6o let letnik 60 številka 11-12-2008 UDK 630 ISSN 0024-1067 Cena 4,50 EUR les wood PRazNIK LESaRStva 120 LEt SREDNJEGa LESaRSKEGa ŠOLStva v SLOvENIJI IN 60 LEt IzHaJaNJa REvIJE LES Quo vadis lesar Pogovor z Janezom Škrabcem 19. Ljubljanski pohištveni sejem ■ Lesarski terminološki slovar Avantgarde / Soft www.tom.si 6o let revija o lesu in pohištvu les Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije. Uredništvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlovška cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-pošta: revija.les@siol.net Uredništvo in sodelavci uredništva Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Franc Pohleven Tehnični urednik: Stane Kočar, univ. dipl. inž. Direktor: Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Sodelavci uredništva: Andrej Česen, univ. dipl. prof. Oblikovalska zasnova revije Boštjan Lešnjak Tisk Littera Picta d.o.o. Uredniški svet Predsednik: Bruno Gričar Člani: Peter Tomšič, univ. dipl. oec., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., mag. Miroslav Štrajhar, univ. dipl. inž., Bruno Komac, univ. dipl. inž., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Stanislav Škalič, univ. dipl. inž., Janez Pucelj, univ. dipl. inž., Igor Milavec, univ. dipl. inž., Florijan Cifrek, Edi Iskra, prof. dr. Marko Petrič, doc. dr. Milan Šernek, Zdenka Steblovnik, univ. dipl. inž., mag. Darinka Kozinc, univ. dipl. inž., mag.Majda Kanop, univ. dipl. inž., prof. dr. Franc Pohleven, Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Uredniški odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Nešič (Beograd), prof. dr. Radovan Despot (Zagreb) prof. dr. Vito Hazler, doc. dr. Miha Humar, prof. dr. Marko Hočevar, mag. Stojan Kokošar, Alojz Kobe, univ. dipl. inž., dr. Nike Krajnc, strok. svet. Borut Kričej, prof. dr. Jože Kušar, doc. Nada Matičič, prof. dr. Primož Oven, prof. dr. Marko Petrič, prof. dr. Franc Pohleven, mag. Marija Slovnik, doc. dr. Milan Šernek, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ulčar, mag. Miran Zager, doc. Maruša Zorec, prof. dr. Roko Žarnič Naročnina Posamezna številka 4,50 EUR Dijaki in študenti 16 EUR. Posamezniki 35 EUR. Podjetja in ustanove 160 EUR. Obrtniki in šole 80 EUR. Tujina 160 EUR + poštnina. Naročnina velja do preklica. Pisne odjave upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja. Transakcijski račun Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlovška cesta 3, IBAN (TR): SI56 0310-0100-0031-882 pri SKB d.d., Ljubljana SWIFT: SKBASI2X Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih številkah letno. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija Les po 43. členu pravilnika med nosilce besede, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni članki so dvojno recenzirani. Izvlečki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. LESaR – QUO vaDIS II? Kaj slovenska lesna in pohištvena industrija lahko ponudi, oziroma mora ponuditi na globalnem trgu? Zaradi svojega preživetja izdelke in storitve z višjo (visoko) dodano vrednostjo, z vidika »gospoda kupca« pa izdelke, ki zadovoljujejo njegove potrebe glede uporabnosti, videza, kakovosti, trajnosti ter enostavnosti uporabe in enostavnosti pridobitve teh dobrin. Kupca moramo ne samo zadovoljiti ampak navdušiti za naš izdelek ali storitev Danes se ne prodajajo več izdelki, prodajajo se zgodbe. Ljudje iščejo sebe v neki zgodbi, in če prodajalec pove pravo zgodbo ter so vsi izdelki in storitve skladne s to zgodbo, bo kupec to zgodbo z navdušenjem kupil. Bolj ko smo te elemente uskladili in perfekcio-nirali, višjo dodano vrednost bomo dosegli in si izgradili vrednejšo blagovno znamko. Kaj pa je potrebno za to narediti ? Moj prvi odgovor in najbrž najbolj enostaven je - sodelovanje. So- delovanje vseh, ki se lahko vidijo v dobri zgodbi. Za dobro zgodbo izdelka ali storitve je potrebno najprej ugotoviti potrebe na trgu, ugotoviti kdo je naš kupec in kakšne potrebe ima. Te sklepe je potrebno predati oblikovalcu, ki mora vse ali vsaj veliko večino kupčevih potreb preliti v izdelek. Tehnično tehnološke službe in proizvodnja morajo ta izdelek izdelati brezhibno, glede na zahteve (zahtevnost) kupca. Prodajna služba si mora urediti prodajno in komercialno dokumentacijo, prodajne poti, služba za človeške vire mora usposobiti in opremiti prodajno osebje, poprodajna služba pa dostavo, servis in druge poprodajne aktivnosti. Da ne naštevam vseh služb, kajti nobena ne sme biti iz te zgodbe izključena. Poleg »hišnih« služb je za uspeh potrebno vključiti zunanje sodelavce in inštitucije (raziskovalce, oblikovalce, trženjske strokovnjake, šole in ostale izobraževalne institucije itd.) Ne ni pomota, ni to kopija lanskega mojega uvodnika pred pohištvenim sejmom v Ljubljani. To moje lansko pisanje sem vzel kot izhodišče za moje letošnje razmišljanje. Poanta uvodnika pa je še danes povsem ista in še bolj aktualna. Pohištvena industrija je letos doživela kar nekaj klofut, štiri večja slovenska lesarska podjetja so v likvidaciji, ta številka pa bo kmalu najbrž še višja. Poleg tega nas je doletela še kriza fnančnega in realnega sektorja. Moj poziv za sodelovanje, predvsem medorganizacijsko, je še toliko večji. Tu pa ne znamo in ne zmoremo narediti koraka naprej, vsak bi delal vse in nikakor ne moremo razumeti, da lahko vrhunsko obvladamo nekatere procese le na enem ali dveh mestih v Sloveniji, ali pa enostavno nekatere procese »kupimo« drugje. Noben mi ne bo dokazal, da lahko vsako lesno podjetje vrhunsko organizira in vodi vse proizvodne procese in faze. To pomeni, da ima najboljšo opremo, najboljše tehnologe, najboljše razvojne tehnologe, najboljše vzdrževalce, sodeluje z najboljšimi raziskovalci in išče najboljšo opremo po sejmih in pri proizvajalcih, ima najboljše prodajnike in nabavnike. Tako smo imeli primer, da je bilo v krogu manj kot 50 km, pet velikih stolarn, ki so vse, vsaka posebej izdelovale stol od hloda do končne obdelave in prodaje. Da ne govorim, da so imeli podobno opremo, praktično iste kupce (ki so jih normalno izseljevali s cenami), predvsem pa pet prodaj, pet nabav, pet tehnoloških in razvojnih služb in tako naprej po pet krat ... Kako pa izvesti »sodelovanje« (navedel bom le nekaj primerov): ► potrebno je določiti prioritete v razvoju lesarske in pohištvene panoge in jih prenesti na izvajalce, ki so najbolj usposobljeni to izpeljati; ► razvoj dveh do treh močnih pohištvenih blagovnih znamk; ► koncentracija predvsem razvojnih, trženjskih in strokovnih virov; ► koncentracija nabavnih in prodajnih virov (skupna nabava, skupni sejemski nastopi, nastopi na tujih trgih, logistika in poprodaja itd.); ► ustanovitev strokovne razvojne in izobraževalne institucije; ► doreči sistem sodelovanja z oblikovalci in formirati dizajn studio; koncentracija proizvodnih kapacitet za posamezne faze predelave lesa (oprema, kadri, znanje, vzdrževanje in razvoj); ► povezovanje vseh panog in podpanog, ki so vključene v pohištveno industrijo; ► razpis skupnih natečajev za razvoj in oblikovanje novih izdelkov; skupni razpis kadrovskih štipendij; ► organiziranje izobraževalnega centra (poklicno, srednješolsko in specialistično izobraževanje). Za realizacijo le tega pa mora stopiti skupaj kapital, vodilni v podjetjih, stroka, pa najbrž še kdo. Naj ob Prazniku lesarstva v naslednjih dneh, ko bomo pregledovali bleščečo zgodovino te panoge, predvsem stroke, to naj ne bo moreče ozadnje. Je pa res, da je zgodovina samo dobra učiteljica, ne da se pa od nje živeti. Le dobro zastavljene aktivnosti, ki vodijo v razvoj in so obrnjene v prihodnost bodo prenesle lepše čase te tradicionalne slovenske panoge. Bruno Gričar lesWOC d 60(2008) št. 11-12 K PRvEmU NatISU LESaRSKEGa tERmINOLOŠKEGa SLOvaRJa Oddaljenega leta 1956 so v uredništvu revije prepoznali potrebo po ureditvi terminologije na panožnem področju. Kot so zapisali tedaj: »Ta važna naloga se je doslej odlašala iz leta v leto predvsem zato, ker je manjkalo sodelavcev pa tudi poguma, da se spoprimemo z mnogimi kvaražugoni, ki povzročajo zmedo v našem strokovnem izrazju.