto tisoč prebivalcev. Večinoma je mogoče videti nizke, skromne hiše iz blata in tu in tam kakšno bolj stabilno grajeno vilo. »Na cesti velja čisto poseben prometni režim, avtomobili, ki so bolj redki, si jo delijo s konjskimi vprega-
mi, kravami, z ovcami, s starimi kamioni in z motorji. Semaforjev ni, tudi zavor se nekako ne poslužujejo; šoferji zgolj hupajo in šele na križišču postane jasno, kdo se bo komu umaknil,« opisuje Matija adrenalinsko pot do Hera-ta. »Kar zadeva stike z domačini, se srečujemo le s tistimi, ki delajo v bazi, in z nekaterimi na kontrolnih točkah. So se že naučili pozdraviti v slovenščini in kar nisem mogel verjeti, ko sem prvič slišal njihov dober dan.«
In kaj je z opisom delovnih nalog? »Varovanje v primeru pristanka letala, delo v opazovalnici, patrulje, delo na kontrolnih točkah, približno dvanajst ur dnevno,« sva jedrnata. Vprašanje, kdo skrbi za njihovo varnost, je veijetno odveč. Zagotovo pa jim ostane tudi kaj prostega časa. »Vedno si najdemo kaj, kakor se pač kdo znajde. Igramo karte, šah, športne in družabne igre so vsak dan »na sporedu«, imamo fitnes, knjižnico, televizijo s satelitskimi programi - gledamo večinoma nogomet,« našteva Matija. Zagotovo je s seboj prinesel tudi kakšne spomine na dom. »Nekaj knjig, seveda tudi fotografij in frizbi, ampak smo ga zlomili že kar prvi dan. Nekateri, ki so že očetje, s seboj prinesejo tudi kakšne otroške risbice, drugače pa je teža prtljage omejena, tako da ni mogoče pretiravati.« Na vprašanje, če se mu kdaj sanja o maminih domačih »šniclih«, se le nasmehne in namigne, da se je v Afganistanu zredil za nekaj kilogramov. »Nisem izbirčen, sicer pa imamo tudi neke vrste restavracijo in improvizirano trgovino - malo večji kiosk - tako
Mikov Božiček
Vonj po praznikih prihaja iz kuhinje
Šentjurski dijaki se v šolski kuhinji naučijo pripraviti tudi zahtevne jedi in sestaviti še tako praznične jedilnike.

70 dekagramov orehov. Ko to obvladate, pa lahko pustite domišljiji prosto pot. Tri tanjše zvitke zrazličnimi nadevi lahko spletete v pisano pletenico. Zadnji hit pa so nekakšne mini potičke, ki spadajo že skoraj med drobno pecivo. »Tanjši zvitek, kakih sedem centimetrov v premeru, trdno zavijemo v alufolijo, vendar ne predebelo. Dve plasti sta ravno dovolj. Na koncu pa pustimo odprto, da lahko potica vzhaja v dolžino, oblika pa se ne spremeni. V foliji jo 15 do 20 minut pečemo pri 180 do 200 stopinjah Celzija.« Zgod-
Učiteljica praktičnega pouka Bernarda Vodopivc
ba o praznični peki in kuhi pa se za mnoge tu šele začne.
Božična ali silvestrska večerja zna biti hud projekt, če ga prezahtevno zastavite. A naj vas na koncu ne izdajo živci. Glavni je trenutek tukaj in zdaj. Tudi pri pripravi hrane poskusite uživati tako kot pri jedi. In ne pozabite, da bistvo božiča pravzaprav ni v umetelnosti zlaganja prtičkov in ekso-tičnosti jedilnika.
SAŠKA TERŽAN
Pujski za srečo
Osnovi za kruhovo testo dodamo jajce, sladkor, maslo ali margarino^ vanilin in limonino lupinico. Pustimo, da vzhaja in potem razvaljamo kot testo za potico. Z obodom za krofe izrežemo dva večja kroga in ju premažemo s stepenim jajcem. Preden ju zlepimo skupaj, vmes namažemo poljuben nadev (orehov, lešnikov, marmeladni, sku-tin, makov ...). Na zgornji krog z jajcem prilepimo še manjši krog in dva trikotnika za ušesa. Ne pozabite jih malo upogniti. Na sredo manjšega kroga pa nalepimo še čisto majhen krog z dvema luknjicama za rilček. Na koncu vse premažemo z jajcem in pri 180 do 200 stopinjah C pečemo 10 minut. Na že pečene pujske z belo in temno čokolado narišemo še očke. Za to lahko uporabimo tudi beh led iz beljakov in sladkorja, rozine pa so manj priporočljive, ker se rade zažgejo.
Iz Šolskega centra Šentjur o skrivnostih predbožične peke
December. In hektična no-rija v veselem pričakovanju najbolj čudovitih praznikov v letu. A se na koncu vedno izkaže, da so najlepša stran praznovanj ravno priprave nanje. Nobeni piškoti niso tako dobri, kot je čudovit vonj tistih minut, ko dobivajo zlato rjavo barvo. Nobena dekoracija ni tako estetska, kot je zabavno nabiranje zelenja zanjo in lomastenje po visokem snegu. Nobena voščilnica ni tako umetniška, kot je simpatična doma narejena, pa čeprav s krivo odrezanim robom. Dijaki Šolskega centra Šentjur so nam skupaj s svojo učiteljico zaupali še marsikatero praznično skrivnost. So tudi vaši lasje že siveli zaradi luknjaste potice? Ne bo jim več treba.
Šolski center Šentjur je v zadnjih letih svoje programe razširil in zdaj se po njihovih hodnikih sprehajajo tako višješolski študentje kot dijaki poklicnih smeri. Še vedno se je na primer mogoče izobraziti za gospodinjo. Poleg tega, da so zaposljive, po izkušnjah sodeč tovrstno znanje ne prehaja več tako samoumevno z mater na hčere. Dijaki se tako naučijo šivanja, ročnih del, kot je vezenje, pletenje, kvačkanje, vzdrževanja doma, likanja, pranja, dela na vrtu, gojenja rož in tudi živinoreje. Največ prakse pa imajo seveda v kuhinji. »To je brez dvoma najboljša splošna šola za življenje. Teh stvari se danes mladi sicer praktično nikjer ne naučijo,« je povedala učiteljica praktičnega pouka Bernarda Vodopivc, potem ko je razdelila delo pri praktičnem pouku. Tokrat so se lotili goveje juhe s profite-
V Šolskem centru Šentjur so tako zelo znani po imenitnem drobnem pecivu, da ga je treba naročiti mesece vnaprej.
roli oz. ocvrtim grahom, švicarskih, ljubljanskih in naravnih zrezkov iz teletine, priloga je bila iz krompirja in solata s šolskega vrta. Tudi sladica ni manjkala. »Naučimo jih vseh osnov, četudi imamo za slaščičarje poseben program. Vsi pa znajo peči peciva, domač kruh in še bi lahko naštevali. Pri tem pa ne pozabimo niti na način postrežbe, na pogrinjke in serviranje.« Da so dijaki vsega tega vešči, dokažejo skoraj na vsaki občinski ali kakšni drugi prireditvi v kraju.
S pujski se obdarujemo
In božično-novoletni prazniki? Za začetek naj bi se jih lotili s temeljitim čiščenjem stanovanja. Tudi tako na praktičen in simboličen način po-metemo s starim in naredimo prostor za novo. Že v začetku decembra je iz šolske kuhinje dišalo po testenih Miklavžih in parkljih. Potem pa je počasi že čas, da z dekoracijo v prostore stopi prvi vtis božiča. »Letos smo pripravili preprosto, a učinkovito okrasitev z jabol-
ki, v katera smo postavili svečke in jih obložili z zelenjem. Da adventnih venčkov in bolj običajnih aranžmajev sploh ne omenjamo.« Tudi voščilnice nastanejo doma. »V vsem, kar nastaja pod rokami naših dijakov, je ogromno ustvarjalnosti in ročnega dela. Materiali in motivi pa so nadvse različni; šivani z nitko, pleteni iz slame, zloženi iz krep papirja. Pri nas ohranjamo namreč tudi že skoraj pozabljene ljudske umetnine, kot so papirnate rože. In tudi na razpise medijske hiše NT&RC smo že poslali marsikaj,« je o dijakih povedala Vodopivčeva.
Ker so jim božični prazniki zaradi šolskih počitnic pač bližje, se v glavnem posvečajo tem. Tudi s podaijanjem testenih pujskov. In ne samo, da so vsem ljubo darilo in da so nadvse okusni, tudi srečo prinašajo.
Pred potico nikar puške v koruzo
Kuhanja se človek že še nauči. Okusov je veliko in pojem dobre kuharice je lahko raztegljiv. Pri potici pa je vse drugače. Bernarda Vodopivc zato pravi, da tu ni pogajanj. Naučijo se jo peči kot eno izmed narodnih slaščic in to brez bližnjic, kot so razne instant pripravljene zmesi in podobno. In veste v Čem je skrivnost, da vam skorja potice ne bo odstopala? »Najbolj pomembno je, da testo ni ne premehko, ne pretrdo. Pa raje ne premehko. In tudi nadev ne sme biti premoker. Pri peki namreč vlaga izpareva in če jo je veliko, nastajajo tako osovražene luknje v potici,« pove kuharska mojstrica. »Za lepo obliko je pomembno, da jo čim tanjše razvaljate in seveda bolj ali manj bogato namažete. Ampak za spodobno potico na kilogram moke potrebujete vsaj
Pivovarna Laško d.d. vam želi vesel božič ter srečno in zdravo novo leto
znamka m simboil,
ČVEKAČ
Božična križa Pivovarne La:
Naslov:
številka:

nka ško
K
u p
o
Nagradni razpis
1. nagrada: 3 platoji piva Zlatorog pločevinke 0,5 1 in 3 kartoni piva Bandidos, 2. nagrada: 2 platoja piva Zlatorog pločevinke 0,5 1 in 2 kartona piva Bandidos, 3. nagrada: 1 plato piva Zlatorog pločevinke 0,5 1 in 1 karton piva Bandidos. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do konca decembra 2005.
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!
Živi prizori božičnega dogajanja
V mnogih krajih na Celjskem bodo na ogled različne jaslice in razstave, ki bodo zagotovo popestrile božične praznike
SILVESTROVANJ in NOVOLETNI PLES
v gostinske prostore Zdravilišča Laško aH preživite silvestrsko noč nekoliko drugače - Ju
V SAVNA CENTRU.	^
zdravilišč
Za inf. in rez. pokličite na 03-7345-122 laško
Jaslice, večje ali manjše, bodo najkasneje od božičnega večera na ogled v skoraj vsaki slovenski cerkvi. Zadnjih nekaj let pa vse več organizatorjev postavlja največje, najlepše in še kakšne jaslice, v nekaterih krajih pa vabijo tudi na ogled živih jaslic, torej igranih prizorov božičnega dogajanja. Jaslice stojijo najmanj do praznika sv. treh kraljev, 6. januarja, v cerkvah pa do svečnice, to je 2. februarja, ko je konec božičnih praznikov.
Jaslice so se po vsej verjetnosti razvile iz duhovnih iger, ki so ponazarjale najbolj dramatične dogodke Kristusovega življenja. Tako so velikonočne igre prvič izpričane leta 967, božične duhovne igre pa so nastale nekoliko kasneje, najverjetneje v 11. stoletju - poznane so freisinške božične igre. Znano je tudi, da je Frančišek Asiški leta 1223 v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji za božič postavil žive jaslice. V naravno votlino je postavil jasli, dal vanje seno ter k jaslim privezal vola in osla, nad jaslimi pa je bil oltar, kjer je potekala polnočna maša, pri kateri je Frančišek sodeloval kot diákon.
Ob jaslih z malim Kristusom stojita na desni Marija, ker je Kristusova prava mati, in na levi Jožef, ker je njegov krušni oče. Na Slovenskem so prve jaslice postavili jezuiti leta 1644. Iz jezuitskih cerkva so se širile v župnijske in druge samostanske cerkve, od tam pa najprej v meščanske in nekoliko kasneje v kmečke domove.
Božično dogajanje »v živo«
Najdaljšo tradicijo živih jaslic na Celjskem negujejo v
Hudi luknji, par kilometrov od Velenja na cesti proti Slovenj Gradcu. Na teh uprizoritvah se gledalci pomikajo od enega prizora do drugega, sprehode pa spremljajo božične pesmi. Žive jaslice letos že desetič pripravljata Kulturno društvo Avgust Hribar iz Doliča in Koroško-ša-leški jamarski klub Speleos Siga Velenje, na ogled pa bodo v nedeljo, 25. in v ponedeljek, 26. decembra od 15. do 18. ure.
Le malce krajšo tradicijo imajo žive jaslice, ki so jih člani Turističnega društva Rečica ob Savinji umestili v manjši opuščen kamnolom na Dol Suhi v neposredni bližini Rečice. Večer Jezusovega rojstva prikažejo s pomočjo igranih prizorov in menjavo prizorišč, dogajanje pa obogatijo z božičnimi pesmimi. Letos napovedujejo še posebej lepa doživetja, ki jih bodo obogatile svetloba bakel, veliko različnih efektov ter Habrovi fantje, pevci iz Luč.
slice že lani, ko si jih je ogledala množica ljudi. Pripravlja jih tamkajšnja župnija.
Razstavo različnih jaslic, ki so jih izdelali posamezniki iz različnih krajev Savinjske doline, pa tudi širše, so minuli teden postavili na ogled v gasilskem domu v Drešinji vasi, kjer si turistična sekcija že dlje časa prizadeva za obogatitev predbo-žičnega dogajanja. Razstava jaslic je do svečnice na ogled tudi na Velenjskem gradu.
V Celju pa bodo prvič pripravili žive jaslice na božični večer pred cerkvijo sv. Daniela. Ob 20. uri se začenja maša za družine in otroke, med mašo bodo na trgu pred cerkvijo postavili žive jaslice z vsemi liki in živimi ovcami, verniki in ostati pa jih bodo lahko občudovali po zaključku maše.
US, BJ
Več kot 50 Jaslic v Jurkloštru
Župnija Jurklošter in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije sta v prostorih jurklo-štrske kartuzije pripravila drugo razstavo jaslic, ki že postaja tradicionalna. Na njej so razstavljene papirnate, glinene, lesene, porcelanaste, voščene in steklene jaslice, pa tudi jaslice iz testa. Razstava je posvečena pleterske-mu patru Volfgangu Kogler-ju, ki je bil eden največjih izdelovalcev pri nas.
Razstava je razdeljena na dva dela. Prvi del vsebuje zbirko papirnatih jaslic Marjana Marinška iz Velenja, v kateri so najrazličnejši primeri izrezanih in raztegljivih jaslic. Natisnjene so bile v reliefni barvni litografski tehniki. Med starejšimi so jaslice iz Trsta in jaslične pole Josipa Urana iz začetka 20. stoletja. Najbolj posebne pa so jaslične pole Maksima Gasparija, kiparja Franceta Goršeta in Bare Remčeve. "Originalne pole Uranovih in Gasparijevih jaslic so dobro ohranjene, zato razmišljamo o tem, da bi jih ponovno natisniti," pravi Drago Kozinc, član Društva ljubiteljev jaslic, ki je pripravljal razstavo. Sam že 25 let skupaj s prijatelji
postavlja jaslice v radeški cerkvi, bil pa je tudi član upravnega odbora pri organizaciji evropske in svetovne razstave jaslic v Ljubljani, kjer je skrbel za tehnični del.
V drugem delu razstave so razstavljene glinene, lesene, porcelanaste, voščene in steklene jaslice ter jaslice iz testa. Najpogostejši tehniki izdelovanja jaslic sta rezbarje-nje in oblikovanje gline. "Rez-
barjenje jaslic je zelo uveljavljeno v Avstriji in Italiji, predvsem na Tirolskem, kjer se z jasličarstvom ukvarjajo cele vasi in mesta," pravi Kozinc. Pri nas je ta tehnika najbolj razvita na Gorenjskem. Najdragocenejše so jaslice rezbarja Milana Kosca, ki jih je naredil posebej za mengeški muzej, razstavljene pa so bile tudi na evropski razstavi. "Jaslice pa izdelujejo še iz mavca, voska, kruha in celo tičkanja -
Brezplačna razstava je na ogled do 2. februarja, in sicer vsako nedeljo od 8.45 do 10.15 ure in od 14. do 17. ure ali po dogovoru (031363 471 ali 041 756 201).
slednje so bile razstavljene lani. Ni materiala, iz katerega se ne bi dalo narediti jaslic," meni Kozinc in dodaja, da so vsake jaslice zgodba zase.
JASMINA ŠTORMAN
Žive jaslice, brez vstopnine, bodo na ogled od božičnega dneva, torej od 25. do vključno torka, 27. decembra, »predstave« pa bodo vsak dan ob 17. in 18.30 uri.
Postavitev svetopisemske zgodbe v čudoviti svet podzemlja, jamo Pekel, daje jaslicam še poseben čar. Ob spremljavi številnih zborov in solistov, ki bodo prepeva-
li božične pesmi, bodo po poti skozi jamo uprizorili nekatere svetopisemske prizore. Jaslice bodo člani Turističnega društva Šempeter v sodelovanju s številnimi zbori in pevci uprizarjali v nedeljo in ponedeljek, torej 25. in 26. decembra, od 15. do 18. ure.