« Prva izdaja lesarskega terminološkega slovarja je zagledala luč sveta. Temu pomembnemu dogodku na pot prispevek, kako so sprejeli prvo odločitev za zbiranje in objavljanje strokovnega izrazoslovja. Bojan Pogorevc pro&veta. In vzaoia Gozdarsko-lesna terminologija Uredništvo je v letošnji program revije uvrstilo tudi delo in objavo knjižnih prispevkov s področja naše strokovne terminologije. Ta važna naloga se je doslej odlašala iz leta v leto predvsem zato, ker je» manjkalo sodelavcev pa itudi poguma, da se spoprimemo z mnogimi kvairažugoni, ki povzročajo zmedo v našem strokovnem izrazju. V okviru naznačenih prizadevanj smo v 3. letošnji številki že objavili članek ing. L. Žumra »Aktualnost naše terminologije«, ki naj bi kot programski članek spodbudil čim širši krog sodelavcev k skupnemu delu za strokovni napredek, ki si ga brez urejene terminologije ni mogoče zamisliti. V nadaljevanju bomo po možnosti v vsaki številki uporabili po eno stran 'lista za objavo slovarskega gradiva. Ne objavljamo že izdelanega slovarja, temveč razpisuj emo na podlagi ' zbranega gradiva kot izhodišča anketo o našem strokovnem izrazju z vabilom, da naj bi vsi naši bralci kritično sodelovali: sprejeli, kar je dobrega, odklonili, kar je slabega, predlagali tudi za dobro še boljše, posebno pa, da bi izpolnili vrzeli, ki so še vedno velike. Načelno se za vsak pojem moramo odločiti za en strokovni termin; kjer jih uporabljamo več, bomo samo enemu priznali prvo mesto. Če uporabimo samo nekaj zgledov, bomo hitro ugotovili, da za en pojem knjižno ne bomo mogli uporabljati devet enakopomenskih izrazov kakor bilja, hlod, krcelj, kri j, platanica, ploh, rkelj, stok, žagovec, ali pa pet izrazov kakor arpa, kasta, kopa, skladovnica, štos. Gradivo za gozdarsko-lesni slovar je izbral in za objavo priredil Inštitut za gozc.no in lesno gospodarstvo Slovenije, ki se mu na :em mestu posebej zahvaljujemo za odločilno pomoč ob pripravah za našo anketo. V našem listu bomo objavljali le del gradiva za skupni slovar in sicer terminologijo lesnega gospodarstva; tovariši, ki urejajo »Gozdarski vestnik«, pa še iščejo najprimernejšo obliko za objavo gradiva za terminologijo ; gozdnega gospodarstva. Tehnično opremo srno povzeli po »Slovenskem pravopisu« (1950). Glavne značilnosti le-te navajamo v naslednjih navodilih. Z navadnim pokončnim tiskom so natisnjene besede in izrazi, ki sodijo pod polkrepko iztočnico; z ležečim tiskom pa vse razlage od slovniških krajšav do pomenskih objasnitev. Med izvedenkami iz iste besede stoji samo vejica, kadar so izvedenke oblikovno in pomensko zelo blizu druga drugi; podpičje pa označuje večjo pomensko ali oblikovno oddaljenost ali pa loči za zgled navedene primere od novih izvedenk. Enačaj ( = ) označuje pomensko enakost in stoji med izpeljankami z različnimi obrazili in istim pomenom ali pa med tujim in ustreznim slovenskim izrazom. Vijuga (~) pomeni, da je treba na sprednjo osnovo dati pripisano obrazilo ali sestavni del besede. Križec ( + ) pred besedo pomeni, da raba te besede v knjižnem jeziku ni dovoljena. Zvezdica (*) pred besedo pomeni, da je raba te besede (v strokovnem izrazju) dovoljena. Dvopičje (:) za besedo pomeni, da sledijo zgledi za uporabo ali pomensko ponazoritev. V okroglih oklepajih () so pisane včasih dodatne besede in pojasnila. V oglatih oklepajih [] je podan izgovor za celo besedo, posebno pri tujih imenih, drugod (koder je potrebno) le za zlog ali glas. Pri samostalnikih je s črkami m ž s (moški, ženski, srednji) zaznamovan spol, rodilniško obrazilo z vezajem (-a, -i, -e ipd.). Pridevniki so zapisani v nedoločni obliki, tudi taki, ki se dejansko rabijo le v določni obliki. Glagoli so v osnovni nedoločniški obliki, poleg nje je z vezajem in obrazilom sedanjiška oblika v 1. osebi. Končno omenjamo še, da bo pričakovana poglobitev terminološkega dela verjetno zahtevala, da se v listu odpre tudi posebna posvetovalnica o terminologiji. Besedo dajemo naročnikom. Uredništvo abonos -a m fosilni mineralizirani hrastov les absoluten -tna -o:: ~o suh les popolnoma suh les; gl. vlažnost absorpcija -e ž: ~ lesa lastnost lesa, da srka in obdrži določeno količino vlage adhezija -e ž fix. sprijemnost, strnitev, zraslost; adhe- ziven -vna -o: ~i proces zraščanja 102 iGSWOOd 60(2008) št. 11-12 Boštjan Lesar*, miha Humar**, Primož Oven*** UDK: 630-8141 DEJavNIKI NaRavNE ODPORNOStI LESa IN NJEGOva tRaJNOSt Factors of natural durability and service life of wood Izvleček: V članku je podan pregled literature o naravni odpornosti, trajnosti lesa in dejavnikih, ki nanju vplivajo. Nadalje je predstavljena variabilnost odpornosti lesa znotraj drevesa in med posameznimi drevesi. Naravna odpornost lesa poleg mesta vgraditve in načina uporabe vpliva na trajnost lesa, ki je za uporabnika lesa pomembnejša od same naravne odpornosti. Zato so na koncu predstavljeni še testi trajnosti oziroma odpornosti lesa in problemi pri razvrščanju lesa v odpornostne razrede. Ključne besede: les, naravna odpornost, trajnost, ekstraktivne snovi, testi odpornosti Abstract: This article presents a literature overview about natural durability, service life and factors that infuence them. Further variability of wood resistance in tree and between individual trees is presented. Natural durability of wood together with service conditions and mode of use infuence the service life, which is more important than just natural durability. Therefore the tests of service life and natural durabilit y, respectively, along with problems with wood sorting in durabilit y classes are introduced in the end of article. Keywords: wood, natural durability, service life, extractives, durability tests Uvod V svetu se je v zadnjem času močno povečalo zanimanje za materiale in izdelke, ki med pridobivanjem, obdelavo in predelavo v najmanjši možni meri obremenjujejo okolje. Eden takšnih materialov je zagotovo les. Les velja za okolju prijazen material, zato postaja uporaba strupenih kemikalij v zaščitnih pripravkih za les vedno bolj sporna. Naravna odpornost lesa je čedalje bolj cenjena lastnost lesa, saj je ključnega pomena za dolgo uporabo nezaščitenega lesa. V prispevku so predstavljeni dejavniki, ki vplivajo na naravno odpornost lesa. Nato so predstavljeni standardi in metode testiranja za razvrščanje lesa po naravni odpornosti ter njihove prednosti in pomanjkljivosti. Naravna odpornost Naravna odpornost je v najširšem pomenu defnirana kot odpornost lesa proti delovanju fzikalnih, kemijskih ali bio- * univ. dipl. inž., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina c. VIII/34, 1000 Ljubljana,e-pošta: bostjan.lesar@bf.uni-lj.si ** doc. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo ** prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo loških dejavnikov (Dinwoodie, 2000). Daleč najpomembnejši so biološki dejavniki razkroja, zato standard SIST EN 350-1 (1994) defnira naravno odpornost kot lastnost, ki jo ima les v naravnem zdravem stanju in označuje dovzetnost na škodljivce. Naravna odpornost beljave in jedrovine Mednarodno združenje lesnih anatomov (IAWA 1964 cit. po Torelli, 2003) je defniralo beljavo kot »(navadno) periferni del debla ali veje z živim parenhimom, ki vsebuje rezervne snovi (npr. škrob).« Beljava rastočega drevesa vsebuje žive parenhimske celice, rezervno hrano in ima visoko vlažnost. Isto združenje defnira jedrovino kot »notranje plasti lesa v rastočem drevesu, kjer je parenhim odmrl, rezervne snovi (npr. škrob) v njem pa so se odstranile ali transformirale v jedrovinske snovi.« Ojedritev je starostni, genetsko programiran pojav, ki slej ko prej nastopi pri večini lesnih vrst. Pri nekaterih se pojavi že v prvih desetletjih življenja, pri drugih pa se beljava ne pretvori v jedrovino tudi po 100 in več letih. Prve tvorijo pravo je-drovino (črnjavo), medtem ko druge tvorijo diskoloriran les. Njegov nastanek je močno odvisen od dejavnikov leSWOOd 60(2008) št. 11-12 okolja (Torelli, 2003; Čufar, 2006). V procesu ojedritve žive parenhimske celice začnejo odmirati, ob tem se običajne biokemijske poti presnove spremenijo in nastajati začnejo predhodniki jedrovinskih snovi ali ekstraktivov. Ekstraktivi se začno kopičiti že v živih celicah v prehodni coni. Jedro-vinske snovi so nizkomolekularne in penetrirajo v celično steno. Pri vrstah, ki tvorijo diskoloriran les, pa nastajajo vi-sokopolimerne enote in ne morejo penetrirati v celično steno. Zato le-te ne vplivajo na povečano naravno odpornost lesa (Torelli, 2003; Čufar, 2006). Les je bolj odporen proti razkroju z glivami ter bakterijami, kot lignocelulozni material večine drugih rastlin. Glavni razlog za naravno odpornost posamezne lesne vrste so biološko aktivni ekstraktivi v jedrovini (Panshin in De Zee-uw, 1980; Viitanen in sod., 1997; Dinwoodie, 2000; Winde-sen in sod., 2002; Haupt in sod., 2003; Aloui in sod., 2004; Guilley in sod., 2004; Bhat in sod., 2005). Beljava vseh lesnih vrst, tudi tistih z zelo odporno jedro-vino, ni odporna proti biološkim dejavnikom razkroja zaradi pomanjkanja biološko aktivnih ekstraktivov, ki bi zavirali rast mikroorganizmov. Poleg tega rezervna hrana v parenhimskih celicah povečuje dovzetnost na razkroj (Panshin in De Zeeuw, 1980). Zaradi tega je beljava vseh lesnih vrst po standardu SIST EN 350-2 (1994) razvrščena v najnižji odpornostni razred 5 (zelo občutljivo na razkroj) (preglednica 1). Odpornost jedrovine v primerjavi z beljavo iste drevesne vrste je boljša predvsem zaradi vsebnosti ekstraktivov. Ek-straktivne snovi se nahajajo v stenah ali lumnih celic in predstavljajo zelo širok spekter kemičnih spojin, ki imajo v drevesu fungistatičen in bakteriostatičen učinek. Najvažnejši so polifenoli, ki vključujejo tanine, antocianine, favone, katehine, lignane itd. Pogosto se pojavljajo še maščobe, maščobne kisline, voski in hlapljivi ogljikovodiki (Čufar, 2006). Toksične substance so v večini primerov po-lifenoli (Dinwoodie, 2000), pri hrastu je to na primer ela-gitanin (Guilley in sod., 2004), pri tiku sta to tektokinon in deoksilapahol (Haupt in sod., 2003), pri macesnu pa je to taksifolin (Gerlinger in sod., 2004). Poleg jedrovinskih snovi je zelo pomembna tudi koncentracija hranilnih snovi. Še posebno vsebnost dušika v lesu igra pomembno vlogo, saj glive, kot tudi insekti, potrebujejo dušik za sintezo aminokislin in hitina (Panshin in De Zeeuw, 1980). Vendar pa samo z ekstraktivi ne moremo vedno v zadostni meri pojasniti naravne odpornosti lesa. Hidrofobnost lesa ima tudi zelo pomemben učinek na naravno odpornost (Gerardin in sod., 2004). Hidrofobnost povečujejo snovi, odložene v lumnih celic (tile, gumozni depoziti), smole. Tile zmanjšujejo mobilnost vode v lesu, kar pripomore k zmanjšanju izpiranja ekstraktivov iz hrasta (Aloui in sod., 2004). Poleg tega drugi avtorji navajajo, da je prisotnost til v pozitivni korelaciji z naravno odpornostjo hrasta (Ayadi in sod., 2001). Enak učinek kot imajo pri hrastu tile, imajo gumozni depoziti pri afriški drevesni vrsti Prosopis africana (Gerardin in sod., 2004). Poleg že omenjenih dejavnikov na vlažnost vpliva še nižja stopnja difuzivnosti (Panshin in De Zeeuw, 1980; Dinwoodie, 2000). Vse zgoraj našteto neugodno vpliva na ravnovesje med zrakom in vodo, ki je nujno potrebno za rast gliv (Panshin in de Zeeuw, 1980). Na naravno odpornost lesa proti glivam odločilno vpliva tudi zgradba celične stene. Celične stene lesa sestavljajo veliki kompleksi netopnih polimerov z visoko molekulsko maso. Te spojine morajo mikroorganizmi s svojimi encimi spremeniti (depolimerizirati) v enostavnejše produkte, da jih kasneje lahko presnovijo. Lignifkacija celične stene fzično preprečuje dostop encimom do polisaharidov (celuloze, hemiceluloze). Poleg tega je delovanje glivnih encimov v glavnem omejeno le na nekristalinične (amorfne) dele celuloze (Panshin in de Zeeuw, 1980). Gostota lesa vpliva tudi na naravno odpornost lesa, vendar pa gost les sam po sebi ne pomeni nujno dobre naravne odpornosti. Tako je bukovina veliko manj odporna od jedrovine bora ali rdeče cedre (Panshin in de Zeeuw, 1980; SIST EN 350-2, 1994), kljub temu, da je bukovina gostejša. Pri hrastu na gostoto vpliva širina branik - širše so, višja je gostota (Čufar, 2006). Humar in sodelavci (2008) ■ Preglednica 1. Razvrstitev lesnih vrst v 5 odpornostih razredov. Podatki veljajo za jedrovino. Beljava vseh lesnih vrst je razvrščena v 5. razred odpornosti (SIST EN 350-2, 1994). Table 1. Classifcation of wood species in 5 durability classes. Data are valid for heartwood. Sapwood of all wood species is classifed into the 5th durability class (SIST EN 350-2, 1994). Razred odpornosti Trajnost (leta) Drevesna vrsta Zelo odporne 1 20+ robinija (1-2)*, iroko, tik kostanj, dob, tisa Odporne 2 15-20 Zmerno odporne Neodporne 3 10-15 oreh, macesen, bor (3-4), duglazija smreka, jelka, brest 4 5-10 Zelo občutljive 5 <5 javor, breza, gaber, lipa, topol, bukev leSWOOd 60(2008) št. 11-12 so ugotovili, da širina branik pomembno vpliva na naravno odpornost jedrovine hrasta; širše kot so branike, bolj odporen je les. Odpornost vzorcev jedrovine hrasta z zelo ozkimi branikami (0,7 mm) proti ogljeni kroglici (Hypoxylon fragiforme) je bila primerljiva z odpornostjo bukovine (Humar in sod., 2008; Fabčič, 2008). A odpornosti ne moremo popolnoma pojasniti s širino branik, saj je količina ekstraktivov ravno tako pomemben dejavnik, ki vpliva na naravno odpornost (Aloui in sod., 2004). Razlike v naravni odpornosti lesa v drevesu in med predstavniki iste vrste Naravna odpornost jedrovine je najvišja na zunanjem delu tik ob beljavi in se proti notranjosti zmanjšuje. Najnižja je tik ob strženu (Viitanen in sod., 1997; Dinwoodie, 2000; Bhat in Florence, 2003; Gerlinger in sod., 2004; Gu-illey in sod., 2004; Flaete in Haartveit 2004; Bhat in sod., 2005; Kokotuse in sod., 2006), v smeri nasprotnega radia pa praviloma ni bistvene razlike (Guilley in sod., 2004 in Bhat in sod., 2005). Opisan vpliv oddaljenosti od stržena na odpornost velja za les iglavcev in listavcev, ki rastejo v zmernem klimatskem pasu. Do zmanjšanja odpornosti notranjih plasti jedrovine po vsej verjetnosti pride zaradi encimskih ali mikrobioloških sprememb v ekstraktivih zaradi staranja drevesa (Dinwoo-die, 2000) in zaradi izpiranja v vodi topnih biološko aktivnih ekstraktivov (Panshin in de Zeeuw, 1980; Aloui in sod., 2004). Aloui in sodelavci (2004) navajajo, da se toksičnost zmanjša zaradi naravne oksidacije ekstraktivov ali njihove kontinuirane polimerizacije, pri čemer se tvorijo manj fungitoksične komponente. Naslednji pomemben vzrok je tudi manjša vsebnost ekstraktivnih snovi v juvenilnem lesu (Gierlinger in Wimmer, 2004). Prav tako je dokazano, da je zunanja jedrovina starejših dreves odpornejša kot pri mlajših drevesih primerljive velikosti (Viitanen in sod., 1997; Bhat in Florence, 2003). Povečanje odpornosti zunanjega dela jedrovine v starejših drevesih bi utegnila biti starostna komponenta. V starejšem drevju naj bi bili eks-traktivi bolj toksični (Panshin in de Zeeuw, 1980), možno pa je tudi, da drevesa s starostjo proizvedejo večje količine ekstraktivov (Haupt in sod., 2003). Naravna odpornost variira tudi po višini drevesa, velja, da narašča z naraščanjem razdalje od korenin (Reis, 1973). Naravna odpornost lesa posameznih dreves iste vrste lahko variira v zelo širokem območju in je večja od variabilnosti znotraj drevesa (Panshin in De Zeeuw, 1980; Viitanen in sod., 1997; Dinwoodie, 2000; Bhat in Florence, 2003; Gerlin-ger in sod., 2004; Guilley in sod., 2004; Flaete in Haartveit 2004; Bhat in sod., 2005; Kokotuse in sod., 2006). Takšna variabilnost je najverjetneje posledica različnega delovanja genov (Viitanen in sod., 1997; Viitanen, in sod., 1998), predvsem vpliva genetske zgradbe na tvorbo biološko aktivnih ekstraktivov (Bhat in Florence, 2003). Poleg tega se moramo zavedati, da vitalnost drevesa in lastnosti rastišča ravno tako vplivajo na naravno odpornost jedrovine (Pan-shin in de Zeeuw, 1980). Guilley s sodelavci (2004) navaja, da obstaja velika razlika v naravni odpornosti hrasta (Quer-cus petraea), ki raste v različnih regijah Francije. Naravna odpornost jedrovine hrasta je variirala med zelo odporno (prvi razred) in neodporno (četrti razred). Vrsta rastišča in lokacija sta zelo pomembni tudi pri tiku (Tectona grandis). Les tika iz naravnih rastišč v Indoneziji in Mjanmaru je zelo odporen (prvi razred), medtem ko je les tika iz Tajske le odporen (drugi razred). Poleg tega pa prihaja do velikih razlik v odpornosti plantažiranega tika. Naravna odpornost tika s plantaž v Togu se zelo razlikuje, 90 % lesa je zelo odpornega do odpornega, 10 % lesa pa je le zmerno odpornega ali celo neodpornega (Kokotuse in sod., 2006). Vpliv časa sečnje na naravno odpornost lesa V preteklosti je bilo glavno vodilo pridobiti predvsem kakovosten les za gradnjo, izdelavo pohištva in tudi za kurjavo, zato so sečnjo prilagodili letnemu času in zlasti luninim menam. Najbolj ugodna so bila obdobja ob »stari luni« v drugi polovici decembra, januarja in prvi polovici februarja, ko je hranljivih snovi v lesu najmanj. Les so sekali tudi po Velikem šmarnu (po 15. 