V Šmarju pri Jelšah bodo pripravili na pobočju tamkajšnje Kalvarije veličastne žive jaslice, ki bodo v nedeljo, 25. decembra, z začetkom ob 17. uri. Žive jaslice bodo med župnijsko cerkvijo v središču kraja ter po Kalvariji vse do cerkve sv. Roka, z večimi prizori, ki so povezani z Jezusovim rojstvom. Tako bo v župnijski cerkvi razglas cesarja Avgusta, pred župniščem hiša, na katero trkata Jožef in Marija, nato trije kralji, pastirji, angeli ter prizor svete družine, ki bo v kapeli Božjega groba. Na koncu poti, v cerkvi sv. Roka, bo podoživetje božične noči z vokalno skupino Amani. V Šmarju pri Jelšah so pripraviti žive ja-
NOVOLETO NA ROGLI APARTMA ZA 4 OSEBE 5xNAJEM 93.000	NOVO LETO 2006 ŠE NEKAJ MEST DUBROVNIK hotel ' ,3<«z, bus hotel'", 3»nz, letalo že za že za 29.900 49.900	V ZADNJEM HIPU DUBROVNIK hotel _nz«<* minčeta ' 7.500 min bivanje Z dni ».WWW hotel argentina ' 13.90(1 min branje 2 dni	VESELA KARAVANA MALI LOŠINJ 8.-9.4.2006 SAMO 21.000	Celje, Stanetova 6, odp^ 8.-18. ure, sob. 9.-12. ure 03 42 60 100/102 Šempeter, Rimska cesta 35, odp.: 9.-17. ure 03 70 31960
				mm
KULTURA
Pol milijona za kočijo
Banka Koper je v sredo Pokrajinskemu muzeju Celje (ter še trinajstim drugim muzejem in galerijam v Sloveniji) podarila ček v vrednosti 500 tisoč tolarjev.
»Na načrte teh ustanov prevečkrat lega prah, saj smelih zamisli zaradi finančnih ovir dostikrat ne morejo izpeljati. Vbanki želimo z donacijo vsaj nekaj načrtov potegniti iz pozabe,« je odločitev, da sredstva, namesto za poslovna da-
rila letos namenijo kulturnim ustanovam, pojasnil vodja poslovne enote Banke Koper v Celju Roman Nussdorfer. Do-natorska sredstva vsako leto podarijo drugi dejavnosti. Tako so lani s petsto tisočaki razveselili Varno hišo v Celju, leto pred tem pa Osrednjo knjižnico Celje.
Podarjeni denar bodo v Pokrajinskem muzeju namenili za odkup ene najlepših kočij pri nas, ki stane med 460 in
480 tisočaki. Med ostalim gradivom, ki ga še nameravajo odkupiti in za katerega bodo morali odšteti približno 160 tisoč evrov, pa je več kot tisoč kosov velika zbirka Schutzova keramike, še nekaj kočij, Jelovš-kove freske in drugo gradivo, ki jim ga v odkup ponujajo ljudje. Pri tem upajo, da bodo uspešni na katerem od razpisov kulturnega ministrstva in
občine.	Direktorici Pokrajinskega muzeja Celje Darji Pirkmajer je ček v vrednosti pol milijona tolarjev izročil vodja
BOJANA AVGUŠTINČIČ	poslovne enote Banke Koper v Celju Roman Nussdorfer.
KOT V NEBESIH
95 min., (Just Like Heaven), romantična komedija Režija: Mark Waters Igrajo: Reese Witherspoon, Mark Ruffalo, Donal Logue, Dina Spybey, Ben Shenkman, Jon Heder
Razplesani Plesni forum
Veseli december je prav gotovo tudi eden izmed najbolj »razplesanih« mesecev v Plesnem forumu Celje, saj v tem čarobnem, prednovoletnem času s svojimi plesnimi uspešnicami razveseljujejo otroke in mladino po celi Sloveniji.
Tako so s plesno predstavo Tris minuli teden navdušili Prekmurce, z Vilo Čira-Čara otroke v Velenju ter z najnovejšo plesno humoresko Krava v cirkusu, v kateri pleše, poje in igra 25 nastopajočih, starih od 7 do 11 let, očarali mlado občinstvo v Novi Gorici. Ta
teden so s priljubljenim otroškim muzikalom Kralj Urban razveselili otroke iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo z Dobrne, danes pa gostujejo v Ločah pri Poljčanah. V torek ob 18. uri v dvorani Plesnega foruma Celje pripravljajo tradicionalni novoletni Plesni vlak, na katerem se bodo s svojimi koreografijami pod vodstvom Goge Stefanovič - Erjavec in Save Malenšek - Kučič ter asistentkama Ajo Zupanec in Sabrino Železnik, predstavile najmlajše otroške skupine Murenčki (3-4 leta), Čebelice (4-5 let), Metuljčki (5-6 let)
in Packe (6-7 let). V sredo ob 18. uri pa bo v Plesnem forumu Celje predpremiera plesne humoreske Krava v cirkusu. Avtorica teksta je Bina Štampe -Žmavc, glasba je delo Janija Goloba, za koreografijo in kostume pa je poskrbela Goga Stefanovič - Erjavec. V predstavi nastopajo člani skupine Pika. Nastopajoče bo razveselil in obiskal tudi dedek Mraz.
V okviru Večera z... bo nocoj ob 21. uri v dvorani Plesnega foruma Celje božični koncert etno glasbene skupine Ter-rafolk.
BA
V novo leto s celjskimi godalci
Celjski godalni orkester bo tudi letos razveselil z novoletnim koncertom, pravzaprav kar z dvema. Oba bosta v ponedeljek v Narodnem domu, prvi, za izven, ob 16. uri in nato še za abonente ob 19.30.
Godalcem se bodo kot solisti pridružili violinist Marko Zupan, saksofonist Dejan Prešiček in violončelist Aleksandar Kuzmanovski. Sodeloval bo tudi Mešani pevski zbor Orfej z zborovodjo Tomažem Marčičem. Celjski godalni orkester bo tokrat pod taktirko Nenada Firšta krstno izvedel Sanjarjenje Marka Mihevca, ob tem pa še Valse lente Saša Šan-tela, Romanzo Andaluzo za violino in orkester Pabla de Sara-sateja, Lovregliovo Koncertantno fantazijo po motivih iz opere La Traviata Giuseppeja Verdija za saksofon in orkester, Zie-hreijevo V mirni noči, valček iz operete Potepuh, Koncertantno polonezo za violončelo in orkester Davida Poppra ter Straussovo četvorko po motivih iz opere Ples v maskah Giuseppeja Verdija ter Pripovedke iz Dunajskega gozda. BA
Bučno za praznike
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje in Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane sta v ponedeljek pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika izvedla kantato Carmina Burana Carla Orf-fa. 160 nastopajočih in predvsem dobra ter prodorna glasba so navdušili do zadnjega kotička napolnjeno Unionsko dvorano.
Carmina Burana je sestavljena iz 24 različnih pesmi, ki jih je Carl Orff našel v latinski kroniki. V kantati se prepleta več zgodb, rdeča nit pa je zgodba o sreči in nesreči
ter življenju in smrti. Orff je s svojim prepričljivim glasbenim jezikom, prodorno orkestracijo, odločnim ritmom in solističnimi arijami ustvaril v Carmini Burani 25 slik (prva tema se ponovi še enkrat na koncu kantate), ki ponazarjajo na eni strani bavarsko kmečko življenje, na drugi strani pa krščanski misterij.
Poleg mladih glasbenikov in pevcev, ki jih je na zahteven koncert pripravila zbo-rovodkiiija Urška Lah, so navdušili tudi solisti: sopra-nistka Urška Žižek - Plavec, tenorist Matjaž Stopinšek in baritonist Jože Vidic. Sicer
pa bo zvoke enega najbolj priljubljenih glasbenih del 20. stoletja moč slišati ponovno na ponovitvi koncerta, ki bo predvidoma januarja.
ŠO
Foto: ALEKS ŠTERN

wçi/un
CWTMLČ qyi mrfgjpt ifâçff u ÇrCU Çrecu
M ÇrCU jçrecu
Cetis, d.d., Celje, Čopova 24, 3000 Celje
tnir
mtm	m	m	v
Bozicm večer Celjanov v Hrpeljah
Težko je na hitro preveriti, pa vendar nismo našli pravega odgovora. Namreč, kje v krščanskem svetu bo jutri zvečer kakšna športna prireditev? In če je kdaj sploh bila? Slovenija bo nekaj posebnega. Rokometni derbi bo potekal na »sveti večer«.
Seveda ne gre pri celotni problematiki za užaljenost vernih, témveč za tradicijo, ki se je pri nas obdržala tudi v desetletjih po 2. svetovni vojni. Uveljavila se je kot »praznik, ko smo doma«. In ko kaj prinese Božiček. Ali pa dedek Mraz. To sploh ni bistveno. Za novoletno »darilce« celjskim rokometašem je poskrbel hrpeljski Gold club. Izkoristil je neodločnost zveze, ki je predvidela dva datuma za 15. krog državnega prvenstva, 24. ali 25. december, obenem pa tudi dopustila klubom medsebojni dogovor za prestavitev. Primorci so bih gluhi za celjske prošnje. Derbi se bo jutri začel ob 19. uri. Pred 23. uro se udeleženci iz celjskega tabora zagotovo ne bodo vrnili v domove. Praznik imajo pokvarjen. In kako so pospremili nerazumno odločitev, Iti nima para na slovenskih tleh?
Miro Požun: »Veliko dam na družino, na vnuke. Za božič smo bih vselej doma. Kot profesionalec izpostavljam dejstvo, da bodo jutri zvečer delali tudi mnogi v drugih poklicih, na primer zdravniki ... Zveza bi lahko drugače načrtovala termine. Nekateri klubi so sami reševali zaplet. Kozinski klub ni zmogel najti drugega termina. Glavni krivec je zveza, Gold club pa kljubuje nam in nam dokazuje, da je obveljala njegova
odločitev. Prepričan pa sem, da tudi njegovim igralcem to ne ustreza. Ne spominjam se tekme za božič. Padli smo v formi, pet igralcev ni redno treniralo. A jutri ne bo nobenih izgovorov.«
Uroš Zorman: »Običajno sem bil z mojimi ah s Katjinimi starši. Šli smo tudi k pol-nočnicam. Letos smo imeli enak načrt. Tokrat ne bom s starši, zgolj z življenjsko sopotnico. Morda mi bo mal-
športna zveza celje žéli
v letu 2006 vsem športnicam, športnikom, trenerjem, športnim delavcem ter poslovnim partnerjem veliko zdravja, zadovoljstva, športnih in poslovnih uspehov.
Zmagovalca Urška in Sankaku
V Slovenski Bistrici so razglasih najboljše slovenske judoiste in podelili priznanja. Največ jih je ostalo na Štajerskem, preostali del Slovenije je dobil samo drobtinice.
Za najboljšo judoistko na sončni strani Alp so izbrali članico JK Sankaku Celje Urško Žolnir, ki je v letu, ki se izteka, osvojila bronasti kolajni na SP v Egiptu in na Sredozemskih igrah, na tekmah svetovnega pokala pa je osvojila celoten komplet medalj. V Leondingu si je priborila zlato, v Sofiji srebrno in v Hamburgu bronasto odhčje. Poleg tega je brez težav zmagala tudi na DP, Pokalu Heledis in Nagaoki.
»Zelo sem vesela, da sem končno postala tudi najboljša ju-doistka Slovenije. Verjetno je bilo tesno, saj je tudi Raša Sraka dosegla odlične rezultate. To priznanje mi veliko pomeni in je plod dolgoletnega trdega dela. V moj uspeh je vgrajen tudi trud trenerja Marjana Fabjana in klubskih kolegic, ki mi pomagajo na treningih. Upam, da bom uspela še kdaj ponoviti zmago,« je dejala zmagovalka.
Celjski uspeh sta dopolnila Vesna Đukič, ki je zmagala v kategoriji mlajših članic in mladink, in Roki Drakšič, ki je bil najboljši med mladinci. Bistriški Impol je najuspešnejši v moški konkurenci, pri ženskah pa so po pričakovanju največ točk zbrale Celjanke. Naslov najboljšega judoista je odšel v roke Saša Jereba (Olimpija). Predsednik zveze Bogdan Gabrovec je predal posebni priznanji za rezultate v letu 2005 Urški Žolnir in Raši Sraki (Bežigrad) za osvojeni bronasti medalji na svetovnem prvenstvu v Kairu.
VLADO LIPOVŠEK
»Mi bomo stalnica v rokometu«
V torek takoj po visoki pokalni zmagi Celja Pivovarne Laško nad Krškim so se igralci, trenerji, klubski uslužbenci, vodilni možje in pokrovitelji kluba odpravili v Laško na slavnostni zaključek leta.
Predsednik Tone Turnšek je po nagovoru in oceni doseženega uradno predstavil prisotnim svojega naslednika v podjetju. Boško Šrot je nato zbranim dejal: »Najprej vam čestitam za letošnje uspehe. Pripravili ste nam veliko zadovoljstva. Kot pokrovitelji smo še posebej veseli, saj lahko lažje upravičujemo denarna vlaganja v klub. Dodal bi še tole: Marsikomu se je zastavljalo vprašanje za prihodnost, potem ko bo na čelu Pivovarne Laško prišlo do zamenjave. Morate vedeti, da osebna menjava ne more porušiti dolgoletnega sodelovanja med klubom in Pivovarno Laško. Mi čutimo, da je to naš klub. Naša usmeritev glede sponzoriranja ostaja rokomet. Tu vlada sožitje, odhod sedanjega pokrovitelja sploh ne pride v po-štev. Mi bomo seveda stalnica v rokometu. Z upanjem, da nas boste še naprej navduševali z
Boško Šrot
zmagami. A v vrhu ne moreš biti vseskozi. Zato se veličina vsakega kluba izkaže predvsem tedaj, ko se po padcu zna pobrati, ko ostane trden, ko še bolj združi moči in nadaljuje uspešno tradicijo !« Sicer pa sta klub in pivovarna lani podpisala novo, petletno pogodbo, ki je začela veljati šele letos. »Varovalka« je bila nastavljena, za vsaj kratkoročno mirno prihodnost, kar si sredina, ki se na vse pretege trudi pri odkrivanju in brušenju talentov, vsekakor zasluži.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
PANORAMA
ISfe-i1' '- 1
rokomet
1. SL - moški
15. krog: Trimo - Gorenje 26:30 (13:14); Uboženka 6, Ivančič 5; Zrnič 12, Ilič 5, Oštir 3, J. Dobelšek, Kavaš 2, Sirk, Bedekovič, Rezniček. Sovič 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 28, Gorenje 22, Gold club 19, Trimo 18, Prevent, Koper, Rudar 14, Ribnica 11, Slovan 8, Termo 7, Krka 5.
Pokal Slovenije Povratna tekma osmine finala: Celje Pivovarna Laško - Krško 40:27 (16:12); Hribar 8, Gajič, Gorenšek 6, Ivankovič 5, Kokšarov 4, Kozlina 3, Žvižej, Mikanovič, Na-
tek 2, Muhovec, Mlakar 1; Cehte 6, Drnovšek 5.
vaterpolo
1. SL
13. krog: Olimpija - Posejdon 17:7 (4:1, 3:1, 4:1, 6:4). Vrstni red: Triglav 33, Branik 28, Olimpija 27, Dunaj 18, Koper 14, Primorje 10, Kokra 9, Posejdon 6, Slovan 0.
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA, 24.12.
ROKOMET
1. SL, 15. krog, Hrpelje: Gold club - Celje Pivovarna Laško (19).
ce lažje kot soigralcem, saj se bom ustavil v Ljubljani. Skoraj 30 igralcev bo prikrajšano za praznični večer. Smo kar precej jezni. Zvišali so nam motivacijo. Največja krivda pripada zvezi, ker je močnejša od kluba. Če lahko igralca kaznuje v enem dnevu, bi lahko tudi tu sprejela hitro odločitev. Ko bomo reprezentantje spet v ognju, bomo povedali odgovornim kakšno pikro.«
Boštjan Hribar: »Čeprav nisem veren, sem užival v družinski tradiciji. Za zaplet je kriva zveza. Čudno pa je, da je naš klub letos ugodil prošnji hrpeljskemu, ko je ta za-
prosil za prestavitev tekme zaradi evropskega nastopa, ni pa sposoben vrniti usluge. Hi-di reprezentantom bi nam prav prišel daljši počitek. Ne glede na vse, prijeten božič vsem bralcem.«
Edi Kokšarov: »V Rusiji sem resda božič praznoval 6. januarja, a odkar sem v Sloveniji, sem ga tudi po tukajšnjih navadah. Tudi tokrat bi ga. Ga
pač ne bom. Stvar sem sprejel kot profesionalec. Res je, na Dunaju bom na letalsko po-
vezavo zato čakal 14 ur. Jutri gremo na zmago, saj želimo tekmovanja v domači konkurenci zaključiti brez poraza.«
Rado Petru: »Vedno sem bil s svojimi najbližjimi, tokrat žal ne bom. Še posebej
sem se veselil, saj imam štiri vnuke. Nisem veren, a gojim spoštovanje. Hrpeljski klub je zelo nešportno ravnal, konkretno trener Vojko Lazar ni želel drugega termina.«
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
:ZA SLOVENi
Urški Žolnir je priznanje vročil dolgoletni celjski športni delavec in podpredsednik Judo zveze Slovenije Marjan Hudej.
Drugi dobrih Laščani slabi
M
NAKRATKO
Prvi del košarkarske sezone v Jadranski ligi - GL se končuje (igrali bodo še en krog), medtem ko seje v 1. A SKL za letos že končal. Od štirih naših klubov si trije zaslužijo pohvalo, le Pivovarna Laško je razočarala vse manjše število svojih navijačev.
Zato zdaj mrzlično razmišlja, kaj storiti do nadaljevanja sezone, ki bo 7. januarja.