8.), v drugi polovici avgusta, ko se je vegetacijski proces nekoliko umiril (Hazler, 2008). Vendar pa po podatkih iz literature čas sečnje nima neposrednega vpliva na lastnosti lesa, vključno z njegovo naravno odpornostjo (Panshin in de Zeeuw, 1980; Torelli, 2005). Zimski čas predstavlja druge prednosti, klimatski pogoji so na primer v hladnejših mesecih neugodni za delovanje gliv in insektov, s čimer se zmanjša možnost okužbe lesa pred uporabo. Les zimske in letne sečnje je enako (ne)odporen, če je med uporabo izpostavljen klimatskim pogojem, ki so ugodni za rast in razvoj gliv in insektov (Panshin in de Zeeuw, 1980). Trajnost lesa in njeno določanje Trajnost lesa je obdobje, v katerem les ohrani vse svoje relevantne lastnosti. Odvisna je od naravne odpornosti lesa ter mesta in načina uporabe. Vsi vemo, da lahko ostrešje ali pohištvo, izdelano iz neodporne smrekovine, zdrži dlje časa kot hrastovi koli v zemlji. V praksi pravimo, da so koli bolj ogroženi kot ostrešje ali pohištvo, zato moramo za izdelavo teh izdelkov uporabiti različne materiale in postopke zaščite, da lahko dosežemo primerljivo trajnost. Da bi se lažje odločili za pravo vrsto lesa ali primeren postopek zaščite, so evropski strokovnjaki lesene izdelke razdelili v pet različnih razredov izpostavitve glede na njihovo ogroženost oziroma mesto vgradnje (preglednica 2). leSWOOd 60(2008) št. 11-12 ■ Preglednica 2. Evropski razredi izpostavitve lesa glede na mesto uporabe (SIST EN 335-1/2, 1992) Table 2. European use classes (SIST EN 335-1/2, 1992) Razred izpostavitve Mesto uporabe Vlažnost lesa Izdelki I nad tlemi, pokrito, suho pod 20 % pohištvo II pokrito, nad tlemi, nevarnost močenja občasno nad 20 % stavbno pohištvo III nad tlemi, nepokrito, pogosto močenje pogosto nad 20 % vrtno pohištvo IV v tleh ali vodi, stalno vlažno stalno nad 20 % koli, pragovi IV v morski vodi stalno nad 20 % piloti Povedali smo že, da je variabilnost naravne odpornosti lesa zelo velika, poleg tega pa na trajnost lesa vplivajo še drugi dejavniki. Zato so strokovnjaki razvili številne metode testiranja naravne odpornosti, s pomočjo katerih razdelimo les v odpornostne razrede, kot je to na primer po standardu SIST EN 350-2 (1994). V praksi se uporabljajo laboratorijski testi (SIST EN 113) in terensko testiranje. Laboratorijski testi so dobri kot presejalni testi, s katerimi hitro dobimo prve rezultate o novi lesni vrsti ali zaščitnem postopku oziroma sredstvu (Raberg in sod., 2005). Bolj zanesljivi pa so terenski testi (Rapp in sod., 2006), saj so prilagojeni posameznim razredom izpostavitve in nam tako dajo bolj natančne podatke o naravni trajnosti posamezne drevesne vrste. Največ terenskih testov je namenjenih testiranju lesa v tretjem in četrtem razredu izpostavitve (slika 1). V zadnjem času se še posebno povečuje število testov za tretji razred izpostavitve, saj les v četrtem razredu izpostavitve zamenjujejo drugi materiali. Natančen pregled testov za testiranje naravne trajnosti lesa nad zemljo so pripravili Raberg in sodelavci (2005). Terenski testi so zelo dolgotrajni, zato so začeli strokovnjaki razvijati nove hitre metode določanja naravne odpornosti na osnovi barve jedrovine. Barva jedrovine je v tesni korelaciji s količino toksičnih snovi v ekstraktivih (Gerlinger in sod., 2004; Kokotuse in sod., 2006). Metodo na osnovi CIEL*a*b* sistema bi lahko uporabljali za določanje naravne odpornosti macesna (Gerlinger in sod., 2004) ter določanje odpornosti plantažne tikovine (Ko-kotuse in sod., 2006), saj je spektrofotometer enostaven za uporabo in meritev na vsakem kosu lesa traja le nekaj sekund. S pomočjo te metode bi lahko določili naravno odpornost vsaki deski posebej in tako že na žagarskem obratu razvrščali les po naravni odpornosti. Vendar bodo za določanje kriterijev in za lesove z neobarvano jedrovi-no terenski testi še vedno potrebni. Terenski testi v tretjem razredu izpostavitve so zelo različni, od testov, kjer vzorci visijo (slika 2) in voda takoj odteče, do testov, kjer voda zastaja na vzorcih (dvoslojni test (slika 3), Lap-joint (slika 4)). Pomembni sta tudi mikro- in ■ Slika 1. Terenski test naravne odpornosti za četrti razred izpostavitve – v stiku z zemljo (foto: Miha Humar) Fig. 1. Natural durability feld test for the fourth use class – in ground contact (photo: Miha Humar) leSWOOd 60(2008) št. 11-12 ■ Slika 2. Terenski test naravne odpornosti lesa, kjer se vzorci lahko zelo hitro sušijo (foto: Miha Humar) Fig. 2. Natural durability feld test where fast drying of samples is possible (photo: Miha Humar) ■ Slika 3. Terenski dvoslo-jni test naravne odpornosti lesa, ki po SIST EN 335-1/2, 1992 ustreza izpostavljenosti, kot jo opredeljuje tretji razred uporabe (glej tudi preglednico 2) (foto: Miha Humar) Fig. 3. Double layer feld test of natural durability, which according to SIST EN 335-1/2, 1992 corresponds to the third use class exposure (see also Table 2) (photo: Miha Humar) leSWOOd 60(2008) št. 11-12 ■ Slika 4. Lap-joint terenski test (foto: Miha Humar) Fig. 4. Lap-joint feld test (photo: Miha Humar) makroklima, kjer se opravljajo testi. Različna mikroklima (v senci dreves v primerjavi z izpostavitvijo na soncu in vetru, razdalja med njima je bila le 150 m) ima večji vpliv na razkroj kot različna makroklima v Nemčiji (Augusta in Rapp, 2003; Rapp in sod., 2006). Zato Rapp in sodelavci (2006) navajajo, da je tretji razred izpostavitve zelo širok in bi ga bilo potrebno razdeliti na dva do tri podrazrede, da bi lahko bolj natančno predvideli naravno trajnost lesnih vrst. Temu sledijo tudi nove smernice EU razredov izpostavitve, ki bodo v prihodnosti III razred izpostavitve razdelile v več podrazredov. Po vsem svetu so bile narejene številne raziskave naravne odpornosti lesa. Vendar imajo rezultati le omejeno vrednost, pogosto ni navedenega natančnega postopka testiranja, poleg tega tudi ni splošnega klasifkacijskega sistema za razvrstitev lesnih vrst po naravni odpornosti (Willeitner in Peek, 1997). Zavedati se moramo, da ne bo nikoli obstajal sistem, s katerim bi bilo mogoče natančno predvideti naravno trajnost posamezne lesne vrste, saj na potek razgradnje vplivajo številni specifčni in ne-specifčni dejavniki (Willeitner in Peek, 1997). Poleg tega natančna klasifkacija lesnih vrst v odpornostne razrede ni možna, ker je les raznolik biološki material in je razvrstitev v posamezne razrede le približna. Zato dokument, kot je standard SIST EN 350-2, lahko uporabljamo le kot smernice (Van Acker in sod., 2003). Sklepi Na naravno odpornost lesa v največji meri vplivajo eks-traktivne snovi, vendar pa samo z ekstraktivi ni možno pojasniti naravne odpornosti. Poleg ekstraktivov na naravno odpornost vpliva še hidrofobnost sestavin celične stene, zgradba lesa, gostota idr. Naravna odpornost lesa iste vrste ni vedno enaka, ampak se spreminja tako v drevesu kot tudi med posameznimi drevesi. Zaradi velike variabilnosti naravne odpornosti lesa se močno razlikuje tudi njegova trajnost, ki pa je odvisna tudi od mesta vgradnje in načina uporabe. Trajnost lesa je za uporabnika lesa pomembnejša od same naravne odpornosti, saj nam pove, koliko časa bo les obdržal svoje relevantne lastnosti. Zato je pomembno, da pri testiranju naravne odpornosti dobimo čimbolj natančno oceno trajnosti lesa, da lahko potem izberemo pravo lesno vrsto za določen namen uporabe. Literatura 1. Aloui F., Ayadi N., Charrier F., Charrier B. (2004) Durability of European oak (Quercus Petrea and Quercus robur) against white rot fungi (Coriolus versicolor): relations with phenol extractives. Holz als Roh und Werkstof, 62: 286-290. 2. Augusta U., Rapp A. O. (2003) The natural durability of wood in diferent use classes. International Research Group on Wood Preservation, IRG/WP 03-10457. 15 s 3. Ayadi N., Charrier B., Irmoulin M., Charpentier J., Jay Al-lemand C., Feuillat F., Keller R. (2001) Interspecifc variability of European oak durability aginst white rot fungi (Coriolus versicolor): Comperation between sessile oak and penduncle oak (Quercus petraea and Quercus robur). International Research Group on Wood Preservation, IRG/WP 01-10393. 