Zgrešeni nakupi ali kaj drugega
Laščani so vsezono krenili s povsem novo ekipo in z novim trenerjem Antejem Perico, ki se je preselil iz Šoštanja. Napovedovali so, da jih najbolj zanima drugi del DP, ko se bo odločalo o tem, katere ekipe bodo igrale v GL v prihodnji sezoni. Ob tem so nasprotovali istočasnemu igranju v DP od začetka sezone, a jih je odločitev Združenja klubov prve lige prisilila v to. Nihče pa najbrž ni pričakoval, da bodo pivovarji po 12 krogih na samem repu GL s samo dvema zmagama (Helios, Olimpija). Ekipo so zbirali precej dolgo, pri čemer nekateri nakupi niso bili najbolj posrečeni (Klarič, Finžgar ...), za nameček se je na začetku težje poškodoval prvi strelec ekipe Robert Troha. Zanj v klubu niso iskali zamenjave, čeprav si je to Perica želel. Nato
so nekaj tekem igrah brez prvega organizatorja igre Da-mirja Milačiča, zdaj pa se je poškodoval še prvi strelec Ori Ichaki, ki se je vrnil v Izrael in je za to sezono izgubljen. V Laškem še razmišljajo o tem, ali bodo in koga bodo pripeljali po novem letu, zdi pa se, da predolgo čakajo. Pričakovali bi, da so morebitne zamenjave že v Laškem, da že vadijo z ekipo. A je očitno pri vsej zadevi zelo pomemben tudi proračun kluba, ki je realno manjši kot lani, pri čemer je del že porabljen za igralce, ki komaj sodijo v 1. A ligo in nikakor ne v GL. Edina pozitivna stran je, da sta mlada Tadej Koštomaj in še posebej Žan Vrečko dobila dovolj priložnosti, da sta pokazala svoje znanje in dokazala, da se v domači šoli košarke dobro dela.
Nadaljevanje vzpona
Vzpon šoštanjske košarke, ki se je začel pred dobrimi tremi leti s prihodom Memija Bečiroviča, stopnjeval z Antejem Perico, se tudi z Dušanom Hauptmanom nadaljuje. Čeprav realno slabša kot lani Elektra nadaljuje uspešne igre in je v vrhu 1. A lige. Hauptman je prinesel nekatere novitete v igro, ki so se obnesle, klub je urejen in poznavajoč klubsko vodstvo, lahko pričakujemo po prvi fazi DP kakšno okrepitev, ki bi pomenila nadgradnjo in boj za uvrstitev v GL. Največja
okrepitev je nedvomno dodatni sponzor Esotech. V Šoštanju se morajo bati le morebitne poškodbe prvega moža ekipe Mihe Čmera, saj zanj enostavno ni zamenjave na položaju organizatorja igre.
Prvo presenečenje sezone je nedvomno Alpos Kemoplast. Šentjurčani so na klop posadili povsem neizkušenega Damjana Novakoviča, ki ima očitno trenersko žilico. Zahteval je in dobil dve okrepitvi, Blaža Ručigaja in prvega Američana v Šentjurju Jimmija Hunta. Ob tem je odslovil nekaj igralcev, ki so že prešli svoj zenit, in v prvo ekipo vključil mladince in kadete. S tem je Kemoplast ena najmlajših ekip v ligi, a tudi najbolj agresivnih in telesno pripravljenih. Vseh 40 minut igrajo obrambo po celem igrišču in lomijo nasprotnika. Tudi zato so že sedemkrat zmagali, kar petkrat na gostovanjih, kar dokazuje, da se nikogar ne ustrašijo. Mladi, neobremenjeni igralci poslušajo svojega trenerja in njegovega pomočnika Dejana Mihevca, ki je z njimi zelo dobro delal že poleti. Moštvo, ki so ga nekateri »strokovnjaki« videli kot resnega kandidata za izpad, zdaj kandidira za uvrstitev v ligo za prvaka. Potem bi se še okrepilo in postalo še nevarnejše prav za vse v Sloveniji.
Hidi v Zrečah so na klop posadili bivšega igralca Slo-bodana Beniča, ki je zavi-
hal rokave. Ta sicer ni izgubil toliko igralcev od lani, a je klub imel nesrečo, da je podpisal s Samom Gramom, ki je hitro odšel (po dogovoru), da ni imel najboljše sreče pri izboru centra Saša Aniča, ki ni zadovoljil in naj bi se poslovil, in da se je Primož Brolih, ki je prišel naknadno, kmalu poškodoval. Benič je tako spreminjal igro, pri čemer se je v zadnjem času ekipa stabilizirala. Prišel je 35-letni center Jadranko Čovič. Med premorom bo Rogla lahko mirno pripravila nov sistem igre. Tudi v upravi se nekatere stvari premikajo na bolje. Denarja sicer še vedno primanjkuje, kar je že Običaj, klub pa naj bi takoj po novem letu le dobil novega predsednika, ki bi razbremenil neumornega Romana Matavža. Še nekaj ljudi je novih in klub se počasi postavlja na noge, le nekoliko več razumevanja bi potreboval od zreškega gospodarstva. In dela z mladimi, kar je takoj napovedal Benič.
Skupno gledano smo lahko po treh mesecih še kar zadovoljni sprikazanim na Celjskem. Nenazadnje so Laško, Šentjur in Šoštanj v samem vrhu 1. A lige, Rogla je v sredini, v vrhu B-lige pa so tudi Polzelani. Zato ni nikakršnega razloga, da ne bi optimistično zrli tudi v prihajajoče leto 2006.
JANEZ TERBOVC
Poseči med zvezde
Pred desetimi leti je prvič stopila v svet rokometa. Na trening najmlajše kategorije žalskih rokometašic je deklico, ki je sicer z velikim veseljem trenirala odbojko, vodila le želja, da izpolni očetovo voljo. Usoda? Morda. Dogodek je vsekakor pomenil prelomnico v njenem življenju. Rokometna igra jo je začarala. Klasičen primer nikoli izpete ljubezni na prvi pogled.
Maja Koran, desetletje kasneje. Že pri sedemnajstih je eden od stebrov prve ekipe Ce-leie Žalca. Samo 165 cm visoka univerzalna zunanja igralka, ki sicer najraje igra na mestu organizatorke igre, se je po lanski ponujeni priložnosti v prvi ekipi letos dokončno uveljavila. Z 42 goli je celo druga strelka trenutno drugouvrščene ekipe slovenskega prvenstva. Nizka telesna višina, ki je njenemu očetu narekovala nasvet, da Maja zamenja odbojkarsko žogo z rokometno, je po mnenju mlade igralke sicer njen največji minus, a kdo ve, če bi z več centimetri še tako uspe-
Rokometaši drugi, Urška tretja
Ljubljana: Sedmo leto zapored Društvo športnih novinarjev Slovenije izbira najboljše športnike leta zgolj na podlagi glasovanja članov in ne tako kot prej, ko se je sestal še odbor in prilagodil vrstni red, kar je močno omajalo zaupanje. Med ženskami je judoistka celjskega San-kakuja Urška Žolnir zaostala za Rašo Srako in zmagovalko Tino Maze. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so pristali na drugem mestu, najboljši so bili člani košarkarske reprezentance. Med posamezniki je zmagal Mitja Pětko všek, med ekipami v individualnih športih pa dvojec Iztok Čop-Luka Špik. Med nagrajenkami za fair play je bila tudi rokometašica Celja Celjskih mesnin Maja Šon, ki je prejela drugo najvišje število točk. Zanimivosti: med najboljšimi 16 športniki ni nikogar izmed polfinalistov lige prvakov (RK Celje Pivovarna Laško) in tudi ne nosilcev prstanov NBA (Šempetran Beno Udrih, Rašo Neste-rovič).
Odličen zaključek leta
Kuzma: Trinajstič je zaključno tekmo S.K.I. Slovenije, ki je štela tudi za 3. pokalni turnir, ob koncu leta organiziral Karate klub Tromejnik. Med tekmovalci Društva za karate Celje je Rok Ojsteršek zmagal v katah, Sebastian Kantu-žer dvakrat v borbah in Davorin Kračun v kategoriji nad 75 kg. Srebrne kolajne v katah so osvojili Denis Julardžija, Željko Šašič, Sebastian Kantužer in Alen Julardžija.
šno preigravala. Prav v tem elementu je namreč najmočnejša, saj jo pogosto obrambe nasprotnic enostavno ne uspejo slediti, medtem ko se vťatar-ke najbolj bojijo njenega strela s tal.
Trener Aleš Filipčič je nad razvojem pretežno nasmejane Šentrupertčanke navdušen, a še zdaleč ne presenečen. Konec koncev jo je že lani ocenil kot »ženskega Vranješa«. Primerjava ji go-
di, čeprav nekdanji švedski reprezentant ni njen vzornik, saj je že pred mnogimi led v njenem srcu to mesto zasedel Jackson Richardson. Zato ne čudi, da je odlična igra v obrambi tudi njena odlika, prav tako kot nekdaj najboljši rokometaš na svetu pa ima prirojeho žilico za vodjo ekipe. To je dokazala jeseni, ko je zavoljo poškodbe Jeričkove prevzela kapetanski trak.
Spomladi je še kot kadeti-nja ogromno pripomogla k mladinskemu državnemu naslovu Žalčank, na zaključnem kadetskem turnirju pa je bila najboljša strelka. Toda še enkrat več je selektorji mlajših kategorij niso uvrstili na svoj seznam. Preboj v reprezentančno vrsto tako ostaja njena želja, ambicij postati vrhunska igralka pač ni nikoli skrivala. Cilju je rokometašica, ki predstavlja nov ponos žalske rokometne šole, odločena slediti. Dotik zvezd je 165 centimetrom navkljub vse bliže.
PK
Tekmovalci Društva za karate Celje
Spet Maribor, denar za Vršiča
Ljubljana: Žreb polfinalnih parov slovenskega nogometnega pokala je določil, da se bo CMC Publikum tako kot lani pomeril z Mariborom Pivovarno Laško, vendar bo tokrat prva tekma v Celju 22. marca, povratna pa 14 dni kasneje. Sicer pa se bosta omenjena tekmeca spopadla že 4. marca v uvodnem spomladanskem krogu 1. SNL. Drugi polfinalni par pokala je Gorica-Koper. V sredo je na račun CMC Publikuma sedla denarna vsota za Dareta Vršiča. Slovaška Žilina je plačala odškodnino v znesku 200 tisoč evrov.
Pričakovana odhoda
Velenje: Ob koncu sezone bosta Rokometni klub Gorenje zapustila najboljša igralca Vedran Zrnič in Momir Ilič. Oba bosta prestopila v nemški Gummersbach, trenutno drugouvrščeno moštvo Bundeslige.
Celje-Vugi: nič novega
Celje: Na torkovem sestanku pravni zastopniki Celja Pivovarne Laško in Renata Vugrinca niso dosegli dogovora. Kot je znano, je bivši rokometaš celjskega kluba ostal brez nekaj plač, zdaj pa zahteva dobrih pet milijonov tolarjev. V pogodbi, ki jo je imel s Celjem Pivovarno Laško, je bilo namreč navedeno, da mora ob odhodu plačati določeno odškodnino. Ko je prestopil v Magdeburg, pa ne on ne njegov novi klub nista hotela upoštevati zapisanega v pogodbi. Zato so v Celju zadržali del denarja. Reprezentanta zastopa odvetniška pisarna Čeferin, celjski klub pa Primož Koščak.
DŠ
JUTEKS
JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC
Prepovedi, ki ne zaležejo
V nedeljo se je na Golteh zgodila huda nesreča, ki je zaradi vožnje s sanmi odprla kar nekaj vprašanj
Upravljalci in lastniki smučarskih naprav na Golteh se res ne morejo pohvaliti z veliko sreče. Če jim ni nagajalo vreme, so bih deležni takšnih in drugačnih obtožb, kar nekaj vprašanj pa je sprožila tudi nedeljska nesreča, v kateri se je hudo poškodoval eden izmed smučarjev.
Po podatkih Policijske uprave Celje gre za 33-letnega Celjana, ki je smučal po smučarski progi Beli zajec. Po progi, po hribu navzgor, je z motornimi sanmi pripeljal 35-letni domačin. Med smučarjem in motornimi sanmi je prišlo do silovitega trčenja, v katerem je bil smučar hudo telesno poškodovan, voznik sani in njegova sopotnica pa sta utrpela lahke telesne poškodbe.
»Zgodilo se je na Belem zajcu malce preden smo zaprli smučišče. V bistvu gre za progo, ki ni tako zelo popularna, zgodilo pa se je na prehodu z Mozirske koče do Starih stanov. Voznik motornih sani je pridivjal navzgor po smučišču, še punca je sedela zraven,« je okoliščine nesreče še enkrat opisal direktor družbe Golte Slovenija Ernest Kovač in zatrdil, da so v nedeljo prvič zabeležili vožnjo motornih sani po smučišču v času obratovanja naprav. »Na smučišču je vožnja s sanmi strogo prepovedana, saj to prepoveduje zákon, poleg tega pa je območje Golt razglašeno za krajinski park - vožnja je prepovedana na širšem območju. Torej tisů, ki prepoved kršijo, zavestno ogrožajo življenja drugih.«
V sezoni 2003/2004 se je po podatkih upravljalcev na smučiščih na območju PU zgodilo skupno 347 nesreč. Večina nesreč se je zgodila na KTC Rogla, in sicer 231, 93 nesreč se je zgodilo na smučišču Golte, 22 na Celjski koči in ena na smučišču Zavod-nje pri Velenju. V prvi polovici letošnjega leta so skupno obravnavali 8 nesreč, 1 nesreča pa se je zgodila izven smučišč. Vseh 8 nesreč se je zgodilo pri smučanju, od tega 5 na območju KTC Rogla, 2 na smučišču Janina in 1 na smučišču Celjska koča. V letošnjih nesrečah na smučišču niso zabeležili smrtne žrtve, ena oseba je bila hudo telesno poškodovana, pri petih osebah je šlo za lažje telesne poškodbe. Izven smučišč pa se je na območju PP Slovenske Konjice zgodila nesreča pri vožnji z motornimi sanmi. V nesreči se je ena oseba lahko telesno poškodovala.
Na Golte menda prihajajo isti vozniki. »Gre za znane domačine z Ljubnega in iz Mozirja do Braslovč oziroma Griž, večina so podjetniki ah njihovi sinovi. Nekako gre za krog bolj ali manj istih ljudi, ki se v krajinski park pripeljejo z dži-pi. Na planino so doslej večinoma prihajali po zaprtju smu-
čišč, v nedeljo se je prvič zgodilo, da so se sani pojavile na smučišču oziroma na progi v času obratovanja. Doslej tega ni bilo, vsaj mi za to nismo vedeli. Je pa res, da so se vozniki s sanmi pojavih takoj, ko smo proti večeru zaprli smučišče, velikokrat se je to dogajalo tudi ponoči. Vsaj tako so kazale sledi, še večkrat pa smo vožnjo s sanmi opazili, ko smo urejali tekaške poti. Po teh so se večkrat vozili in jih seveda tudi razrili. To je eden od vzrokov, da na Golteh ne vlagamo toliko truda v urejanje tekaških poti.«
Glede na to, da je šlo za znane voznike, so jih, tako direktor Kovač, opozarjali. »Razen opozoril kaj dosti več ne moremo storiti,« pravi Kovač. Tako naj bi vsem, ki so jih zalotili na planini, neuradno zagroziti ter jih opozarjati, da med obratovanjem naprav na progah nimajo kaj početi. »V prihodnje pa jih bomo verjetno začeli prijavljati. Nadzorniki skrbijo predvsem za varnost na smučiščih, za druge predele pa naj bi skrbeli policisti in inšpektorji. Na problem smo že opozarjali, pa menda še policija nima denarja in ljudi, da bi hodih na Golte.«.
Omejitve in prepovedi
Vožnja z motornimi sanmi oziroma omejitve v zvezi s to vožnjo so opredeljene v Zakonu o varnosti na smučiščih. V eni od točk je zapisano, da »druga oseba ne sme voziti motornih sani po smučarski progi oziroma izven za to predvidenih površin«. Nadzor nad izvajanjem določb zakona opravljajo inšpektorji v okviru republiškega prometnega inšpektorata. Upravljalec mora na smučišču zagotoviti tak red, da je omogočeno varno smučanje ob upoštevanju samood-govornosti smučarjev. Za zagotovitev reda mora upravljalec smučišča zagotoviti nadzorno službo. Neposredni nadzor izvajajo nadzorniki smučišča, razen nadzora nad psihofizičnim stanjem smučarjev, ki ga izvaja policija.
Policisti in tudi nadzorniki imajo pravico, da v primeru,
ko pri opravljanju nalog ugotovijo, da je smučar kršil zakon, smučarju prepovejo smučanje in brez povračila odvzamejo vozovnico za isti dan ah o tem obvestijo upravljalca smučišča, ki prekliče veljavnost vozovnice. Policisti, razen vprimerih postopka v zvezi z ugotavljanjem psihofizičnega stanja smučarjev, neposredno ne izrekajo sankcij za prekrške, ampak podajo predlog za uvedbo postopka drugemu pre-krškovnemu organu. Med te kršitve sodijo tudi kršitve v zvezi z vožnjo z motornimi sanmi na smučiščih. Po zakonu je policija tudi pristojna za obravnavanje hujših nesreč na smučiščih.
V času zimskih sezon od leta 2002 do 2005 so policisti na območju PU Celje obravnavali skupno 9 nesreč, v katerih so bili udeleženi uporabniki motornih sani. V sezoni 2002/2003 je bilo 5 nesreč, sezono kasneje 3, v lanski sezoni pa so policisti obravnavali eno nesrečo. V vseh teh nesrečah je nastala samo gmotna škoda.
»Po zakonu za do 500 smučarjev zadostuje en nadzornik, od 500 do 3 tisoč smučarjev morata biti dva in reševalec... V nedeljo so bih na Golteh trije nadzorniki, dva reševalca in zdravnica,« je povedal direktor Kovač.