8 s. 4. Bhat K., Florence E. (2003) Natural decay resistance of juvenile Teak wood grown in high imput plantations. Holzforschung, 57: 453-455. 5. Bhat K., Thulasidas P., Maria Florence E. (2005) Wood durability of home-garden teak against brown-rot and white-rot fungi. Trees, 19: 654-660. 6. Čufar K. (2006) Anatomija lesa. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana. 185 s. 7. Dinwoodie J. (2000) Timber: Its nature and behaviour. E & FN Spon, London. 257 s. 8. Fabčič B. (2008) Vpliv širine branik hrastovine na naravno odpornost proti glivam razkrojevalkam. Diplomslo delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. Ljubljana. 77 s. 9. Flaete P., Haartveit E. (2004) Non-destructive prediction of decay resistance of Pinus sylvestris heartwood by Near leSWOOd 60(2008) št. 11-12 Infrared Spectroscopy. Scandinavian journal of forest research, 19: 55-63. 10. Gerardin P., Neya B., Dumarcay S., Petrissans M., Serraj M., Huber F. (2004) Contribution of gums to natural durability of Prosopsis africana heartwood. Holzforscung, 58: 39-44. 11. Gerlinger N., Jacques D., Grabner M., Wimmer R., Schweininger M., Rozenberg P., Paques L.E. (2004) Colour of larch heartwood and relatinships to extractives and brown-rot decay resistance. Trees, 18: 102-108. 12. Gierlinger N., Wimmer R. (2004) Radial distribution of he-artwood extractives and lignin in mature European Larch. Wood and fbre science, 36: 387-394. 13. Guilley E., Charpentier J., Ayadi N., Snakkers G., Ne-pveu G., Charrier B. (2004). Decay resistance against Co-riolus versicolor in Sessile oak (Quercus petraea Liebl.). ana-liysis of the between-tree variability and correlations with extractives, tree growth and other basic properties. Wood Science and Technologie, 38: 539-554. 14. Haupt M., Leithof H., Meier D., Puls J., Richter H., Faix O. (2003) Heartwood extractives and natural durability of plantation-grown teakwood (Tectona Grandis l.) a case study. Holz als Roh- und Werkstof, 31: 473-474. 15. Hazler V. (2008) Les v gradbenem izročilu Slovenije. Les , 60: 229-237. 16. Humar M., Fabčič B., Zupančič M., Pohleven F., Oven P. (2008) Infuence of xylem growth ring width and wood density on durability of oak heartwood. International Bioteteriorati-on and Biodegradation, doi:101016/j.ibiod.2008.03.010, 4 s. 17. Kokotuse A., Stokes A., Bailleres H., Kokou K., Baudasse C. (2006) Decay resistance of Togolese teak (Tectona grandis L.f) heartwood and relationship with colour. Trees, 20: 219-223. 18. Panshin A., De Zeeuw C. (1980) Textbook of Wood Technology, 4 izd. McGraw-Hill, New York. 722 s. 19. Raberg U., Edlund M., Terziv N., Land C. (2005) Testing and evalution of natural duraabilitiy of wood in above ground conditions in Europe -an overview. J. Wood Science, 51: 429-440. 20. Rapp A., Augusta U., Brandt K. (2006) The natural durability of wood in diferent use classes: Part II. International Research Group on Wood Preservation, IRG/WP 06-10598 16 s. 21. Reis M. (1973) Variation in decay resistance of four wood species of Southeastern Brazil. Holzforschung, 27(3): 103-111. 22. SIST EN 335-1/2 (1992) Durability of wood and derived materials – defntion of hazard classes of bilological attack – part 1 and 2. 23. SIST EN 113 (1995) Wood preservatives; Determination of the toxic values against wood destroying basidiomycetes cultured an agar medium. 24. SIST EN 350-1 (1994) Durability of wood and wood-based products – Natural durability of solid wood – Part 1: Guide to the principles of testing and classifcation of the natural durability of wood 25. SIST EN 350-2 (1994) Durability of wood and wood-based products – Natural durability of solid wood – Part 2: Guide to natural durability and treatability of selected wood species of importance in Europe. 26. Torelli N. (2003) Ojedritev – vloga in proces. Les, 55(11): 368-379. 27. Torelli, N. (2005) Lunarni les, mit ali resničnost. Zbornik gozd. in les., 76: 71-101. 28. Van Acker J., Stevens M., Carey J., Sierra-Alvarez R., Mi-litz H., Le Bayon I., Kleist G., Peek R.D. (2003) Biological durability of wood in relation to end-use. Holz als Roh und werkstof, 61: 35-45. 29. Viitanen H., Leena P. , Teijo N., Pirkko V. (1998) Decay resistance of Siberian Larch wood aginst brown rot fung. Part 2. The efect of genetic variation. International Research Group on Wood Preservation, IRG/WP 98-10287, 6 s. 30. Viitanen H., Paajanen L., Saranpaa P., Viitaniemi P. (1997) Durability of larch (Larix spp) Wood against brown-rot fungi. International Research Group on Wood Preservation, IRG/WP 97-10228, 9 s. 31. Willeitner H., Peek R. D. (1997) The natural durability story. International Research Group on Wood Preservation, IRG/ WP 97-20119, 14 s. 32. Windesen E., Wagener G., Lasnino G., Schumacher P. (2002) Investigation of the correlaton between extractives content and natural durability in 20 cultivated larch trees. Holz als Roh- und Werkstof, 60: 373-374. vSEm BRaLKam, BRaLCEm, POSLOvNIm PaRtNERJEm IN SODELavCEm REvIJE LES žELImO LEtO POLNO USPEHOv, RaDOStI IN zaDOvOLJStva! UREDNIŠKI SvEt REvIJE leSWOOd 60(2008) št. 11-12 UDK: 630*824.7 Bruno Dujič* KONStRUKCIJE Iz KRIžNO LEPLJENIH LESENIH PaNELOv – NOva POt SODOBNEGa GRaDBENIŠtva Cross Laminated Wooden Panels – a new way of modern Construction Industry Povzetek: V sodobnem gradbeništvu se vse bolj uporabljajo konstrukcijski elementi iz križno lepljenih lesenih panelov, ki so lahko izdelani tudi v formatu velikosti 50 m2. Takšne velikosti panelov so ob visoki specifčni nosilnosti in križno zlepljeni strukturi lesa prinesle preporod v graditeljstvu. Z njihovo uporabo lahko rešujemo zelo zahtevne in kompleksne konstrukcijske ter arhitekturne zasnove objektov, ki z uporabo klasičnih konstrukcijskih elementov iz enosmerno lepljenega in masivnega lesa niso bile rešljive. Ravno zaradi teh omejitev so se do sedaj v takšnih primerih prednostno uporabljali drugi konstrukcijski materiali, kot sta armirani beton in jeklo. V prispevku so predstavljene križno lepljene lesene plošče KLH, ki imajo mnogo bolj enakomerne in boljše mehanske lastnosti kot enosmerno lepljeni leseni elementi ali elementi iz masivnega lesa. Njihovo nosilnost lahko v proizvodnem procesu zasnujemo z ustreznim številom slojev, njihovo debelino in usmerjenostjo lesenih lamel v posameznih slojih. Zaradi vseh prednosti njihova uporaba narašča tako pri gradnji večnadstropnih stavb kakor tudi pri gradnji objektov večjih dimenzij. Vse to je posledica odličnih lastnosti, ki jih izkazuje les kot gradbeni material, poleg tega pa sistem odlikuje še visoka stopnja prefabrikacije, ekonomičnost in hitrost gradnje ter prijaznost okolju. Ključne besede: lesene konstrukcije, ekonomičnost in hitrost gradnje, inovativnost, KLH - križno lepljene lesene plošče, poliuretansko lepilo Summary: In modern construction industr y structural elements in the form of cross laminated timber panels, which may be done in the format size of 50 m2, are increasingly present. Such sizes of cross laminated timber plate elements were brought together with their high-specifc load-bearing capacity and cross laminated structure of wood revival in civil engineering. With their use we can solve very difcult and complex construction and architectural design of buildings, which by using classic construction elements from one-directional laminated timber and solid wooden elements were not solvable. Due to these restrictions of classical timber elements, in such cases priorit y were used other construction materials like reinforced concrete and steel. The paper presents KLH cross laminated timber panels, which have much more uniform and better mechanical properties than one-directional glued wooden elements or elements from solid wood. Their load-carr ying capacity in the manufacturing process can be designed with an adequate number of layers, thickness and orientation of wooden boards in individual layers. Due to all of advantages, their use is increasing both in the construction sector of multi-storey buildings as well as in the construction of structures of larger dimensions. All this is a result of great properties of wood as a construction material and in addition, this system is also distinguished by high level of prefabrication, economy, speed of construction and environmental friendliness. Key words: timber structures, economy and speed of construction, innovation, KLH - cross laminated wooden slabs, polyurethane glue * dr., Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana, e-pošta: bdujic@fgg.uni-lj.si leSWOOd 60(2008) št. 11-12 1. UVOD Vizionarske ideje o gradnji z lesom prinašajo nova raziskovalna spoznanja za njegovo uporabo in s tem tudi nove sisteme gradnje. Veliko le-teh se poskuša uveljaviti v sodobnem gradbeništvu, saj les, zaradi vračanja človeka k naravnim materialom, nudi ob ekološki osveščenosti takšnega ravnanja tudi najboljše bivalno klimatske razmere. Tako les kot gradbeni material doživlja izjemno renesanso. Eden izmed takšnih inovativnih sistemov gradnje z lesom so konstrukcije iz križno lepljenih lesenih plošč KLH, ki so v zadnjih desetih letih povzročile preporod tako v ekološkem smislu kakor tudi v gradbeniškem, arhitekturnem in nenazadnje tudi ekonomskem smislu. KLH plošče imajo namreč mnogo bolj enakomerne in boljše mehanske lastnosti kot enosmerno lepljeni leseni elementi ali elementi iz masivnega lesa. Njihovo nosilnost lahko v proizvodnem procesu zasnujemo z ustreznim številom slojev, njihovo debelino in usmerjenostjo lesenih lamel v posameznih slojih. Zaradi vseh prednosti njihova uporaba narašča tako pri gradnji večnadstropnih stavb kakor tudi pri gradnji objektov večjih dimenzij. Vse to je posledica odličnih lastnosti, ki jih izkazuje les kot gradbeni material, poleg tega pa sistem odlikuje še visoka stopnja prefabri-kacije, ekonomičnost in hitrost gradnje. Z večjo uporabo lesa kot konstrukcijskega materiala sledimo tudi ekološkim smernicam in ohranjamo naravo. Tako na primer že z izvedbo celotne konstrukcije stavbe iz križno lepljenih lesenih panelov opravimo večino potrebnega za nizkoe-nergijsko oz. energetsko varčno gradnjo. Glede na obdobje svetovne energijske krize in s tem povezanih prepotrebnih sprememb tudi v klasičnem gradbeništvu, omogočajo konstrukcije in objekti iz križno lepljenih lesenih panelov pravo pot v sodobnem gradbeništvu, predvsem zaradi odličnih ekoloških lastnosti, hitre in enostavne gradnje ter človeku prijaznega bivalnega okolja, ki ga sistem nudi. Tako postajajo večnadstropni objekti iz križno lepljenega lesa dan za dnem vse močnejša in eko- nomsko upravičena alternativa tudi betonskim in zidanim konstrukcijam po vsej Evropi (Šturs in Dujič, 2008). 2. KRIŽNO LEPLJENI LESENI PANELI - KLH Konstrukcijski elementi iz križno lepljenega lesa so sodobno kompozitno gradivo, ki ima bolj enakomerne in boljše mehanske ter deformacijske lastnosti kot konstrukcijski elementi iz masivnega in enosmerno lepljenega lesa, predvsem v smeri pravokotno na vlakna lesa. Križno lepljene elemente sestavljajo križno zložene lesene lamele oziroma deske, ki so pod visokim pritiskom ploskovno zlepljene v večji masivni element. Za osnovno surovino se najpogosteje uporablja les iglavcev, ki je tehnično posušen do 12 % (±2 %) vlažnosti, s čimer je omogočena naravna zaščita lesa pred škodljivci kot so glive, insekti in plesni (KLH Massivholz GmbH, 2006). Odvisno od vrste uporabe in zahtev po nosilnosti so plošče izdelane v lihem številu slojev – 3, 5, 7 ali več, vse do maksimalne debeline 60 cm. Medsebojna orientiranost lamel v posameznih slojih znaša 90°, prečni prerez plošče pa je simetričen. Za specifčne potrebe po nosilnosti v posamezni smeri imata lahko največ dva zaporedna sloja enako orientiranost lamel. Takšne plošče se običajno izdelajo na zahtevo naročnika in se razlikujejo od standardnih proizvodnih plošč. Tako se lahko v posebnih primerih za doseganje višjih upogibnih trdnosti izdelajo plošče z dvojnim zunanjim nosilnim slojem, za doseganje višjih strižnih trdnosti pa plošče z dvojnim osrednjim slojem. Pri tem je potrebno na stiku s prvim prečnim slojem upoštevati računsko strižno trdnost. S kombinacijo tankih vzdolžnih nosilnih slojev in debelejših prečnih slojev lahko dosežemo višjo nosilnost tudi v prečni smeri (KLH Massivholz, 2007). Materialne karakteristike križno lepljenih panelov so nekoliko težje določljive predvsem zaradi lastnosti lesa kot nehomogenega naravnega materiala. Eksperimentalno ■ Slika 1. Križno zlepljene lamele v konstrukcijski element – leseno vezano ploščo (»jumbo plywood«). leSWOOd 60(2008) št. 11-12 ■ Slika 2. Raznos vertikalne obtežbe v ravnini stene (levo) in raznos vertikalne obtežbe v ravnini plošče (desno). dobljene zveze med napetostmi in deformacijami se namreč pri lesu zaradi njegove anizotropije zelo razlikujejo glede na način obremenitve (tlak, nateg) in glede na smer delovanja napetosti (vzporedno z vlakni, pravokotno na vlakna ali pod določenim kotom glede na smer vlaken). S križnim lepljenjem lesenih lamel dosežemo, da imajo leseni elementi enakomernejše mehanske lastnosti ter se pri obremenitvah bolj homogeno obnašajo, zaradi česar se prerezi tudi manj krivijo in ne pokajo. Materialne karakteristike plošč lahko določimo ali eksperimentalno ali z ustrezno računsko metodo (Blass in Fellmoser, 2004). Križno lepljenje omogoča obojesmerno nosilnost lesenih ploskovnih elementov, povečuje nosilnost in preprečuje cepitev v smeri pravokotno na vlakna lesa, poleg tega pa zagotavlja dimenzijsko stabilnost plošč, kar pomeni, da je delovanje lesa (krčenje, nabrekanje) zmanjšano na zanemarljivo vrednost. Tako so deformacije v ravnini takšne plošče dejansko zanemarljive, medtem ko pravokotno na ravnino plošče znašajo približno 2,4 mm/m za vsak % spremembe vlažnosti lesa. Zaradi križno orientiranih lamel lahko elementi obtežbo prenašajo v dveh pravokotnih smereh, kar omogoča njihovo uporabo tako za stenske kot stropne elemente, primarna smer prenosa obtežbe pa ustreza orientaciji vlaken zunanjih plasti desk, kar je shematično prikazano na sliki 2. Paneli lahko dosegajo dimenzije, ki so primerne tudi za gradnjo etažnih sten v enem kosu s predhodno izrezanimi odprtinami in pripravljenimi površinami za stikovanje, največje dolžine elementov pa so prilagojene transportu. Z ustrezno povezavo elementov v celotno konstrukcijo lahko dosežemo, da plošče, ki se uporabljajo za stenske elemente, prevzamejo veliko vodoravno obtežbo tako v ravnini stene kot pravokotno nanjo. S primerno arhitekturno in statično zasnovo objekta, ustrezno nosilnostjo KLH panelov ter primerno izvedbo stikov med stenami in ploščami lahko torej zagotovimo odlično odpornost konstrukcije iz križno lepljenih plošč tudi na delovanje vodoravnih obtežb kot sta veter in potres. Masivne križno lepljene lesene plošče imajo tudi bistveno višjo požarno odpornost, kot jo običajno pripisujemo lesenim konstrukcijskim elementom, ter lahko presegajo požarno odpornost jeklenih in armiranobetonskih elementov. Sposobnost lesa za prevajanje toplote je namreč zelo majhna, saj jo prevaja od 300 do 400-krat počasneje kot jeklo. Elementi zoglenijo počasi od površine proti notranjosti, ustvarjena zoglenelost pa zmanjšuje prevajanje toplote in onemogoča dostop kisika do lesa. V ne-zoglenelem preseku ohranjajo elementi polno nosilnost in med gorenjem ne spreminjajo oblike, zaradi česar ne povzročajo pritiska oz. prenosa obtežbe na druge konstrukcijske elemente, kar je večinoma vzrok za porušitev konstrukcije. Glede na hitrosti gorenja lesa lahko pri križno lepljenih ploščah računsko ugotovimo, da znaša običajna požarna odpornost 3-slojne plošče 30 min, s 5-slojnimi ploščami je mogoče doseči požarno odpornost 60 min, pri večjih debelinah in večslojnih stenah pa tudi 90 min in več. V skladu z zahtevami požarnih predpisov so računsko dokazljive tudi višje vrednosti požarne odpornosti (90 min, 120 min itd.), ki pa so odvisne predvsem od debeline in slojevitosti plošč ter njihovih oblog. Življenjska doba plošč znaša ob ustrezni vgraditvi tudi več kot 50 let (KLH Massivholz, 2006). 