V Zakonu o varnosti cestnega prometa je opredeljeno, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in ki presegajo hitrost gibanja pešcev (gokart, motorne sani...), v cestnem prometu ni dovoljena. Nadzor nad izvajanjem navedene določbe izvaja policija, za kršitev pa je predpisano 30 tisoč tolarjev globe. Kot tretje, po navedbah PU Celje vožnjo z motornimi sanmi oziroma omejitve ureja tudi Uredba o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju. Po tej uredbi velja, da je v Sloveniji v naravnem okolju prepovedano ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi. Nad-- Št 97 - 23.
zor izvajajo inšpektorji za varstvo okolja in policija, na gozdnih in kmetijskih površinah inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo, na zavarovanih območjih pa tudi pooblaščeni nadzorniki.
Za prekršek zaradi vožnje v naravnem okolju je predpisana globa v višini 10 tisoč tolarjev. »Pa še ta se razpolovi, če kršitelj plača v osmih dneh,« je malce pikro omenil gozdarski inšpektor, med drugim pristojen tudi za Golte, Jože Zvir, ki se problema sicer za-
veda, vendar ... »V bistvu je vožnja s sanmi ob upoštevanju drugih določil na lastno odgovornost dovoljena samo po gozdnih cestah, povsod drugod pa prepovedana. Sam voznika na saneh kar ne morem ustaviti, nadzor ponavadi izvajamo ob pomoči policistov. Nekaj tovrstnih akcij za letos sicer načrtujemo, vendar jih doslej še nismo izvajali. V bistvu pa je to težko, ker, če govorimo o Golteh, ne moremo biti vsak dan fizično prisotni. Pozimi so problem sani, poleti štirikolesniki, gokarti ... Predeh so težko dostopni, sploh če je sneg. Sani niso registrirane, torej ne veš, čigave so, pod smučarsko obleko ne vidiš, kdo jih vozi... Kršitelji imajo kar nekaj možnosti, saj so bolje opremljeni kot mi.« Tudi zaradi tega Zvir podpira idejo o gradnji poligona, ki bi, podobno kot na Pohorju, omilil, če že ne odpravil problema.
Še dodatni ukrepi
Direktor Kovač se zaveda, da nesreča meče slabo luč na smučišče na Mozirski planini. In to ne glede na dejstvo, da se na smučiščih nesreče dogajajo. »Proge za motorne sani bi lahko urediti v dolini. Veljala bi podobna pravila kot
na cestah, tudi hitrostne omejitve, in tam bi se lahko vozili brez ogrožanja varnosti drugih. Podobne proge so v Kanadi zelo priljubljene. Seveda bi, kljub temu, da gre za krajinski park, lahko progo uredili tudi na planini. Če bi strokovnjaki oziroma odgovorni povedali, kje naj speljemo progo, smo pripravljeni na naše stroške poteptati poti, po katerih se bodo lahko vozili z motornimi sanmi.«
Do takrat pa bodo na Golteh poostriti nadzor in poskrbeli za dodatno varnost smučarjev, saj bodo postavili še večje opozorilne table in ograje, da bodo popolnoma zaprli pot voznikom sani. »Poleg tega nenehno razmišljamo o možnostih nesreč, âe opremljamo za ekstremne primere, predvidevamo še težje situacije in iščemo rešitve. Seveda analiziramo nekatere dogodke, kako, če sploh, bi lahko bolje reagirali - za nedeljsko nesrečo mnogi razmišljajo o helikopterju, vendar z njim ne bi mogli skrajšati časa. Helikopter bi moral poleteti z Brnika, poleg tega pa je bilo zelo vetrovno. Ob tem pa se je treba nenehno zavedati, da je smučanje malo bolj rizičen oziroma nevaren šport.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ
Št. 97 - 23. december 2005 -
ESC
Mrtev ob avtocesti
Včeraj se je nekaj minut čez peto uro huda prometna nesreča zgodila na dovozni cesti na počivališče Lopata v Celju. Voznik tovornega vozila je trčil v tam stoječ tovorni avtomobil tuje registracije. V silovitem trčenju je voznik tovornjaka, ki je trčil v stoječe vozilo, dobil tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Po podatkih policije naj bi v tovornjak nato trčil še voznik osebnega vozila, ki se v nesreči ni poškodoval. To je že 31. smrtna žrtev letos na cestah celjske regije.	SŠ
Spet prehitevajo s petardami
Pok dovoljen od 26.decembra do 2. januarja - Trgovine s pirotehniko cvetijo
Na celjski tržnici sta v sredo dva neznanca mimoidočim ponujala petarde, kar je videl nek občan in ju prijavil policiji. »Petardna trgovca« so kmalu izsledili in ju odpeljali na policijsko postajo, kjer so ugotovili, da sta oba Celjana še mladoletna. Zoper njiju bodo podah obdolžilni predlog na okrajno sodišče, pa tudi poročilo inšpekcijskim službam. Naj spomnimo, da je ravno zaradi petarde pred dnevi zagorela tudi zapuščena hiša v Celju.
Uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. tega meseca do 2. januarja, opozarjajo na celjski policiji. Pirotehničnih izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet, na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. »Za ugotovljene kršitve Zakona o eksplozivih, ki se nanašajo na nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov, bodo policisti na kraju, ko bodo prekršek osebno zaznali, kršiteljem izrekli globo v višini 100 tisoč tolarjev oziroma bodo prekrški obravnavani pred prekrškov-nim organom policije. Ob okoliščinah, ko so za odločanje o prekršku po določilih Zakona o prekrških pristojna sodišča, pa bodo zoper kršitelje podani obdol-
Raketo je nesrečniku razneslo v roki. Foto: arhiv bolnišnice
žilni predlogi pristojnim sodiščem za prekrške,« utemeljujejo. So pa po Zakonu o eksplozivih za prekršek odgovorni tudi starši ali skrbniki, če dovolijo ah dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzora.
Najstniki najbolj poškodovani
stanejo zaradi neprevidnosti in lahkomiselnosti pri uporabi tovrstnih izdelkov in to kljub številnim opozorilom, naj ravnajo previdno. Največkrat so posledice opečeni prsti, razcefrani, odtrgani udi, pogoste so tudi poškodbe obraza in oči. Še posebej je grozljivo videti poškodovanega otroka. Zdravniki, ki se vsako leto vedno znova srečujejo s primeri poškodb ljudi zaradi pirotehnike, pravijo, da najhujše poškodbe nastanejo zaradi uporabe doma nareje-
nih pirotehničnih izdelkov, ki pa jih menda ni malo. Zmeč-kanine in hude odtrganine, včasih tudi hude opekline obraza niso izjema. Odtrganine in zmečkanine pa lahko za seboj potegnejo trajno invalidnost. Tudi mladih ljudi. Predvsem mladi fantje morajo največkrat iskati pomoč pri zdravniku. Pred leti so morali mlademu fantu celo amputirati roko v predelu zapestja, Primarij Andrej Žmavc, vodja službe nujne medicinske pomoči in osnovne zdravstvene dejavnosti ZD Celje, pravi, da bo letos dežurna služba med prazniki delala kot običajno v polni zasedenosti 24 ur. Upa, da ne bo prihajalo do hujših poškodb. »So pa najpogostejše poškodbe rok in obraza, kjer gre predvsem za opekline in rane.« Pogosto se dogaja, da petardo raznese v roki ali človeku prileti za vrat. Lahko pa povzroči tudi hujše okvare na očeh.
Zato Žmavc opozarja, naj ljudje, če to že morajo početi, to počnejo tam, kjer ni množice ljudi. Do sedaj, na srečo, pomoči zdravnikov še ni potreboval nihče, »smo pa . pripravljeni tudi na najhujše primere,« še pravi.
»Prodaje na črno« vedno manj
Pirotehnični izdelki se delijo na: I. razred-pirotehnič-ne igrače, II. razred - izdelki za male ognjemete, III. razred - izdelki za srednje ognjemete, IV. razred - izdelki za velike ognjemete, razred TI in razred T2 - pirotehnični izdelki za tehnične namene. Vsi pirotehnični izdelki, razen tistih v tretjem in četrtem razredu, so v prosti prodaji, kar pomeni, da kupci zanje ne potrebujejo dovoljenja, kar pa ne velja za izdelke za srednje in velike ognjemete. Pirotehnične igrače in izdelke za male ognjemete lahko kupujejo tudi mladoletniki do petnajstega leta pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Izdelke tretjega in četrtega razreda lahko kupujejo le pravne osebe ali podjetniki, ki imajo dovoljenje za promet eksplozivov, uporabljajo pa jih lahko le tisti, ki so strokovno usposoblje-
ni za ravnanje z eksplozivnimi snovmi. Predpisi pravijo, da je predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka prepovedana, prav tako tudi uporaba v drugih predmetih ter lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi.
Se pa izdelki, katerih glavni efekt je oddajanje svetlobe, prodajajo že ves december. Policisti bodo v tem času verjetno pogostokrat pisali globe po Zakonu o eksplozivih, a pravijo, da je kršitelja težko »ujeti na delu«. Decembra se »zganejo« tudi odgovorni za področje pirotehnike s strani tržnega inšpektorata. Prodaja tovrstnih izdelkov naj bi bila v prodajalnah dokaj urejena, izdelki so ustrezno opremljeni z navodili za uporabo, oznakami in opozorili. Je pa, kot je to pogosto, problem črni trg. Prodaja takšnih izdelkov je dovoljena le v trgovinah, na stojnicah, trgih, ulicah pa je takšna prodaja nezakonita. »V takih primerih tržni inšpektor ukrepa tako, da pirotehnične izdelke zaseže in jih izroči skupaj s predlogom za uvedbo postopka za kaznovanje prekrška pristojnemu sodniku za prekrške,« pravijo na Tržnem inšpektoratu RS.
Prodaja petard se začne v ponedeljek
Andrej Vrhovšek, lastnik trgovine Lovec, pravi, da so dobro založeni in da imajo že vse pripravljeno za prodajo petard. Po zakonu s prodajo pirotehnike, katere glavni efekt je pok, začnejo v ponedeljek. »Nekateri nanje že čakajo kot pes na kost,« se je izrazil v prispodobi Vrhovšek. V Lovcu imajo pet vrst petard. »Prodajamo pirotehniko 1. in 2. razreda, namenjeno otrokom in za širšo, ulično uporabo.« So pa že ves december na njihovih policah na voljo rakete, fontane,
V času prehoda v leto 2005 so na območju PU Celje beležili štiri nesreče pri uporabi pirotehničnih izdelkov, v katerih je bilo pet oseb telesno poškodovanih. Pri tem so bile štiri osebe lažje, ena oseba pa je bila huje poškodovana. Obravnavali so tudi pet primerov, ko je bila pri uporabi pirotehničnih izdelkov povzročena materialna škoda in sicer je bila v treh primerih poškodovana sanitarna oprema, v po enem primeru pa je bil poškodovan osebni avtomobil in poštni nabiralnik. Policisti so pri svojem delu zasegli 6.356 pirotehničnih izdelkov (petard).
vulkani in večstrelne baterije. Izdelki torej, ki oddajajo svetlobo. Vrhovšek pravi, da se je letos povpraševanje po pirotehniki pojavilo dokaj pozno. »Zaenkrat si hodijo le ogledovat,« pravi in dodaja, da glede na pretekle izkušnje ni moč govoriti o določeni populaciji, temveč sprašujejo, si ogledujejo in kupujejo običajno vsi, stari in mladi. Povpraševanje se običajno poveča po 20. decembru. Se je pa na Celjskem trgovina s pirotehniko že zelo razširila, »tako, da se je pojavila prava konkurenca«. Najcenejša raketa stane 11, najdražja pa 1.900 tolarjev. So pa najdražje večstrelne baterije, ki znašajo do 5 tisoč tolarjev. »Največ prodamo večstrelnih baterij, ki so tudi najvarnejše, saj pri izstre-lu skorajda ni možnosti za poškodbo,« pravi Vrhovšek. Da kupce vzpodbudijo k nakupu, je v njihovi trgovini v tem mesecu na voljo vsak dan en izdelek v akciji in različni gotovinski popusti. »Vedno pa naše stranke opozarjamo tudi na pravilno uporabo pirotehnike in jim dajemo navodila, da ne bi prihajalo do nesreč.«
MATEJA JAZBEC
Prijeli roparja
Včeraj zvečer je v trgovino v Brodarjevi ulici v Celju vstopil mlajši zamaskiran moški, posprejal prodajalko in iz bližnjih blagajn pobral denar, bone in mobi kartice v skupni vrednosti okoli 76 tisoč tolarjev in pobegnil. Celjski policisti so kmalu po prijavi ropa v Čopovi ulici prijeli 27 letnega Ccljima, ld jc po opisu ustrezal roparju. Pri njem so našli tudi denar in bone, ki naj bi jih odnesel iz trgovine. Osumljeni se nahaja v policijskem pridržanju.
RADIO, KI GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev -ponovitev - Božič in dobrodelnost?, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 17.45 Jack pot, 18.00 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Božični večer, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora)

Žgečkanje po podplatih
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 9.30 Božična oddaja, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom-Barovec Andrej, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah -ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Barovec Andrej, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora)
PONEDELJEK. 26. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Verska oddaja, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Régijske novice, 14.15 Dedek Mraz pri vas, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske Gorice)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, ll.OOPodobadneva, 11.15 Za zaveso, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Do polnega vozička brez mošnjička, 14.00 Regijske novice, 14.15 Dedek Mraz pri vas, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske Go-
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja~kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Cèlje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 10.10 Najdite nas. Center Interspar Celje nagradi vas, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mah O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Dedek Mraz pri vas, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi, RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Rok'n'Band, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Cukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Dedek Mraz pri vas, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.15 Dedek Mraz pri vas, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Hit Usta Radia Celje, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Deža-nom, 23.00 YT, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav Jesenice)
Pred natanko 274 meseci je že začela delati probleme. Še preden je ugledala luč tega sveta, so se morali z njo posebej ukvarjati, saj je hotela na svet privekati z nogami naprej in ne z glavo, tako kot je to v navadi.
Njeno življenje je bilo po pripovedovanju njenih staršev več kot zanimivo. Že zelo zgodaj je pokazala svoje pevske sposobnosti, ki jih na srečo ni razvijala, saj so bile bolj na meji kričanja kot česa drugega. »Ampak, saj veste, na svetu je toliko različnih tonov, ki jih je treba nekako preizkusiti,« opravičuje svoja dejanja malčica.
Po spoznavanju pevskih sposobnosti je sledilo obdobje, ko ni hotela nikjer ostati sama. »Četudi je šla moja mami samo na stranišče, sem morala z njo, kajti same me pa že ne bodo pustih,« pravi voditeljica sobotnih večerov in dodaja: »Navezanost na starše se kaže še danes, saj smo vzpostavili prisrčen in zanimiv, ne samo družinski, ampak tudi prijateljski odnos.«
Ena od posebnosti malčice je tudi ta, da je že kot otrok rada »ponočevala« oz. dolgo bedela. Če pa jo je le zagrabil spanec, jo je moral oče žgečkati po podplatih.
Znala pa se je tudi postaviti zase, kar se je izkazalo, ko sta se s sosedo sporekli in nato zlasali. Ona je sicer šla po očeta, vendar ji je odvrnil, da se morata sami dogovoriti. Sicer se nekaj časa nista družili, ampak se je z nekaj bonboni le odkupila. Prisrčna voditeljica se spominja tudi dne, ko je udarila prijateljico in ji zlomila nos. »Seveda je bila za to kriva sama, saj je bila nesramna.«
Naša voditeljica in športna novinarka se je že v ranih letih ukvarjala tudi z različnimi športi. Najprej so jo starši vpisali na balet, kjer se je izvrstno počutila, vse dokler ji bilo treba nastopiti pred občinstvom. »Problem sicer ni bil v nastopu, ampak v obleki, saj sem morala imeti oblečeno krilo, kar mi je predstavljalo nekaj najhujšega.« Kratek čas
Dedek Mraz za
vas
Dedek Mraz je s kitaro prišel med otroke Novega tednika in Radia Celje in malčkom, ki so mu tudi zapeli nekaj pesmic, podaril darila. Nekaj utrinkov smo ujeli tudi tisti, ki smo že »prestari« za darila. Sicer pa boste lahko z dedkom Mrazom na Radiu Celje otroci klepetali vsak dan od ponedeljka do sobote ob 14.15 uri.
I VISOKA I KOMERCIALNA I Š O L A I C E L J E Lava 7, 3000 Celje
Ob iztekajočem se letu se zahvaljujemo vsem svojim študentkam in študentom za izkazano zaupanje.
Želimo vam prijetno praznično počutje, novo leto pa naj vam prinese uspehe, srečo in doživetja, ki se jih boste radi spominjali
TUJA LESTVICA
1. HUNG UP-MADON
(7)
- DANIEL POWTER i. JUSTFEELBETTER-SANTANA (4) L TURNY0URCARAR0UND-
RYANtEE	(1)
i. STlCKWrrU-PUSSYCATDOlLS (2) S. WICKEDr """""
SWITCH
j-wim
(3)
je obiskovala tudi tečaj tenisa, kjer pa je bil problem, da je bil lopar skoraj večji od nje. Balet je kasneje zamenjala za sodobne in latinsko ameriške plese, kjer bi vztrajala dlje, a žal ni bilo dovolj plesalcev. Dovolj pa je bilo fantov na treningih športnega plezanja.
Obiskovala je tudi glasbeno šolo, se učila igranja na kitaro, za katero jo je navdušil pokojni stari oče. Vztrajala je 3 leta, vendar ji učitelj in njegov način poučevanja nista bila všeč, zato se je izpisala.
Pri radiu pravi, da ne bo obupala in da mu bo ostala zvesta. Veste, koga smo vam predstavili tokrat? Pravilne odgovore pošljite na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Malčica je ...
Nagrado naše medijske hiše pa si je s pravilno ugotovitvijo, da smo minuli teden predstavih Marjelo Agrež, prislužila Alenka Klin-cov, Milčinskega 7, 3000 Celje.