3. LEPILA ZA LEPLJENJE LESA V KRIŽNO STRUKTURO Vsestransko uporabo lepljenih lesenih konstrukcij moramo delno pripisati tudi razvoju sintetičnih lepil. Zahte- leSWOOd 60(2008) št. 11-12 ve, ki jih morajo izpolnjevati, podajajo ustrezni evropski standardi. Uporaba lepil, ki se odlikujejo po odpornosti na temperaturo, klimatske spremembe, kemikalije in mikroorganizme, zagotavljajo lesenim lepljenim konstrukcijam v določenih primerih prednost pred armiranobetonskimi in jeklenimi konstrukcijami. Lepilo poveže les v nov material, pri tem pa mora imeti stik boljše mehanske lastnosti od okolišnjega lesenega medija. Pogoji, ki jih morajo takšna lepila izpolnjevati, so: konstantna trdnost, trdnost na stiku mora biti večja ali vsaj enaka kot je trdnost lesa na strig vzporedno ali pa pravokotno na vlakna, odpornost na anorganske in organske snovi, odpornost na kemijske vplive, strjevanje pri temperaturi do 25°C, požarna odpornost in ustrezen odprti čas lepila - čas od takrat, ko nanesemo lepilo, pa do takrat, ko lamele stisnemo (Kitek Kuzman in sod., 2006). Proizvajalci lesenih križno lepljenih plošč za lepljenje večinoma uporabljajo enokomponentno poliuretansko lepilo Purbond, ki izkorišča naravno vlago v lesu za povezovanje elementov v celoto, brez potrebe po topilih in formaldehidu. Lepilo se po celotni površini nanese na lesene deske v količini okoli 200g/m2, popolno zlepljenje pa se doseže v stiskalnici. V prvem koraku povezovalnega procesa voda, ki jo vsebujejo lesene lamele v obliki vlage, reagira z delom izoci-anatov v lepilu in tvori amin kot vmesni produkt, izločati pa se začne ogljikov dioksid, kar povzroči rahlo penjenje lepila. Amin nato zelo hitro reagira s preostalim delom izo-cianatne skupine, ki rezultira v križno povezani strukturi podobni tistim pri dvokomponentnih sistemih lepil. Ker lepilo med lepljenjem oddaja majhne količine CO2 in ne vsebuje formaldehida ali topil, nima škodljivega vpli- Prepolym (isocyana! Bf e) lr termed iate Carbon product (amine) dioxide + Q- > -©- ^ Polyurea/polyurethane chain va na človekovo zdravje in okolje kot lepila na drugačnih kemičnih osnovah. Lepilo je brez vonja, zaradi visoke sposobnosti povezovanja pa je tudi njegova poraba majhna. Uporaba je dokaj enostavna, saj se material nanaša direktno iz pločevinke, zaradi česar ni odpadka, prav tako pa ni potrebno mešanje. V strjeni obliki je popolnoma inertno in toksikološko varno, kar dokazujejo desetletja izkušenj pri uporabi na stanovanjskih, medicinskih in drugih površinah (tapecirano pohištvo, ležišča, športni tekstil, medicinski implantati). Ker so vsa uporabljena lepila brez formaldehida, so lepljene konstrukcije popolnoma primerljive z naravnim masivnim lesom (Bayer Material Science - Purbond, 2006). 4. VEZNA SREDSTVA Križno lepljeni stenski paneli se v talno, oziroma temeljno, konstrukcijo sidrajo s pomočjo kovinskih sider. Pri tem se za prevzem dvižne sile, ki nastane kot posledica rotacije stene v primeru vodoravne obremenitve, uporabljajo t.i. dvižna sidra, za prevzem strižnih sil, ki se pojavijo ob zdrsu stene, pa t.i. strižna sidra. V temeljno konstrukcijo so sidra vijačena oz. pritrjena s sidrnimi vijaki, v lesene plošče pa običajno pritrjena z lesnimi vijaki ali obročastimi žeblji premera vsaj 4 mm in dolžine med 40 in 60 mm. Podobno se pritrjujejo tudi stene na medetažne plošče, le da se tu uporabljajo samo lesni vijaki ali obročasti žeblji, s katerimi kovinski kotnik pritrdimo tako na steno kot tudi na medetažno ploščo. Stiki med posameznimi paneli se običajno izvedejo kot preklopni vijačeni spoji. Vrste uporabljenih sider, dimenzije vijakov in žebljev ter priporočila glede konstrukcijske izvedbe se nekoliko razlikujejo med različnimi proizvajalci križno lepljenih plošč. Tako proizvajalci v sistemu povezovanja križno lepljenih lesenih panelov predlagajo določene stike in detajle, ki jih mora računsko ovrednotiti in potrditi statik. Nekateri ne uporabljajo posebej dvižnih in strižnih sider, ampak za prevzem vseh sil uporabljajo isti kotnik z ustreznim šte- ■ Slika 3. Shema kemijske reakcije lepila Purbond (Purbond, 2006). ■ Slika 4. Detajl 5-slojne plošče z vijačenim preklopom (KLH Massivholz, 2001). leSWOOd 60(2008) št. 11-12 ■ Slika 5. Detajl stikovanja v medetaži (KLH Massivholz, 2001). vilom vijakov in/ali žebljev ter razdaljo med njimi, kar se določi v skladu s statičnim izračunom. Računska nosilnost vijakov in žebljev se določi v skladu z veljavnimi standardi za projektiranje mehanskih stikov v lesenih konstrukcijah in tehničnimi predpisi oziroma dovoljenji proizvajalcev mehanskih veznih sredstev. Tipični primeri spajanja plošč v KLH konstrukcijskem sistemu so prikazani na slikah 4, 5 in 6. 5. PREDNOSTI GRADNJE S KRIŽNO LEPLJENIMI LESENIMI PANELI Dejstvo je, da se konstrukcije iz križno lepljenih lesenih plošč v Evropi med nosilnimi sistemi vse bolj uveljavljajo. Tako sistemi gradnje iz lesenih križno lepljenih plošč pokrivajo vse večji delež med montažnimi stanovanjski- ■ Slika 6. Detajl stikovanja s temeljno ploščo (KLH Massivholz, 2001). mi objekti (slika 7), hkrati pa njihova uporaba narašča tudi med večnadstropnimi stavbami in objekti večjih dimenzij (slika 8, 9, 10 in 11). Uspeh konstrukcijskega sistema iz križno lepljenega lesa temelji na več razlogih, med katerimi pa moramo vsekakor izpostaviti naslednje: ► metoda križnega lepljenja lamel zagotavlja material visoke stabilnosti, dobrih splošnih mehanskih lastnosti in toplotne izolativnosti, poleg tega pa se konstrukcije iz takšnega materiala zelo dobro obnašajo tudi v primeru potresa in požara, ► paneli iz križno lepljenega lesa imajo veliko trdnost in togost v ravnini ne glede na kvaliteto lesa, zaradi česar omogočajo tudi uporabo domačega lesa slabše kva- ■ Slika 7. Enodružinski hiši z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenenih lesenih KLH plošč. leSWOOd 60(2008) št. 11-12 24 ■ Slika 8. Večnadstropni stavbi z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenenih lesenih KLH plošč (zgoraj 4-etažni stanovanjski blok v Avstriji in levo 3-etažni v Liechtensteinu) ■ Slika 9. Objekti večjih dimenzij in razponov z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenenih lesenih KLH plošč (levo proizvodna hala v Avstriji in desno hipodrom na Švedskem) leSWOOd 60(2008) št. 11-12 ■ Slika 10. Večnadstropni stavbi z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenenih lesenih KLH elementov, ki sta bili zgrajeni v ožjih mestnih jedrih (levo hotel Lamm v Italiji in desno render že zgrajene 9-nadstropne stavbe v centru Londona, v kateri je osem zgornjih etaž iz KLH plošč) ■ Slika 11. Poslovni stavbi z nosilno konstrukcijo iz križno lepljenenih lesenih KLH elementov zgrajeni v zelo kratkem času - nosilna konstrukcija je bila postavljena v manj kot tednu dni (levo poslovni KLH objekt pri Katschu v fazi montaže in desno zaključen biro v Celovcu). ■ Slika 12. Premostitveni nosilec in most iz križno lepljenenih lesenih KLH elementov. leSWOOd 60(2008) št. 11-12 litete, ► konstrukcijski sistem izkazuje veliko duktilnost oz. sposobnost plastičnega obnašanja pred porušitvijo in dobre splošne lastnosti disipacije oz. sipanja energije v odvisnosti od sistema in načina mehanskih povezav, ► sistem omogoča gradnjo tako enostanovanjskih kot tudi večnadstropnih stavb, ► proces obdelave in izgradnje je izjemno hiter, pri čemer ne potrebujemo visoko kvalifcirane delovne sile, predvsem pa ► je uporabnikom, ki so sicer bolj naklonjeni betonskim in zidanim konstrukcijam, sistem gradnje s križno lepljenimi masivnimi ploščami kot alternativa klasični gradnji, bližje kot okvirni leseni sistem, zato se bodo zanj tudi lažje odločili. 6. SKLEP Značilnost sistema gradnje iz križno lepljenih lesenih masivnih KLH plošč je vsekakor tudi visoka stopnja prediz-delanosti, saj so konstrukcijski elementi v celoti izdelani v delavnici pod kontroliranimi pogoji, odlikujejo pa ga tudi ekonomičnost in prijaznost okolju. Križno lepljene plošče se lahko uporabljajo kot nosilni in nenosilni elementi, dopuščajo pa tudi možnost kombiniranja z jeklom, steklom in vsemi drugimi tradicionalnimi gradbenimi materiali, s čimer ponujajo največjo možno svobodo v arhitekturi. Poleg uporabe v eno in več etažni stanovanjski gradnji, je konstrukcijski sistem iz križno lepljenega lesa v svoji kratki zgodovini že dokazal izredno uporabnost tudi v gradnji poslovnih, industrijskih, servisnih, komunalnih, sakralnih ter inženirskih objektov, kot so na primer mostovi (slika 12). Sistem ponuja tudi velike možnosti pri dozidavah in nadzidavah obstoječih zgradb. Z različno površinsko obdelavo konstrukcije iz križno lepljenega lesa lahko ustvarimo videz zidane stavbe, pri tem pa ohranimo zdravo bivalno okolje, ki ga ponuja les. Sistem tudi v notranjosti s svojo konstrukcijsko zasnovo ne kvari funkcionalnosti prostora in ima pri statično zahtevnejših konstrukcijah celo določene prednosti pred klasično grajenimi objekti. 