0.	ISTILL-BACKSTREETBOYS (4) DOMAČA LESTVICA
1.	NEBO NAD NAMA-TABU (4) ». MAL0TUMAL0TAM-NEISH (4) i. GREMO NAPREJ-KOCKA (3) I. VULKAN-KATRINAS	(3) i. RELEASE MY GUN-TIDE (5) 5. LEJGALEJGA-6PACKČUKUR (1) I ČRTA-DANILO KOCIJANČIČ (5) i. TAKI KOT SI TI - MAJASLATINŠEK(2) ). MOJPLANET-PETERJANUŠ (2) 0. DAM TI VSE - ŠANK ROCK (1)
PREDLOGA ZA TU JO LESTVICO: NO WORRIES - SIMON WEBBE UGLY-SUGABABES PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ZDAJ VEŠ-ANDRAŽHRIBAR NIONA-NINAPUŠLAR

VRTILJAK POLK I VALČKOV
t VERJEMI IN ZAUPAJ -KVINTET DORI IN OTO PESTNER (5)
2.	V JUTRANJI ZARJI -
ANS. ZAKAPANE	(4)
3.	NA KMETE-OJSTRICA	(1)
4.	POLKA ZA VASJO - MLADI UPI (2)
5.	KOZJANSKE POTI -
KOZJANSKI ZVEN	|3)
Predlog za lestvico: NISEM PESNIK-SLOVENSKI ZVOKI SLOVENSKIH 5 plus
1.	SAMOTNA KOROŠKA DOMAČIJA -POGUM	(5)
2.	TUDI METULJI IZGINEJO -
ANS. BOJANA KUDRA	(3)
3.	MOJEBELDKRANJKE-ANS.TONUAVERDERBERJA (4)
4.	BOŽIČNI SPOMINI-VANDR0VC1 (2) KLEMEN R0ŠER (1)
Lestvico Celjskih S lahko poslušate vsak ponedeljek ob 2215uá lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Uresničene sanje Petra Božiča
Bil je med pionirji Radia Celje, gledališki igralec v celjskem poklicnem gledališču in novinar snemalec slovenske televizije
Zaradi težav z zdravjem sta se zakonca Peter in Štefka Božič letos spomladi odločila, da se bosta iz stanovanja v Celju preselila v Špesov dom v Vojnik.Tam sta našla svoj drugi dom, na katerega se dokaj hitro privajata. Spoznala sta že veliko novih prijateljev, dobro pa sodelujeta tudi z zaposlenimi, še posebej direktorjem Contraco Špesov dom, Draganom Žoharjem. Slednji je tudi »kriv«, da se je Peter ponovno odločil za eno svojih največjih življenjskih in poklicnih ljubezni, za delo s kamero.
Direktor mu je posodil svojo kamero, na katero se je Peter kar težko navadil, saj je pač primerek najsodobnejše tehnike. Pa je šlo in je z njo v sorazmerno kratkem času enega meseca posnel film Uresničene sanje, v katerem je predstavil, kako je prišlo do gradnje Špesovega doma na zemljišču, ki ga je brezplačno podaril domačin Špesov Franček, in življenje v domu. Montažo je uspešno opravil Robi Gaber, besedilo pa je prebrala in v studiu Radia Celje s tehnikom Mitjo Tatarevičem posnela upokojena igralka Nada Božič.
Peter Božič je zanimiv sogovornik, ki ima o svojem življenju veliko zanimivega povedati. Od prvih začetkov v letu 1954 pa vse do združitve Novega tednika in Radia Celje je bil med pionirji celjskega radia, kjer je opravljal različne naloge, med drugim je bil tudi novinar in napovedovalec. 1. julija 1967 pa se je zaposhl pri slovenski televiziji kot novinar dopisnik, kar je ostal do leta 1987. »Bil sem sploh prvi poklicni dopisnik, ki ga je imela slovenska televizija, takrat še TV Ljubljana,« se je spominjal takratnih dni, ko sva čakala na premiero njegovega filma Uresničene sanje. »Imel sem srečo, da sem bil povsod pr-
vi, razen v svetu. Delal sem v prvi ekipi poklicnega gledališča v Celju, v prvi ekipi Radia Celje in bil sem prvi dopisnik televizije. Povsod je bilo lepo, prijetno in tudi izzivalno, saj je šlo za nova, zanimiva področja.«
Na kolesu s kamero
V prvih letih zaposlitve pri TV Ljubljana se je Peter po terenu vozil s kolesom, na krmilu pa je imel naslonjeno težko in veliko kamero. V torbi je prevažal luč za snemanje v manj svetlih prostorih. »O avtu sploh nisem razmišljal, saj ni bilo denarja,« je pokomentiral vožnje s kolesom. Veliko se je prevozil z vlakom, kjer pa je bil odvisen od zelo muhastih voznih redov. Tako je mnogokrat zelo težko uskladil pot posnetka do Ljubljane, kjer so ga nestrpno čakali za objavo; Najlepše spomine ima na Kozjansko, kjer je preživel veliko lepih, pa tudi žalostnih dogodkov. Leta 1974 se mu je pridružil drugi znani celjski televizij ec Franci Gaber, s katerim sta potem uspešno sku-
Peter Božič z ženo Štefko
paj delala do leta 1986. Hudo je bilo med znamenitim kozjanskim potresom, ki ga je »pokrival« ves mesec. »Vseskozi je deževalo in tako sem se zvečer vračal domov povsem premočen. Spomnim se treh sester pod znamenitim Halerjevim klancem, ki niso in niso hotele v hišo, ker je bilo prenevarno.«
Med pogovorom se je pridružil Franci Gaber, ki ga je Peter povabil na srečanje: »Imaš kaj treme?« je bilo prvo vprašanje staremu, dobremu prijatelju. Peter je iskreno povedal: »Malo jo imam. Po tolikih letih dela se mi je tokrat prvič zgodilo, da so mi malo bolj slovesno pripravili ves dogodek.« Franci pa je bolj zase kot za naš krog za-mrmral: »Nihče se nas več ne spomni, odkar smo v penziji.«
Peter Božič je bil šest let poklicni igralec v prvih letih poklicnega gledališča v Celju: »Bil sem v prvi skupini, ki smo'ustanovili poklicno gledališče. Bilo nas je menda deset. Sodeloval sem že prej, kot amater. Veliko smo delali udarniško
Prijetno je bilo srečanje starih prijateljev, Petra Božiča in Francija Gabra (desno). --—- Št. 97-23.
pri čiščenju prostorov seda-njega gledališča. Otvoritvena predstava je bila uprizoritev Celjskih grofov v režiji Balbine Battelino - Bara-novič. Igral sem patra Gregorja. Zelo luštkana vloga, ki se je z veseljem spominjam. Najbolj pa mi je ostala v spominu uprizoritev komedije Ljubezen štirih polkovnikov, kjer sem igral ameriškega polkovnika. Re-žiral je Mirč Kragelj iz Ljubljane. Med predstavami in ob predstavah smo marsikaj zanimivega in veselega doživeli. Bilo je enostavno lepo.«
Iz gledališča je leta 1954 in kasneje hodil tudi na novoustanovljeni Radio Celje. »Pokojni Risto Gajšek je vrtel plošče, midva z Nušo Ma-rušičevo pa sva izmenično napovedovala kroniko in obvestila. Enkrat sva brala vabilo na gasilsko veselico, ko sva se začela gromko smejati. Gajšek je izklopil mikrofon, da bi se umirila in ko je kazalo, da sva se, se je pesem ponovila. Za stalno sem se iz- gledališča prestavil na radio, ko sem zbolel na očeh in mi je to predlagal zdravnik.«
Peter Božič je prav gotovo eden izmed najbolj uglednih Celjanov v povojnem času v mestu, saj se je vsestransko in globoko zapisal tako v zgodovini gledališča, radia, kot tudi slovenske televizije, preko katere je dolgo časa predstavljal življenje na širšem celjskem območju. Zdaj je v Špesovem domu v Vojniku in oba z ženo Štefko, ki je do upokojitve delala v strojnici nekdanje celjske tiskarne v središču Celja, sta zadovoljna. Na novo pa je zaživel še posebej Peter, ki se je spet srečal s staro ljubeznijo kamero, zdaj pa mu obljubljajo še delo pri nastanku domskega glasila. Na stare ljubezni človek pač nikoli ne pozabi.
TONE VRABL
POZOR, HUD PES
Podoba (ne)vsebine
Victor Hugo, veliki francoski romanopisec, je nekoč dejal, da si človek prvo polovico življenja kvari zdravje in drugo polovico zdravi V predbožičnem času je prav zanimivo opazovati, v kakšni kondiciji je mesto kot celota. Si zdravje kvari ali si ga že zdravi ali pa je že tako modro, da ga znà ustrezno živeti?
No, kar se Celja tiče in prednovoletnega vzdušja v njem, lahko ponovimo staro misel, da je mestno jedro mrtvak in kot celota deluje groteskno. Sicer je ponovno vizualno urejeno, na-kičeno po predpisih silve-strskega vzdušja, toda deluje umetno, po domače rečeno, nima duše. Čez dan še nekako gre, a ko pade mrak, mestni dekor zažari v vsej svoji osami, in če se sprehodiš skozi mesto, te pograbi nekakšna nedoločna tesnoba, nostalgija za starimi dobrimi časi, ki jih morda nikoli niti ni bilo. Program poteka po ustaljenem vzorcu, kj se je očitno pokazal za ustreznega, saj kakšne bistvene novosti ni, čeprav seveda ni nujno, da bi le-ta morala biti. Navkljub vsemu človek dobi občutek, da je vse skupaj precej brezdušno, na silo skreirano. Že lansko leto sem nekoliko pokritiziral zadevo nekemu prijatelju, ki ima tudi prste vmes pri vsem skupaj, in ko mi je začel pripovedovati kakšne formalne komplikacije nastajajo ob upravljanju štan-tov, kakšni so normativi za izvedbo prireditev in tako naprej, sem bil raje tiho. Skratka, zadeva ni povsem enostavna, celota je nastavljena tako, da ne veš, kdo koga jebe. Na eni strani inšpekcija, na drugi tisti, ki želijo mestu dodati utrip, leti se na koncu že sprašujejo o smiselnosti svojega početja, dobronamernosti, ak-tivizmu ...
V vsaki stvari se potrjuje, da se sami grizemo v lasten rep, da smo bolj pa-peški od papeža. Povsod
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com primanjkuje zdrave kmečke pameti, ki bi nam polepšala prednovoletni čas. Zgovoren in ilustrativen je tudi primer v zvezi s pravljicami za otroke, kjer po novem prebirajo zgolj ljudske pravljice, ker je sicer treba plačati avtorske pravice, s tem pa se seveda stroški prireditev povečujejo in se sama izvedba le-teh postavlja pod vprašaj. Je treba tu še kaj dodati?
Morda mestno vzdušje še najbolje ilustrira na novo izdana fotomonografija regije Od Rinke do Sotle, kjer se znova kaže ključ naših težav. V monografiji, ki premore ná kupe estetsko neoporečnega fotografskega materiala, manjka ena sama stvar, življenje. Z nekaterimi fotografi, ki sodelujejo pri izdaji tovrstnih publikacij, sem se pomenkoval o tem fenomenu, da je, na primer, Narodni dom "fotografiran v trenutku, ko pred njim ali okoli njega ni žive duše, da je iz kadra izrinjen človek, ljudje, ki živimo v nekem prostoru in času, ki ga ujame objektiv in zagotovili so mi, da naročnik fotografije, se pravi izdajatelj, tako zahteva. Iz tega bi bilo razbrati, da je sama tvar, materija bistvenejša od tega, čemur je namenjena, urba-nosti. Sicer je v monografiji nekaj izjem, ki morda napovedujejo boljše Čase, izstop iz sterilnosti. Morda se nam v naslednjih letih obeta tudi preporod tistega, kar smo v prvi polovici življenja tako nespretno zapravili, zdravje mestnega jedra namreč, čigar zdravljenje je trenutno zgolj draga kozmetika.
CENTER
■»fcHEHfiHa®
CELJE
Praznični delavnik
24. 12. 2005 sveti večer_od 8.00 do 18^00
25.12.2005 božič _ zaprto
26.12. 2005 dan samostojnosti od 9.00 do 17.00
31.12. 2005 silvestrovo_od 8.00 do 18.00
1.1. 2006 novo leto	zaprto
zaprto
2,1. 2006 novo leto
V prednovoletnem času do vključno 18. 12. 2005 bo nedeljski obratovalni čas od 9.00 do 17.00.
Poslovna skupina Sava
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
Spoštovani sodelavci, delničarji, kupci in poslovni partnerji!
Skupne vrednote, sodelovanje in medsebojno spoštovanje nas družijo le vrsto let. Zaupanje, ki si ga izkazujemo iz leta v leto. nas vse tesneje povezuje. Uresničujemo dane obljube in presegamo pričakovanja ob spoštovanju družbenega in naravnega okolja, v katerem delujemo in živimo.
V letu 2006 vam želimo, da bi vam sreča in zdravje vselej stala ob strani!
■ ———— GARANT di Polzela
mmm Tel,03 7037130,703713! POLZELA
VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA
PRODAJA POHIŠTVA
od 5. decembra 2005 do 10. januarja 2006
Ugodna ponudba pohištva za opremo: spaloic. dnevnih sub, otroških io mladioshih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
OB KONCU AKCIJE NAGRADNO ŽREBANJE!
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. aie Informacije po telefonu: 03170 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
Novi motorji pri VW
Volkswagen načrtuje zamenjavo sedanjih TDI motorjev, ki delujejo po načelu šo-ba-tlačilka, z novim sistemom vbrizga goriva po skupnem vodu (common rail).
Dosedanji motorji bodo ostali v proizvodnji do leta 2012, z novim sistemom vbrizga pa bodo pri VW laže zadostili vse ostrejšim ekološkim zahtevam. Prvi novi motor bo na voljo leta 2007 in ga bodo začeli vgrajevati v audija A4. Največja izdelovalca sistemov šoba-tlačil-ka sta Bosch in Siemens.
Prihaja alfa romeo 159
PV BBS 18.600 SIT dalje AVTODtll lEflEIHKATALIZATOR UNIVERZALNI že od 2Z20Q naprej
NJ
Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70
www.avtodeliregnemer.si
Goberšek Milon s.p. šent-juh šmar. ■g ŠtNTJUR 03/746 11 00, ŠMflftJC 03/819 08 40
2IIHAJC TUKAJ
IZKORISTIT« UGODNC CCMC c.«,«.
Lexus šele 2007
Pri Toyoti Adria, uradnem predstavniku japonske avtomobilske hiše v Sloveniji, so računali, da bodo lahko začeli prodajati lexuse v začetku leta 2006.
Lexus je sestavni del te japonske avtomobilske tovarne in ponuja prestižnejša vozila. Vse pa kaže, da bo treba na te japonske avtomobile še čakati, saj se je zapletlo pri gradnji prodajnega salona. Vse kaže, da bodo lexusi uradno na prodaj v letu 2007.
Z opazno zamudo se na slovenski avtomobilski trg vozi nova alfa romeo 159, naslednica dokaj uspešnega modela 156.
Kot je bolj ah manj znano, bo na voljo le klasična štiri-vratna limuzina, ki se s svojo obliko dovolj opazno spogleduje z drugimi alfami. Ker se hoče alfa 159 kosati predvsem z BMW serije 3, audijem A3, mercedesom G in drugo podobno konkurenco, je v dolžino zrasla do 466 centimetrov, kar je toliko kot pri nekdaj večji in prestižnejši alfa romeo 166. Sredi leta 2006 se bo na trgu pojavila še karavanska izvedenka sportwagon.
Motorjev je pet, vendar bo najmočnejši, to je 3,2-litrski bencinski šestvaljnik z260 KM pri 6.500 vrtljajih v minuti, na voljo kasneje. Ob tem bodo ponujali še dva bencinska motorja z gibno prostornino 1,9 (160 KM) in 2,2 litra (185 KM) ter dva dizelska agregata z močjo 150 in 200 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti. Alfa romeo 159 ima pogon na pred-
Alf a romeo 159 se na slovenske ceste pripelje v začetku leta 2006.
nji kolesni par, nekaterim izvedenkam pa je dodan tudi štirikolesni pogon s sredinskim diferencialom torsen; ta deli navor med prednji in zadnji kolesni par v razmerju 57:43.
Alfa romeo 159 se na slovenski trg pripelje v začetku 2006, in sicer s štirimi motorji in dvema opremski-ma paketoma. Upajo, da se jim bo posrečilo prodati
kakšnih 150 avtomobilov; cene so znane, in sicer bo najcenejša alfa 159 (1,9 JTS) stala 5,89, najdražja (2,4 JTDm) pa 7,19 milijona tolarjev.
Letos bolje kot lani?
Kljub temu, da nemškemu Volkswagnu, ki združuje številne tovarne, v zadnjem času ne gre izjemno dobro, upa, da bo leto 2005 uspešno.
Tako naj bi koncern izdelal 5,1 milijona avtomobilov. To bi bilo za približno 100 tisoč vozil bolje kot leta 2004. Na evropskih trgih je letošnji delež koncerna 19,2-odstoten, to je za 0,7 odstotka bolje kot lani. Pri VW si veliko obetajo od nekaterih novosti, recimo kupe kabrioleta eos iri audija Q7.
Mazda CX-7 najprej v ZDA
V začetku januarja bo v Detroitu že tradicionalni severnoameriški avtomobilski salon, ki velja za najpomembnejšo tovrstno prireditev na oni strani Atlantika.
Za japonske avtomobilske tovarne je salon izjemnega poména, saj je ameriški trg zanje tako rekoč povsem v vrhu načrtov in žeija. Mazda bo zato salon izrabila za predstavitev CX-7 (na sliki), mešanca med terencem in kupejem. Kot pravijo, naj bi ga začeli v ZDA prodajati aprila 2006, medtem ko naj bi se na evropskih trgih ta mazda pojavila v začetku leta 2007. Za pogon so mazdi namenih 2,3-litrski bencinski agregat s turbinskim polnilnikom, za evropske trge pa bo vsekakor na voljo tudi dizelski motor.
Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold
Tel.: 03/705 30 12 Fax: 03/705 30 13 GSM: 041/678 775
VSE VRSTE PNEVMATIK
I traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter
HOROSKOP
TEHTNICA
-
Ona: Nesporazumi se bodo sicer zgladili, vendar ne po vaši zaslugi. Če boste nadaljevali v tem stilu, bodo partnerju prej ko slej popustili živci. Glejte le, da vam ne bo kdaj kasneje še žal, saj ne bo priložnosti za popravni izpit.
On: Bili ste prevèi izzivalni. Kdor se igra z ognjem, se lahko tudi opeče. In vi niste pri tem nikakršna izjema, vse prej, v izzivanju ste res pravi mojster. Zato bodo tudi posledice izredno neprijetne.
Ona: Karkoli boste storili, vse se bo obrnilo v vaš prid. To boste izkoristili predvsem na ljubezenskem področju in to pri osebi, ki vas je pred kratkim zavrnila. Tokrat bo povsem druga pesem.
On: Prizadevanja pri prijateljici se vam bodo tokrat pošteno izplačala, saj boste dosegli tisto, za kar si že dolgo prizadevate, a vam doslej ni in ni uspelo. Vsekakor je to vaš teden, zato ga kar najbolje izkoristite.
DVOJČKA
Ona: Nekdo vam bo pomagal v zelo neprijetni situaciji in to vaju bo zbližalo za kar precej časa, tako da boste morali spremeniti načrte. To vam sploh ne bo hudo, saj se boste prav imenitno zabavali.
On: Pomotoma se boste znašli u situadji, ko boste izvedeli tudi nekaj, kar v resnici ne bo namenjeno vašim ušesom. Izkoristite priložnost, ki se vam bo s tem ponudila, saj bodo dobički večji, kot boste pričakovali:
Ona: Avantura se vam bo zdela prijema le dokler ne bo prišla na dan novica, da vam je vse skupaj nekdo podtaknil. In čeprav si boste na vse kriplje prizadevali izvedeti kdo, vam to enostavno ne bo uspelo.
On: Šele sedaj, ko ste ostali sami, ste se počasi začeli zavedati, kaj vse ste nekoč že imeli. Poskusite si pridobiti vsaj delež izgubljenega. Treba je poskrbeti tudi za duševno plat življenja, saj samo materialne dobrine ne prinašajo sreče.
Ona: Nekatere stvari so se rahlo zapletle, pa se zaradi tega ne splača jeziti. Vse lepo in slabo mine in potem je tako, kot je bilo na začetku. Ostanejo le še spomini za dolge zimske noči, ki jim ne boste pobegnili.
On: Najbolje bi bilo, če bi se čim bolj posvečali ljubezni in podobnim rečem, kajti pri delu se boste ukvarjali z nepomembnimi malenkostmi. Prav nobenega potrpljenja ne boste imeli pri realizaciji svojih ciljev.
DEVICA
Ona: Prevelika sramežljivost lahko pokoplje vaše načrte, zato ne omahujte in naredite odločilen korak, preden ga naredi kdo drug. Ste v izredno ugodnem položaju, vendar pa ni še nič popolnoma dorečeno.
On: Lahko ste zadovoljni, saj boste z malo napora dosegli vse, kar vam je v tem trenutku dosegljivo. In četudi si morda mislite, da vas nič več ne more presenetiti, boste vendarle priznali, da to ne drži.
Ona: Nekdo bo pošteno presenečen nad vašim ravnanjem, saj res ne bo pričakoval, da ste sposobni takšnih reči. Izkoristite nastalo situacijo in si ustvarite prednost, ki vam je zlahka ne bodo mogli ukrasti.
On: Premislite, kaj je bolje: da se dan za dnem prepirate in uničujete živce, ali da stvar enostavno prekinete in prebolite. Pri odločitvi vam bo v veliko pomagal nekdo, od katerega tega sploh ne boste pričakovali.
ŠKORPIJON
Ona: Prevzeli boste neko obveznost, ki vas bo skoraj spravila ob živce, toda kaj hitro si boste opomogli in se znašli v novi situaciji, s tem pa se bo pokazala tudi nova priložnost
On: Pretirano ste ljubosumni. Naučite se zaupati ljudem okoli sebe in videli boste, da bo življenje prijetnejše. Posvetite se športu, mogoče vam bo uspelo tok razmišljanja preusmeriti drugam.
Ona: Dobili boste lep kompliment, kar vam bo v precejšnji meri izboljšalo samozavest. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da si izboljšate finančno stanje, zato jo kar najbolje izkoristite.
Oru Pokazati jezo in čustva je nekaj povsem človeškega in tega se vam ni treba sramovati in skrivati. Nekdo od prijateljev bo šel v svojih namerah malo predaleč, pa vam bo enostavno prekipelo in prepir bo tu.
KOZOROG
Ona: Naključje bo hotelo, da se boste znašli u bližini osebe, ki vas zadnje čase precej opazuje. Vse skupaj vam bo precej všeč, pa se boste kaj hitro zapletli v avanturo, ki pa lahko sčasoma postane tudi kaj več.
On: Prišel je čas, da se do popolnosti posvetite poslovnemu življenju, saj je pred vami obdobje, ko vam bo šlo vse kot po maslu. Nekdo vas bo prosil za pomoč, zato ga nikar ne zavrnite.
Tij »
Ona: Bilo je kar nekaj sprememb, ki jih. niste pričakovali, in to vas je upravičeno zbegalo. Zdaj se lahko postopoma vrnete na ustaljena pota. Čaka vas kopica odloženih opravkov, ki jih bo treba čimprej naredi-
On: Delovna vnema in elan v vas bosta pošteno naraščala, tako da se boste lotili tudi tistih poslov, ki so se vam še pred kratkim zdeli preveč komplicirani. Izkoristite ugoden trenutek in ne bo
Ona: Privoščili si boste nakup, o katerem že dolgo sanjate, saj tako dobre priložnosti res ne boste hoteli zamuditi. To bo f veliki meri presenetilo tudi partnerja, ki pa vam bo na konca dal vendarle prav.
On: Skozi poslovno plat življenja boste spoznali osebo, ki vam bo kar hitro prirasla k srcu. Ravnajte tako; kot vam veleva srce in videli boste, da bo simpatija obojestranska. Obeta se vam zanimivo ljubezensko obdobje.
Božiček za otroško lahko noč
Če je Božiček ali dedek Mraz že nakupil darila za vaše najmlajše in malo starejše navihance, lahko za sproščen praznični večer pobrska po košu in doda še nekaj: toplo, ljubko, barvito spalno srajčko. Ali pižamo, ki jo moda vse raje vidi v kompletu z jutranjo haljo.
Če imamo odrasli ob prihodu prvega ali drugega dobrega moža še posebej veliko opravkov in vmes tudi kakšno skrb, ju žarečih ličk in široko odprtih oči otroci zgolj nestrpno pričakujejo. Zakaj bi jih torej ta večer, še posebej, če ga bomo pričakali v krogu družine, ob domači slavnostno pogrnjeni mizi in mežikajočem drevescu, tlačili v slovesna oblačila? Ob tem pa s kotičkom očesa budno pazili, da se otrok ne bo pomečkal, popackal, umazal... Prikupna oblekica z dodanim svilenim ovratnikom ali pentlja v laseh bo povsem zadostovala.
Ko pa boste darila odvili, se lahko začne tudi drugi del igrivega praznovanja - preoblačenje v pižame. Ste že kdaj prišli na to idejo? Preizkušeno deluje, sploh, če je pri hiši ali na obisku več otrok. Veliko zabave, smeha in veselih poskokov ... Kajti to ne
Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK
bodo tista vsakdanja »mučilna« oblačila, ki napovedujejo, da je treba v posteljo. Nova črtasta spalna srajčka v močno oranžni, ljubko rožnati ali prelepi beli flaneli s kapuco in retro vezeninami ne bo vzbujala spomina na naveličane obraze staršev in tistih večnih otroških za lase privlečenih izgovorov, zakaj še ne bi šli spat...
Pa še tole - ko izbirate spalno srajčko, nikar ne kupite predolge v upanju, da bo deklici dlje časa prav. Že marsikateri spotik, prebita ustnica in opraskan nosek, še posebej pri hoji po stopnicah, se je zgodil zaradi predolgega spalnega oblačila. Skratka, funkcionalnost, udobje in veselo modni videz naj bodo glavno vodilo tudi pri tovrstnih oblačilih.
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
ÎLAS1-INFORMACIJE
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi:
-	v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti,
v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure;
-	v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do. 15. ure;
- v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure.
EUROSTIL
VESELE BOŽIČNE
PRRZNIKE IN 5REČN0 2006
prodam
GOLF II diesel, letnik 1989 in dele za mercedes 115, 123, prodam. Telefon (03) 5740-453.	šuse
PEUGEOT 4061.816v, letnik 1998, vsa oprema, vreden ogleda, prodam za 1.380.000 SIT. Telefon 041696-837. 7698 GOLF IV19 tdi, limuzino, 1998, prodam. Možna menjava za traktor. Telefon 041 642-070.	Š1026
PASSAT 1,9 tdi, 90 km, limuzina, letnik 1997, vsa oprema, prodam. Možna menjava za traktor. Telefon 041 214-124.
Š1028
KIA pride 1.31, letnik 1999, ugodno prodam. Telefon 041 970-451. 7750 RENAULT five, beleborve, letnik 1995,10, ♦ 4 zimske gume, prodam za 150.000 SIT. Telefon 051 366-934. žsss SEAT tordoba 1.9 diesel, letnik 1994, veliko dodatne opreme, reg. na novo, prodam. Telefon 041 798-325. Š1049 ŠKODA favorit 135 I, letnik 1992, euro priklop, reg do 23.12., prodom.Telefon 051310-320.	7732
MAZ00 323, letnik 1991, reg. do julija 2006, prodam za 140.000 SIT. Telefon 041 588-205.	Š1235
OPEL zafira 2.0 dli, L 2004, el. paket, vozilo v garanciji, prodam za 3.500.000 SIT. Telefon 031229-748. 777s FORD fiesta 1.6 diesel, 1.1986,reg. do 1.10. 2006, prodam. Telefon 031 674-687.
TRAKTOR Lidner 25, traktorsko škropilnico 2001, cepilec drv na sveder prodam. Telefon 031 292-324,5795-640.
Š1040
KIPER prikolico Tehnostroj, nosilnost 4 tone, prodom. Telefon 031 782-956. š 1030 STAREJŠI traktor ter kabino od Imt prodam.
Telefon 040 907-156. 7734 R0LB0 zo sneg, novo, za kosilnico Bes 710, širina 70 cm, prodom. Telefon 041635-598.	7765
kupim
TRAKTOR, prikolico, trosilec ter drug stroj, tudi okvarjen, kupim. Telefon 041407-130.	7327
ROTACIJSKO kosilnico Sip 135 kupim. Telefon 5719-391.	Ž 584 TRAKTOR Tomo Vinkovič kupim. Telefon 041 588-205. Š1235
prodam
500lilrski kovinski trosilec umetnega gnoja in ličkalnikza koruzo prodam. Telefon 031 209-011.	7697
TRAKTOR Universal 55dtc4»4, letnik 1993, dobro ohranjen, prodam. Telefon (03) 5736-702.	L1169
TRAKTOR Mossev Ferguson, 32 ks, prikolico domače izdelave, nosilnost 3 tter prikolico za prevoz živine za traktor prodam ali menjom za traktor TV. Telefon 5821-678.	.7718
STROJ za vlečenje kovin »drukpank«, prodom.Telefon (03) 15451-027. 7776
prodam
DVE stanovanjski hiši v bližini Šempetra prodamo za 20 in 15 mio SIT. Hql d. 0. o, Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234, od 7. do 8. ure. HIŠO nujno prodam. Možnost menjave za stanovanje. Telefon 041 628-674.
7584
VEČJO kmetijo oz. po delih, v Gotovljah pri Žalcu, prodamo. Hql d. 0. o, Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234, od 7. do 8. ure.	n
HIŠO v Laškem, potrebno obnove, ob glavni tesli, v bližini zdravilišča, prodam. Telefon (03) 5484-880. 75617562 STAVBNO in kmetijsko zemljišče na Dobrov-Ijah prodamo. Hql d. 0. o, Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234, od 7. do 8.ure.	n
KMETIJSKO zemljišče, Lokrovec pri Celju, velikosti 1000 m!, ob gozdu, prodam za 1,6 mio SIT. Telefon 041 698-386.
POSLOVNI prostor, 190 m2, v Žalcu, prodamo. Hql d. 0. o, Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234, od 7. do 8. ure. n POSLOVNI prostor, delavnico, približno 150 m2, s pripadajočim zemljiščem, v Celju, prodam. Telefon 041731-787. 7692 POSLOVNO stanovanjski objekt v Levcu prodamo. Hql d. 0. o, Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234, od 7. do 8. ure. n POSLOVNO stavbo, samostojno, 110 m', parcela 250 m2, v Celju, polrebno obnove, ugodno prodam oli menjam za manjše stanovanje. Telefon 041750-180.7634 NA Svetini prodamo zemljišče (travnik), velikost 35000 m2. Telefon 041 263-177.	7684
HIŠO na Svetini, velikost 300 m2, novejša gradnja, možna menjava za stanovanje, prodamo. Telefon 041263-177. 7684 LOKAL v Laškem prodam ali dam v najem. Telefon 041 682-688.	p
NOVEJŠO hišo z gospodarskim poslopjem in
I,7	ha zemljišča, v okolici Šentjurja, prodam za 35 mio SIT. Telefon (03) 573-140.	7705
DVE hiši, nov hlev in kozolec, v okolici Laškega, prodam. Telefon 031 493-595.
L1180
V OKOLICI Žalca prodamo hišo z 1,5 ha zemlje. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5701-270.	ž 586
DVE zazidljivi parceli ali zemljišče v celoti, blizu Term Olimia, prodamo. Telefon 5823-147.	7735
DRAMLJE. Stanovanjsko hišo z možnostjo poslovnega dela, približno 250 m2, adaptirano 1990, prodamo za
II.000.000	SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Goricc pri Šmartnem 57 c, Celje. n
ŠMARJEpriJelšah, Sladko Gora. V neposredni bližini centra Sladke Gore prodamo bivalni vikend z vso opremo (100 m1 stanovanjske površine) z asfaltiranim dovozom, vinogradom približno 180 m2 ter dvoriščem 250 m2, leto izgradnje 1970, leto prenove 1990, cena 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavoc s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje. n S0CKA, Homec. Hišo v gradnji, stavba 118 m2,3000 m2 dvorišča in ostalega zemljišča, prodamo za 6.800.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
■•si»
■v.pgp-nepremicriine.ci
HIŠO ali poslovni prostor za delavnico najamem. Telefon 051366-535. 7747
ozmm
prodam
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 74 m2, na dobri lokaciji, v celoti obnovljeno, prodam. Telefon 041 662-194,4919-161.
7599
DVOSOBNO stanovanje, 55 m2,1. nadstr., obnovljeno, v Celju, dobra lokacija, ugodno prodom. Telefon 041 624-184.
V CENTRU Celja prodam stanovanje, 60 m2, možno tudi za pisarne. Telefon 041 866453.	7709
03/42-63-122 in 031 342118
Saw
23 mio SIT, koda 1076
CEUE, obrtna cona Trnovlje. Prodamo zazidljivo stavbno zemljišče (območje proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti), 3016 m2 in 4840 m2, po ceni 10.062 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
ŠENTJUR, Hruševec. Stanovanjsko hišo, 853 m2, z vso opremo in pohištvom, zgrajeno
3, prodamo za n 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje. n
kupim
GRADBENO parcelo, na dobri lokaciji, kupim. Telefon 041698-386. 7290
LOKAL, 40 m!, v Gosposki ulici, center, oddam. Telefon 041634-844. 7597
ionskih delavcev ali podobno, od-m. Telefon 031420-134. 7649
va 4, Celje, telefon 041727-301;
POSLOVNI prostor, 18 in 90 m2, sparkimim prostorom, primerno za zdravstvo, od-
češti v Celju, oddam v najem. Telefon 041 262-063.	7757
i^ideljfin;
M® Ljubljanska 14a, Celje
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
1034925956, 031862140]
V okolici Celja oddam opremljeno stanovanje mirni ženski ali paru. Telefon 031 264-604.	. 7751
DVOSOBNO ali večsobno stanovanje, Celje, Žalec, najamem. Telefon 051 341-907.
7707
iščem
ENOINPOL do dvosobno stanovanje v Celju iščemo. Telefon 041708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
CELJE, center. Stanovanje v Vrunčevi 1, nad Borzno hišo, 3. nadstropje, meščansko, 90 m2, prodam ali menjam za kmetijo ali vikend ob morju. Telefon 041 634-940.	L1181
V središču Celja prodam povsem obnovljeno meščansko stanovanje 138 m2, primerno tudi za mirno pisarniško dejavnost. Telefon 0416304)15 afi 041 383-661.
DVOSOBNO stanovanje v Celju 2/3 nadstr., 71 m2, plin do vrat, prodamo za 7.500.000 SIT. Telefon 040 736-708.
7773
kupim
ŽALEC. Kupim trisobno stanovanje vŽalcu. Gotovina takoj. Telefon (03) 5717-944.
Ž 577
ZA gotovino kupim tri- oli večsobno stanovanje v Rimskih Toplicah. Telefon 041 380-693,031261-675.	L1174
oddam
POPOLNOMA opremljeno enosobno stanovanje v Čopovi ulici v Celju, dvoriščna stran, oddom. Telefon 031243-743.
ronje, v Novi vosi, približno 60 m2, kuhinja, spalnica, dnevna soba, kopalnica, oddom. Pofjoj predplačilo. Telefon 041 624-914. 7668 ÍN0INP0LS0BN0 stanovanje, 43 m!, Otok, delnoopremljeno, obnovljeno, oddamo. Obvezna varščina. Telefon 041 229 416, po 17. uri.	ž 582
3PREMUEN0 enosobno stanovanje na Otoku in Garažo v garažni hiši Lava oddam. Telefon 5414-209. 7755
POGRAD iz masive in dve pisalni mizi prodam. Telefon 5417-837,031251-078.
ZAMRZOVALNO skrinjo Gorenje, 2101, prodam. Telefon 040 882-795. 7587 STARO pohištvo, staro od 80 do 100 let, ugodno prodam. Telefon 041 866-453.
7709
ZAMRZOVALNO skrinjo Electrolux, neto prostornina 2571, staro 2 leli, rabljena 1 leto, prodam. Možna menjava za bukova drva. Telefon 041640-604. 7731 PEČ Calorex na trdo gorivo in Zibro 45 na petrolej, ogreva 45 m2, skoraj novo, prodom. Telefon 031806-041. 7742 PRALNI stroj, hladilnik, trosed, mizo, stole, omaro, kuhinjo prodam. Telefon 041 415412.	7770
8W	Tiï
ïïlllïiL	Jái
GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPIPOSOJIL
DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV
PE Celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/425-7000
NUMERO UNO
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Ce niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23

IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36
ODKUP DELNIC
POVRAČILO
V_^mMH.«*.^_„
P.E. CELJE, Ljubljanska c. 7
oddam
HLADILNIK Gorenje,višina 124cm, starejši, delujoč, zamrzovalno omaro Gorenje, visoko, dvojna vrata, v okvari, oddam. Telefon 041980-145, popoldan. 7766
potrebujem
ČE lahko kdo podari sobno peč, naj pokliče po telefonu 5795-050. Š1232
DRVA, mešana ali bukovo, prodam. Telefon (03)5793-602.	Š1042
DRVA prodom. Telefon 041929-290.
BUKOVA drva, cepana, prodom. Telefon 041 284-081.	Š1036
DRVA bukova, 18 m', prodam. Telefon 041 516-406.	L1184
NAPOL suha bukovo drva, 8 m, prodam.
Telefon 041541-188, Šentjur. Š1230 DRVA, kratko žagano ter rozsekáno ali dolga, v hlodih, bukova in smrekova, prodam. Možna dostava. Telefon 040 211-346.	p
kupim
DESKE, debeline 5 cm, mizarska kvaliteta, suhe, 5 m3, kupim. Kodrič, telefon 041 252-129 ali 031 861-313. 7740
mmm:
TV Philips 29 PT 8640 100 hz, ekran 72, nov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 466^)64.	7628
prodam
BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031 776-591. 7583 MODUL, 115 Sn/kos in ostali gradbeni material ugodno prodam. Telefon (03) 5461-165,031337-365. 7461 KERAMIKA, italijanska, no zalogi, ugodno prodom. Telefon (03) 5461-165, 031 337-365.	74617462
BUKOVA žagana drva in hlodovino prodam. Telefon 031 8584)87. 7667 BUKOVA drvo, hlodovino, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 051 644-716.
prodam
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Kličite po 19. uri, telefon 5772-525.	ž 571
PRAŠIČE, težke od 25 do 40 kg, prodamo.
Telefon 041708-978. 7485 PRAŠIČE, težke od 25 do 150 kg, prodam, možen prevoz. Telefon 041 656-078.
PRAŠIČE za koline prodom. Celje, telefon (03)4928-384,031651-436. 7647 MAJHNE psičke pekinezerjein jagnjeta prodam. Telefon 040 349-018. 7665 TELIČKO sivko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 390-185,5717^9431578
HemoDial, zdravstvene storitve d.o.o.
Cesta v Tomaž 6A, 3212 VOJNIK
specialistične internistične ambulante
za samoplačnike
Za vaše težave z delovanjem ledvic ali povišanim krvnim tlakom vam bo s telefonskim dogovorom omogočen ambulantni pregled in posvet s specialistom ob dogovorjeni uri brez čakanja v vrsti.
V ambulanti izmenično ordinirata: prim. Marijan Močivnik, dr. med. in Janez Mršek, dr. med.
Informacije in naročilo na pregled od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro po telefonu 780 42 90 ali 780 42 75.
Vesele božične praznike in srečno 2006
m saffliel'
tt»	ZLATARSTVO
KRAGOLNIK SlKRAGOLNIK d.o.o. Čez leto se nam vedno mudi, zato si oddahnite vsaj za praznične dni. Naj se staro leto v miru poslovi in novo začne se brez skrbi.
ZLATARSTVO KRAGOLNIK, Kettejeva 12.3000 Celje
JAHALNO kobilo, staro dve leti in pol, prodom za 250.000 SIT. Telefon (03) 7593-854.	7645
KRAVO prodam ali menjam za brejo telico ali brejo kravo. Telefon 041 598-645.
Ž 579
PRAŠIČE, od 50 do 150 kg, ugodno prodamo. Prodamo tudi pse bemske planšar-je, čistokrvne. Telefon (03) 5821-863, 031509-061.	7713
MLADO breja kobilo z žrebetom prodam. Telefon 041740-751,031572-276.
TELICO simentalko, težko 600 kg, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 040 695-652.	7703
BURSKE koze prodam. Telefon 041 736-248.
TELIČKO simentalko, težko 200 kg, brez številke, prodom. Telefon (03) 5823-186,041941-168.	6645
PRAŠIČE, težkega 150 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodom. Telefon 041312-475.	7739 TELIČKO simentalko, težko 140 kg in kravo simentalko, brejo 2 meseca, tretjega teleta, prodom. Telefon 5702-634,041 823-925. ž 583 BIKCA, 160 kg, telico, brejo 3 mesece, prodam. Telefon 5793-133, po 14. uri.
Š1238
DVE mladi žrebici, stari 2 leti, prodam.
Telefon 041794-332. 7763 BURSKE kozice z rodovnikom, prodom. Telefon 031823-820.	Š1239
TELICO simentalko, brejo in teleta, starega do 20 dni, kupim. Telefon (03) 5777-
IEUČK0 simentalko, stara 3 mesece, menjam za bikca. Telefon 041785-369. L115S
IŠČEM
PRIJAZNE lastnike za nežno, sramežljivo, a zelo prijazno psičko labradorko, svetlo rjave barve, staro dva meseca in pol, iščemo. Po e-mailu lahko pošljem slike. Telefon 031768-786, Nuša; email: no-jin.naslov@siol.net.	7761
prodam
VINO, neškropljenega grozdja, prodam. Telefon 5461-942.	7666 ŽGANJE, čisto slivovko, staro dve leti in domače vino, prodam. Telefon 051 351-626.
KAKOVOSTNO seno, kocke ali rifuza, prodamo po 300 SIT. Telefon 031 362-569.
RDEČE vino, dobro, prodam. Telefon 051 263-153.	L1179
DOMAČE mešano vino, neškropljeno, odličnega vonja in okusa, zelo poceni, prodam. Telefon 041 543-294. š 1231 KORUZO, domačo, suho, luščeno, prodam.
Telefon 041271-340. 7753 DOMAČE vino (z brajde) ugodno prodamo.
Telefon (03) 5452-136. 7754 VINO souvignon, chardonay in mešano belo, prodam. Telefon 5823-147. 7736 SLADKO seno, približno 3 tone, prodam. Telefon 7812-512 ali 040 899-380.
SORTNO mešono belo vino prodam. Telefon 5821-627,031 566-563. Š1233
KUPIM
BIKA simentalca, težkega od 200 do 300 kg, kupim. Telefon 041 530-885.
L1133
BIKCA simentalca, od 14 dni do 12 tednov, kupim. Telefon (03) 5731-318. L1172 BIKCA, od 200 do 500 kg, kupim. Telefon (03)5739-332.	L1171
BIKCA, storego 3 do 4 tedne, kupim. Telefon 041 969-423.	Š1039 KONJA poni, rjavo bele barve, starega do 3 leta, višina 115 cm, kupim.Telefon (03) 5763-258. 7741
PEČ Emo 3, na olje in elektromotor, 1,1 Kw, trifazni, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 041974-108. 7632 ŽRMUE brez motoija, s kovinskim ohišjem in oknoTermopon, 140* 140, prodam. Telefon 040 575-924.	7628 BON za 8-dnevno potovanje po Turčiji in 6-mesečnego rotvailerja, cepljenega, prodam. Telefon (03) 5771-958. 7626 BUKOVA drva in dele za hondo prodam. Telefon (03) 5735-107,031 650-195.
L1150
MANJ škropljena jabolka in dvobrazdni plug, 14 col, prodam. Telefon 031 621-531.	Ž 580
VITLO za dvigovanje senenih bal, nerjavečo črpalko, opremi jen bivalni vikend, z vinogradom in sadovnjakom, 17 km iz Celja, prodam. Plačilo možno 2 % mesečna obrestna mera, po plačilu glavnice prepis. Telefon 031 530-083. 7654 ZIMSKE gume na jeklenih platiščih za R dio, štiri, ugodno prodam. Telefon 031 264-680.	7663
SMUČI Rosignol,zvezmi, 150 cm, Blizard, 150 cm in pancerje, št. 39, prodam. Telefon 040 215-152. 7668 SKORAJ nov ženski krzneni plašč (polovima cena), št. 42-44, prodam. Telefon 041 293-921, po 15. uri.	7681
BRZOPARILNIKE (Alfe), 80,120 in 2001, prodam. Telefon (02) 802-6350, po 15.
Uri.	7673
MASIVNI trezor, znamke Primat, 36-32 cm, prodam. Cena samo 20.000 SIT. Telefon 5415-053.	7719
JUG0 bral 45, zimske gumeSemperit 185/ 65-14, keramične ploščice, 30*30 cm, opel kadett 1,3 Is, prodam. Telefon 051 344-245.	L1178
POLOVICO prašiča, teža približno 50 kg, cena 600 SIT/kg, prodam. Telefon 031 559-820.	L ,1176
VHODNA vrata z okvirjem, balkonska vrata, obroče za sode, prodam. Telefon (03) 5731-466.	L1178
SVINJSKE bokse in goveje priveze, nove, ugodno prodam. Telefon 031 493-595.
L118O
250 kock sena, telico simentalko, 280 kg, 80-basno klavirsko harmoniko Melodija, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 574-872.	7702
BI0 jabolka, sorta idared, jonagold ter dvobrazdni plug, 14 col, prodam. Telefon 031 621-531.	Ž 580 BOJLER, 801, na trdo gorivo, nerabljen in pvc okna, 100x200, prodam. Telefon 041 214-124. Š1028 HRASTOV vinski sod, 350 litrov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5824-381. 7700 OBLAČILA za fantka, 2 leti, ugodno prodam. Telefon 041436-390.. 7724 KOSILNICO Bes, motor Acme, prodam. Cena 145.000 SIT. Telefon 041 815-455.
S1043
KONJSKO vprego, pluge, stružnico za les, plemenske telíce in gumi voz prodam. Telefon 04! 587-985. S1234 UGODNO prodam karto za dopust - krožno potovanje po Turčiji ali Španiji. Telefon 041 238-467.	7771
BUKOVA in smrekova drva, krmni krompir, goveji gnoj s prevozom, 3 zetorje, čelni nakladač, prašiče 30 do 35 kg, seno v kockah (prevoz brezplačno), prodam. Telefon 041297-961. 7777
8-ĐNEVN0 potovanje po Turčiji zelo ugodno prodam. Telefon 051 215-220. 7762
KUPIM
KOČIJO BARBIE s štirimi konji, lepa ohranjeno, kupim. Tá št. 03 714 00 87 ali 051 319616.
GARAŽO, lokacija Novo vas v Celju, kupim ali vzamem v najem. Možno predplačilo. Telefon 031 645-988. 7714
TELICO simentalko, brejo ali ne in cepilec za drva, lahko v okvari, kupim. Telefon 031 464-629.	- 7701
MENJALNIK za kombi Volkswagen sinhroin motor, 2109 cm3, bencin, za letnik 1990 do 1992, kupim. Telefon 5794-532.
Š1035
AVTOSEDEŽ ( jajčko) 0 do 3 mesece (rabljen) kupim. Telefon 041313-146. 7725
GARAŽO v garažni hiši no Lavi menjam za enako v Vojkovi. Telefon 5471-228.
ŽELIM spoznati prijatelja, starega do 60 let, da si polepšava praznične dneve. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro 2006.	7711
IŠČEM žensko, od 45 do 50 let, iskreno, ki bi me ljubila s srcem, za trdno zvezo in prijateljstvo, da se za vedno rešim samote. Sem 53-letni vdovec, 176 cm. Dam ti lahko poštena in zvesto srce. Telefon (03)5474-167.	7693
VSE na svetu bi dal, da zvesto partnerko, staro do 30 let, za skupno življenje bi spoznal. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRAZNIKI. p
mmm
.Telefon
HI 326-008. DKN0 Sidro, Ul. mesta Gtivenb.oith 13, Celje. 7571 NATAKARJA oil n
ga dela. Telefon 031 714-990. Pizzeria lauru-., Miran Kajtna s. p., Lever 40,3301 Petrovce.n
"Sx
BAR CAFFE MATHES
V celjskem mestnem parku sprejema naročila za:
• prednovoletne zabave zaključenih družb do 150 oseb
•silvestrovanje Rezervacije: 041 927 029
. Popov»Dušan s.p.. Partizanska 5, Celje. .,
SADNE sušilnice, najboljše ta čas, za novo leto cenejše. Lerra Prebold, Skozi gaj 2, Prebold. Telefon 5724-049 ali 041596-838.	n
VEČ vrst elektromotorjev, molzni stroj Virovitica ter stojišča za hlev prodam. Telefon 031420-134.	7648
AVTOMOBILSKO prikolico prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5796-067.7737
OPTIKA
uioLîr
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 _Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za volno vzela slovo.
Spočij si tuljave dlani za vse še enkrat hvala ti.
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in ome
MARICE PREŠIČEK
iz Kozjega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena zahvala dr. Brankici Bilič-Petrovič za zdravljenje ter medicinskemu osebju ZD Kozje in bojnišnici Celje. Iskreno se zahvaljujemo tudi kolektivu OŠ Kozje, vrtcu Zmajček Kozje, staršem učencev 2. razreda OŠ Kozje, govorniku gospodu Andreju Kocmanu, cerkvenemu pevskemu zboru Kozje za odpete žalostinke, gospodu župniku Niku Ma-rovtu za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Borutu Lorgerju za odigrano skladbo in pogrebni službi Gekott.
Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: mož Vlado, hčerki Marica in Nada z
družinami	777
1Voje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in stari oče
ANTON POTRATA
iz Rečice pri Laškem (19.3.1941-12.12.2005)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino, ga v tako velikem številu pospremili na njegovo prezgodnjo zadnjo pot ter darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo Komunali Laško, kolektivu Zdravilišča Laško, gostišča Štorman, pevcem, govornikom, g. Zvonetu Štormanu za darovane sv. maše ter g. župniku za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: žena Vikica, sin Roman z družino, hčerki Tatjana in Sonja z družinama ter ostalo sorodstvo
K0MPLHNE adaptacije kopalnic, popravilo centralnih in vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje. Telefon 041 826-594. 7716 HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. 0. ov PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. 0.0., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n
KNJIGOVODSKE, računovodske storitve z najsodobnejšimi programi, strokovno in ažurno po najugodnejših cenah, za d. 0. 0. in s. p., že od 10.000 SIT naprej. Telefon (03) 7810-091,041242-800. A&D Jereb d. 0. o., Teharje 36 a, 3221 Tehorje. n IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Som, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n
Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in LIV. Rado STRNAD s.p.. Tremerje 6. Celje. Tel.: 03/548 82 14. gsm: 041/558 370
ČISTO, nekodilsko, pošteno osebo sprejmem na stanovanje v okolici Loškega, brez najemnine, samo za redno čiščenje hiše. Telefon 040 658-288. 7704
GRADITELJI, pozorl Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje-za centralno ogrevanje. Peči so zelo ekonomične za kurjenje na drva ali olje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, telefon 5415-011. 7728 CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041649-234.	n KOMPLETNE sanacije kopalnic, popravilo in vzdrževanje vodovoda, zamenjava radiatorjev brez praznjenja sistema vam uredimo hitro, kakovostno in po ugodnih cenah. Sončni Žarek, Bojan Pesan s. p., Ul. Skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur, telefon 051 206-503. 1133
INTEREUROPA d.d.
Filiala špedicije Celje
Kidričeva 38, 3102 Celje
PRODAJALCEV-SKLADISCNIKOV ter VOZNIKOV VILIČARJA- KOMISIONARJEV
za sprejem in izdajo, pretovarjanje in komisioniranje blaga - malih gospodinjskih aparatov in akustike.
Več informacij prejmete po telefonu
na štev. 03/42 42 110.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očima
ANDREJA DANILA PAVLETIČA
iz Trubarjeve ulice 32 v Celju (13.5.1920-8.12.2005)
se zahvaljujemo svojcem, prijateljem in znancem
za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Áťr
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti. Celo ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame in stare mame
CECILIJE TURNŠEK
iz Zabukovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Žalec, bolnišnicama Celje in Maribor, pogrebni službi Ropotar, g. župniku Planincu za opravljen cerkveni obred, g. Pustineku za poslovilne besede, godbenikom godbe Zabukovica, g. Viliju za odigrano Tišino
in delavcem Komunale Žalec za opravljeno slovo. Žalujoči: mož Zdravko, sin Vojko in hčerka Boža z družino ter ostalo sorodstvo __Ž 581
Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki obstaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
MIRKU ARNSKU
Tih in boleč je spomin na božič 2000, ko nas je
nenadoma zapustil ljubi mož, ati in dedi. Pozornost na tvojem grobu govori, da si vedno z nami.
Vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižigate svečke, najlepša hvala.
Vsi njegovi najdražji
JOŽE CENTRIH
iz Laškega
Hvala vsem, ki prižigate svečke na njegovem grobu in se ga spominjate. Njegovi najdražji
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in brat
STANKO SNEK
iz Slatine pri Dobju (9.11.1944-15.12.2005)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za pomoč v teh hudih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Hvala kolektivoma Gradnje Polak in Hrib Dobje ter sodelavcem Ema. Hvala tudi pevcem, govorniku g. Leskovšku in g. župniku Zdolšku za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi
Ko
zapusti ljubljena oseba, zazvonijo vsi zvonovi sveta,
a jih nihče ne sliši, razen zapuščenega človeka, ki z divjim krikom v njihovem zvonjenju ugaša svojo bolečino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
FRANCA ŽONTE
(6.9.1928-12.12.2005)
;e zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za ponujeno dlan in široko odprto srce.
Njegovi najdražji: žena Milka, sin Marjan in hčerka Milena z družino.
Veliko je bilo trpljenja, še težje je slovo, spomin nate pa pozabljen naj ne bo.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in stari ata
STEFAN SPEC
iz Velikih Grahovš
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zbora z Vrha, pevcem iz Šmiklavža za odpete žalostinke ter govorniku g. Ojsteršku za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in sv. maše ter ga skupaj z nami pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za vsak stisk roke in solze sočutja.
Žalujoča žena ter sin z družino
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
3.	12.: Aleksandra DOLE-NEC GOJEVIČ iz Velenja -deklico, Nataša LOJEN iz Šmartnega v Rožni dolini -deklico, Polona KOŽELJ iz Celja - deklico, Metoda GRO-ZNIK iz Ri mskih Toplic - dečka.
4.	12.: Barbara KOZMEU z Vranskega - dečka, Irena
ROŠER iz Dobrne - dečka, Marjanca NOVAK iz Podčetrtka - deklico, Nataša ZELIČ iz Šentruperta - dečka.
5. 12.: Milena KVAS iz Stranic - deklico, Marjeta JERNEJC iz Mozirja - deklico, Marija GUNZEK iz Laškega - dečka.
6.12.: Mladenka DELIĆ iz Celja - dečka. Dragica KRIŽNIK z Vranskega - deklico, Mojca JEZERNIK iz Šmartnega v Rožni dolini - deklico, Tamara ZEČEVIČ iz Celja - dečka, Ljudmila KAME-december 2005 -
Minilo je že let deset, odkar skupaj srečni smo bili
in srce ve, kako boli, ko vaju več med nami ni.
V SPOMIN
KONRADU in FANIKI PLAHUTA
iz Jezerc pri Dobju
Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče.
Pošteno in skromno si živel, bogastva nisi si želel, imel težko si življenje, a zdaj minilo je trpljenje.
Srce ljubeče v grobu, spi, ob njem rosijo se oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata in botra
FRANCIJA ŠKOBERNETA
iz Šentruperta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili v prezgodnji grob, darovali sveče, za svete maše in denarno pomoč ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Muršiču, pogrebnemu podjetju Žagaj šek. Komunali Laško, pevcem Rogla, govorniku Darku Be-zenšku, Vrtnarstvu Celje in vsem praporščakom. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestra Milena ter nečaka Cvetka in Marjan z družinama
NIK iz Celja - dečka, Nataša GRENKO iz Žalca - dečka.
7.	12.: Veronika TURK iz Pristave pri Mestinju - dečka.
8.	12.: Nataša MATANO-VIČ iz Velenja - dečka, Ines KLENOVŠEK iz Celja - dečka, Karmen POBEŽIN iz Šmarja pri Jelšah - dečka.
9.	12.: Bojana CEKUTA iz Celja. - deklico, Andreja MEŠTER iz Velenja - dečka.
10.	12.: Erika RAZGOR-ŠEK iz Vojnika - dečka, Nataša VAŠ iz Žalca - dečka, Simona IPŠEK iz Šentjurja -dečka, Tina DOBROVIČ iz Šmartnega v Rožni dolini -deklico, Karmen JAZBINŠEK iz Sevnice - dečka, Danica COLNARIČ iz Rogaške Slatine - dečka, Karmen KO-PRIVC GRAJŽL iz Celja - dečka.
12.12.: Helena OCVIRK iz Šentruperta - deklico, Brigita HORVAT iz Rogatca - deklico, Mara VUKOVIČ iz Celja -dečka, Klavdija MELANŠEK iz Jurkloštra - deklico, Mi-hela PETEK s Frankolovega
-	dečka.
13. 12.: Mojca JUSTIN iz Podplata - dečka, Esada PEŠTALIĆ iz Žalca - deklico, Helena FUAVŽ iz Stranic
-	dečka, Brigita POSL iz Ro-
gatca — dečka, Nataša BOLČEVIČ z Gomilskega -deklico in dečka.
14.	12.: Tatjana AŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini -deklico, Tatjana GRAČNER iz Rečice ob Savinji - dečka, Biserka LENARTIČ iz Oplot-nice - deklico, Nina KODRIN iz Celja - deklico, Mojca ŠTE-FANČIČ iz Polzele - dečka.
15.	12.: Andreja KAČ iz Prebolda - dečka, Metka SEIDL iz Šmarja - dečka. Maja KUKOVIČ iz Podsrede - deklico, Barbara ŠMON iz Kozja - dečka, Verica GREGORC iz .Ljubna - deklico, Natalija FUAVŽ iz Stranic - deklico, Helena OŠEP iz Solčave -dečka.
TZ »KE
Celje
Poročila sta se: Matej BELAK in Simona GORU-ČAN, oba iz Celja.
Velenje
Poročili so se: Silvo PEČNIK in Kristina VUČKO, oba iz Šaleka, Peter LIPNI-KAR iz Šoštanja in Darja PREVALNIK iz Velenja.
wmMÉeÉik,soD

KINO
1Í
rarma
vsak dan: 17.00 (razen sobote). 20.40 (razen sobote) sobota: 15.50
sobota, ponedeljek, torek In sreda: 12.00 Kot v nebesih
vsakdan: 16.00 (razen petka), 19.10 (razen sobote), 20.20 (razen sobote) sobota, ponedeljek, torek, sreda: 11.30.13.50 petek, nedelja: 22.40
petek, nedelja: 23.20
11. in 2. del ek, torek, sreda: 12.40
vsak dan: 18.50 (razen sobote)
Pogrešana na letalu
vsak dan: 21.00 (razen sobote) sobota, ponedeljek, torek, sreda: 14.30 petek, nedelja: 23.10 Morski deček in deklica iz lave sobota, ponedeljek, torek, sreda: 11.00 V njenih čevljih vsakdan: 18.30 (razen sobote) sobota, ponedeljek, torek, sreda: 13.30 " ja: 23:40
King Kong
vsak dan: 17.00,20.40 (razen sobote) sobota: 12.40,16.20.20.00 od sobote do ponedeljka: 13.20
vsak dan: 16.50,19.00,21.10
od petka do nedelje: 23.20
od sobote do ponedeljka: 14.40
Harry Potter in ognjeni kelih
vsakdan: 16.20
od sobote do ponedeljka: 13.10
Nova v družini
vsakdan: 19.20.21.30
od petka do nedelje: 23.40
Zgodbe iz Namije: lev, čarovnica in oni
vsak dan: 17.30,20.20 (razen sobote)
sobota: 14.00, 17.00. 19.50
od petka do nedelje: 23.10
od sobote do ponedeljka: 14.30
Satanov klan
vsak dan: 17.10,18.30.21.50 od petka do nedelje: 00.10 od sobote do ponedeljka: 14.50
PETEK
19.00 Odgrohadogroba
NEDEUA
16.00 Nikova božična predstava: Tiha ni 19.00 Odgrobadogroba
10.00 Titov trg Velenje _
Božične pesmi ob jaslicah
17.00 Terme Olimia - na trgu vasi
Lipa_ _
Koncert pevskega zbora
20.00 KUP KLjUB Celje_
Prednovoletni žur z Mi2
23.15 Parkirišče POŠTrje
Pohod z baklami k polnočnici v Galicijo
Frank in Wendy
m'M'Hmm.'WHi
PETEK 17.00 Madagaskar
NEDEUA 17.00 Madagaskar 19.00 Film za ženske
15.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Božično novoletni koncert zreške godbe
Užaljeni medvedek
predstava za odrasle in otroke Od 15.00 do 18.00 Jama Pekel
XVII. poulični božično-novolet-ni sejem
Od 10.00 dalje Titov trg Velenje Predbožično dogajanje 10.30 in 16.30 Muzej novejše
zgodovine Celje _
Demonstracija obrti predstavlja sè urar Ivan Kriveč
Pika Nogavička in dedek Mraz
otroška predstava ter prihod ded-
tž Humar: Skozi indijsko /o Radžasthan
isno predavanje z digitalno
Božično-novoletni koncert
gostje skupina Amadeus
19.00 Narodni dom Celje_
Božična prireditev Krščanske cerkve Kalvarija Celje 19.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter Mladi talenti se predstavijo
19.30 Kulturni center Laško
Girardi Ensemble z gostjo Vero Danilovo, sopran
koncert
17.0Q Župnijska cerkev sv. Jožefa, Celje New Swing Quartet tradicionalni božični končen
17.00 Zdraviliški dom Dobrna_
Božični koncert MePZ A Cappella iz Petrovč 17.30 Zdravilišče Laško
Božične pesmi z oktetom Vrelec iz Rimskih Toplic 19.30 Dvorana Union Celje
19.30 Dom krajanov Vrbje : . AG Vrba
premiera komedije 20.00 Dvorana Zlatorog Celje
Prijavo kazalište, Petar Grašo, Šank Rock
koncert
20.00 Rdeča dvorana Velenje Rumena noč
koncert: SóulFingers, Magnifico 21.00 Plesni Forum Celje - dvorana
koncert: Terrafolk
Od 15.00 dO 18.00 Jama Pekel
Božična skrivnost v jami Pekel 16.00 Narodni dom Celje	_
Celjski godalni orkt novoletni koncert 17.30 Cerkev sv. CecilijeCelje-Breg Tradicionalni božični koncert ob dnevu samostojnosti 18.00 Tri lilije Laško
Laška pihalna godba z gostjo Nu-šo Derenda, mažoretkami in drugimi gosti
božično-novoletnikoncert 18.00 Župnijska cerkev sv- Lenarta,
__Nova Cerkev__
Božični koncert 18.00 Športna dvorana Hruševec Pihalni orkester Šentjur 14. božično-novolemi koncert 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Hmeljska princesa opereta
19.00 Dom Svobode Griže___
Tradicionalni božično-novoletni koncert in počastitev 125-letni-ce Godbe Zabukovica
19.30 Narodni dom Celje
19.30 Dom. Sv. Jožefa, Celje
PRAVLJIČNA DEŽELA 2005
pred kinom Metropol Celje ob 17.00 uri
PETEK
Pihalni orkester Celje Dirigentka: Gordana Sikošek Mešani pevski zbor gostincev Celje Zborovodja: Aleš Plevnik
PONEDELJEK
KUD Štajerski rogisti
RAZSTAVE
Izobraževalni center Štore,
je: Zrak - tanka lupina našega
Božična skrivnost v Jami Pe-
20.1.
Knjižnica Vojnik: razstava likovnih del Amine Kolarič, do 16.1.
Galerija sodobne umetnosti Celje dela Kamile Volčanšek, do 21.1.
IKS - internet kavarna Stane: fotografije iz krajinskega opusa, člana fotografskega društva Celje Marka Rebova.
Osrednja knjižnica Celje: Fotografsko društvo Celje, avtorjev Tatjane Kač m Srečka Mačka, do 3.2.
Galerija likovnih del mladih Celje: likovna dela otrok iz vrtcev in učencev osnovnih ter dijakov srednjih šol Mestne občine Celje ter razstava 48 grafik, avtor-
jev iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bolgarije in Belomsije.
Likovni salon Celje: Galapagos - multimedijski projekt Damjana Kradné in Tomaža Lebana, do 28.1.
Razstavišče Gorenje Velenje dela akademskega slikarja Viktorja Šesta.
Zgodovinski arhiv Celje Bombe na Celje - letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtorja mag Bojana Him-melreichainJuretaMiljeviča
Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Blaža.
Galerija Borovo: olja na plamu Dra-gotina Paniča, do 24.1.
Špesov dom Vojnik: slike v mešani tehniki Vide Sofeřic iz Begunj, do 31.12.
Galerija Mik Celje: delaakad. slik. Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic, do 9. 2.
Fotografski atelje Josipa Pelikana:
Poletne impresije, do 30.12.
Galerija Otto Škofja vas: novoletna prodajna razstava likovnih del sUkarjev celjskega območja, do 31.12.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12.
MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: ilustracije Ančke Gošnik Godec, do 31.1.
Galerija Volk: dela Tonija Mohorja, do 31.12.
STALNE RAZSTAVE
Petek ob 21.00
Študentski prednovoletni žur
Vam želi ekipa MCC
Petek ob 21.30, Prostor
TrainStationin Holder minikoncert Redno ŠKMŠ: Vadba joge:
Srede in petki ob 19.30 - začetna stopnja, petki ob 18.00 - nadaljevalna stopnja v vrtcu na Pešnici. Rekreacija:
Sobote od 14.30 do 16.00 v telovadni-ci OŠ F. Malgaja_
gg smon
Sobota ob 20.00
Kristjanova zabava
Torek ob 16.30, Občinsko dvorišče
Dedek Mraz prihaja
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada. Geršaka,
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca OskarjaKogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Špesov dom Vojnik: slike - olja na svilo Marjete Zajec iz Vojnika Stari pisker: stalna razstava. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leo-narda Da VinCija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Ri-hard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Ti-snikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Ali-qua Subest - vedno obstaja razlog.
PLANINSKI . 3 KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 2. januarja na 24. novoletni pohod na Kum. Kozje. Odhod ob 6.21 uri z železniške postaje v Celju. Prijave do 31. decembra na tel. 03/5452-927 ali 040/324-669.
Planinsko društvo Celje Matica vabi: 26. decembra na Javornik (1.268m). Odhod ob 5.30 z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave v društveni pisarni na Stanetovi 20.
Petek od 8.00 dalje
Predstavitev in individualno svetovanje o možnostih počitniškega dela za študente in dijake v času novoletnih počitnic Petek ob 21.00 Klubski večer
Ponedeljek ob 17.00
Delavnica na temo samopodoba
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-tijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, £ax: (03) 5441032,Novi tednikizhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolaijev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja lntihar. Brane Jeran-ko. Spela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
041/651 OSAI» 03/400 Q222
Lišanin v novi galeriji
Pa se je končno le zgodilo, kar smo pričakovali že nekaj časa. Zloglasni galerist Mihailo Lišanin, vodja Galerije likovnih del mladih na Starem gradu Celje, se je preselil v mesto. Natančneje v bivšo parfume-rijo pod dvorano Union, kjer je prejšnji teden pripravil slavnostno odprtje in okrog sebe zbral lepo število gostov.
IZTOK GARTNER
Ko smo med povabljenci ujeli tudi dolgo časa pogrešano Katarino Kerk, bivšo prvo violino Zavoda za turizem Celeia Celje, ki seje končno le vrnila z nekajmesečnega popotovanja po Afriki, smo bili nadvse veseli. Še posebej, ko nam je zaupala, da seje edina drznila sončiti zgoraj brez na plaži, kjer je to strogo prepovedano.
ste bili POŠKODOVANI
I PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE CELJE, Ljubljanska cesta 20 tel, številka: 080 13 14
Slikarko Ivano Andrič Todič je ves večer osvajal nadarjeni kipar Mladen Kralj, ki je pred kratkim enemu izmed znanih Celjanov prodal zelo drag kip Barbare Celjske.
^Kosovelova (S, Celje
PLESKARSTVO
FASADERSTVO
Župan Bojan Šrot je bil sprva malce zaskrbljen nad odzivom povabljencev, potem pa sta z Mihailom Lišaninom, ki je med zahvalnim govorom potočil nekaj solzic, uživala v pršutu, vinu in obujanju spominov.
Seznam prodajnih mest, kjer boste našli Novi tednik in zgoščenko: Mercator: Ulica bratov Vošnjakov 1, Celje, Polzela 209b, Polzela, Mestni trg 2, Žalec, Leveč 7la, Petrovče, Kolodvorska 9, Šentjur, Opekarniška 9, Celje, Frankolovo 12, Frankolovo, C. na Os trožno, Celje, Udarniška 4, Štore, Ljubljanska 31a, Celje, C. v Laško, Celje, Ul. frankolovslcih žrtev 17, Celje, Vinterjeva 6, Vojnik. Engrotuš: Ul. Ivanke Ura-njek 1, Žalec, Ul. mesta Grevenbroich, Celje, Ljubljanska 16, Celje, Mariborska 128, Celje. Spar: Ljubljanska 20, Celje, Aškerčeva 14, Celje, Drofenikova 2a, Šentjur. Interspar: Mariborska 100, Celje.
Naročniki Novega tednika že lahko kupijo zgoščenki Tri muce in Vesel božič po 600 sit na našem oglasnem oddelku v Celju ter v poslovalnicah na Šlandrovem trgu v Žalcu in na Ljubljanski cesti v Šentjurju.
Brez okupacije
Generalnemu inšpektorju Slovenske vojske Vikiju Krajncu (v družbi častnega občana Jožeta Marolta in dekana Fakultete za logistiko Martina Iipičnika) je na licih kaj hitro zamrl nasmeh, ko je na županovem sprejemu slišal sklepne misli svoje soproge Alekse, sicer vodje županovega kabineta. »Pustite, da vas prevzame... A ne vojaška okupacija, naj vas prevzamejo čustva...« je dejala nepogrešljiva Aleksa in ni znala odgovoriti na vprašanje, kdaj sta se z .Vikijem doma sprla in od kdaj mu ne dovoli več »okupacije«.
Foto: ALEKS ŠTERN