7. LITERATURA 1. Bayer Material Science - Purbond (2006). Adhesives for modern timber construction. Predstavitvena brošura. 2. Blass HJ., Fellmoser P. (2004) Design of Solid Wood Panels with Cross Layers. V: Proceedings of the 8th World Conference on Tiber Engineering, WCTE 2004, June 14-17, 2004, Lahti, Finland; pp: 543-548. J. 3. Kitek Kuzman M., Hrovatin J., Kušar J. (2006) Lesene lepljene konstrukcije v arhitekturi. http://predmet.arh.uni-lj.si/ar/2006-1/ar2006-1-09.pdf (15.12.2007) O avtORJU PRISPEvKa PROF. DR. BRUNO DUJIč Bruno Dujič, rojen 19. 6. 1971 v Mariboru, je leta 1996 diplomiral na Fakuteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) Univerze v Ljubljani. Nato se je kot stažist asistent zaposlil na Katedri za preskušnje materialov in konstrukcij FGG, kjer je nadaljeval podiplomski študij in kot asistent sodeloval pri predmetih Gradiva in Eksperimentalna analiza konstrukcij. Leta 1999 je zaključil magisterski študij, leta 2001 pa doktorat s področja potresne odpornosti lesenih konstrukcij. Od takrat dalje je zaposlen na UL FGG, kjer kot raziskovalec in strokovnjak deluje predvsem na področju lesenih in kompozitnih konstrukcij. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno v potresno odpornost različnih lesenih konstrukcijskih sistemov in razvoj inovativnih križno lepljenih lesenih masivnih konstrukcij. Leta 2001 je sodeloval v ameriškem projektu CUREE-Caltech in za raziskovalno delo ter doprinos pri raziskavah lesenih okvirnih konstrukcij prejel priznanje združenja ameriških univerz na področju potresnega inženirstva. Leta 2003 je prejel štipendijo japonske agencije za promocijo znanosti (JSPS) za raziskovanje na Japonskem. Na področju raziskav in projektiranja lesenih konstrukcij sodeluje s slovenskimi in tujimi podjetji. V okviru sodelovanja s podjetjem KLH Massivholz iz Avstrije je leta 2007 kot konzultant sodeloval s statiki iz Londona pri projektiranju najvišje 8-etažne lesene stanovanjske stavbe na svetu, ki je bila v letu 2008 tudi uspešeno izvedena. 4. KLH Massivholz GmbH (2006) Križno lepljen les – dostopno na: http://www.klh.m2online.at/fleadmin/klh/ bilder/2007/Prospekte/PDF/071018_KLH_slow_A4.pdf (10.9.2007) 5. KLH Massivholz GmbH (2007) Statika, slovenska verzija. 6. KLH Massivholz GmbH (2006). European Tehnical Approval - ETA-06/0138. 7. KLH Massivholz GmbH (2001). Construction guidelines , V.2.0, dec 2001. 8. Štrus K., Dujič B. (2008). Križno lepljeni leseni paneli - KLH inovativnost v sodobnem gradbeništvu, zbornik 30. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled, oktrober 2008, str. 133-144. leSWOOd 60(2008) št. 11-12 aj Ol CG E 03 O Sodobna arhitektura in bivanjska kultura sta ob ekološki osveščenosti in spoštovanju energetsko varčne gradnje tesno povezani z lesom kot edinim naravnim nosilnim konstrukcijskim materialom. Križno lepljene lesene plošče KLH* so tisti arhitekturni izziv in ključni trend v gradbeništvu, ki ponuja rešitve v smeri moderne, ekološke, energetsko varčne ter potresno varne gradnje tako enodružinskih hiš, kot večstanovanjskih, industrijskih in večnadstropnih poslovnih objektov. Za uresničitev vizije sozvočja z naravo, ob upoštevanju sodobnih arhitekturnih in oblikovnih trendov prihodnosti ter odločenost živeti in delati v modernem in zdravem okolju, potrebujete predvsem zanesljivega in strokovnega partnerja, ki vam bo z vrhunskim znanjem pomagal rešiti projektantske in statične izzive ter vam predstavil naravne in sodobne konstrukcijske rešitve - KLH rešitve. CBD d.o.o. - vaš partner od idejnega projekta in statične zasnove do izvedene konstrukcije. * KLH Massivholz GmbH je vodilno globalno podjetje v razvoju in proizvodnji križno lepljenih lesenih plošč in z Evropskim tehničnim soglasjem ETA-06/0138. Podjetje CBD d.o.o. se ukvarja s projektiranjem lesenih konstrukcij in je predstavnik KLH v JV Evropi ter partner v razvoju izdelkov in projektiranju zahtevnih objektov po svetu. Bojan Pogorevc 19. LJUBLJaNSKI POHIŠtvENI SEJEm Od 3. do 9. 11. 2008 je na Gospodarskem razstavišču potekal 19. Ljubljanski pohištveni sejem – največja tovrstna prireditev pohištvene industrije pri nas. Obiskalo ga je več kot 50.000 ljudi, kar je več kot lani. Podelili so nagrade in priznanja najboljšim izdelkom in najlepšim razstavnim prostorom. Sejem je bil letos še večji kot doslej, razstavo pohištva pa so popestrile številne vsebinske novosti. Letos je bil sejem še večji kot lani: Lanskim prostorskim zmogljivostim razstavnih površin se je pridružila še ena montažna dvorana za razstaviščem. Na 17.780 kvadratnih metrih razstavnih površin se je predstavilo 354 podjetij iz 24 držav, kar je največ doslej. Neposredni razstavljavci so bili iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Indije, Italije, Nemčije, Slovaške in Slovenije. Države, iz katerih so bila zastopana podjetja, pa so bila poleg omenjenih še Belgija, Francija, Grčija, Indonezija, Japonska, Kanada, Kitajska, Koreja, Nizozemska, Norveška, Poljska, Španija, Švedska, Švica, Tajvan in ZDA. Še zlasti poseben poudarek oblikovanju je bil namenjen razstavljavcem v dvorani Kocka. Slavnostna otvoritev sejma s podelitvami nagrad in priznanj je bila v ponedeljek, 3. 11., ob 12.00 uri v Dvorani Urška, Dunajska 18. Otvoritelj je bil Zoran Janković, župan Mesta Ljubljana. Na večernem sprejemu, ki ga je na dan otvoritve GR organiziralo za razstavljavce, so podelili na- ■ Nagrado Zlata vez je prejelo podjetje GORENJE NOTRANJA OPREMA d. o. o. za kuhinjo COMPACT XL, avtorice Tine Jerabek. grado najboljšemu izmed Deset najboljših (Top Ten). Gospodarsko razstavišče je v četrtek, 6. 11., za razstavljavce organiziralo družabni zajtrk, na katerem so se razstavljavcem zahvalili za sodelovanje na sejmu, Društvo oblikovalcev Slovenije pa je na njem podelilo svoje priznanje. Letos je med 60 prijavljenimi izdelki določila Deset najboljših (Top Ten) prvič mednarodna komisija: Steve Diskin iz ZDA, Isabel Herault iz Francije, Špela Hudnik iz Slovenije, Thomas Machhörndl iz Avstrije in Vladimir Pezirc iz Slovenije. Sledila je merilom, da dobi nagrado izdelek ali sistemska rešitev, ki najbolje združuje inovativen pristop, funkcionalnost in tehnološko oziroma likovno kakovost. Nagrade Deset najboljših na letošnjem LPS prejeli izdelki naslednjih proizvajalcev: 1. OSM – Rok Koprivnikar s. p., za stol HǺG SIDEWAYS 9730, avtor Formel Industridesign AS 2. ODEJA d. d., za posteljnino Aurora, oblikovalke Andreje Cegnar 3. GORENJE NOTRANJA OPREMA d. o. o., za kuhinjo COMPACT XL, oblikovalke Tine Jerabek 4. TOM d. d., za izdelek TRANSFORMER, oblikovalca Damjana Uršiča 5. MIZARSTVO BOLČIČ, MITJA BOLČIČ s. p., za večnamenski omarici ZIGZAG, oblikovalcev Teje in Eda Vidovič 6. POBLES, proizvodnja, trgovina pohištva in oprema d. o. o., za kuhinjo AKACIJA, oblikovalke Mateje Cukala 7. MEBLO JOGI d. o. o. za vzmetnico NIRVANA, ki jo je oblikoval Razvojni oddelek Mebla Jogi 8. DONAR d. o. o. za stol EMBODY, oblikovalcev Jefa Webra in Billa Stumpfa 9. ETIS d. o. o. za kuhinjsko napo ELICA CHROME EDS3, ki jo je oblikoval Elica design team 10.ERGOLES d. o. o. za delovni stol BEA, ki sta ga oblikovala Doriana in Massi Miliano Fuksas les 60(2008) št. 11-12 Nagrada The Top of the Top, zmagovalka med Desetimi najboljšimi, pripada letos podjetju Meblo Jogi d. o. o. za vzmetnico Nirvana, ki so jo oblikovali v njihovem razvojnem oddelku. V Razvojnem oddelku Mebla Jogi so zapisali: vzmetnica Nirvana je ležišče z dvojnim vzmetenjem za spanje brez zunanjih vplivov. V izdelku so večplastno zloženi 5-consko žepkasto jedro, nad tem zračni kanali ter na površini žepkasto jedro s 2000 vzmetmi na kvadratni meter. Preobleka je iz licencirane tkanine x-static, najbolj prevodne tkanine na svetu. Tkanina vsebuje vlakna, obdana s slojem srebra, zato je ležišče brez kemičnih dodatkov antibakterijsko, antistatično, se ne navzema vonjev in je ter-moregulativno. Zaradi posebnih vzmeti se izjemno prilega različnim telesnim težam, prav tako je pritisk ležišča na telo enakomerno razporejen vzdolž in ob straneh celega telesa, kar blagodejno vpliva na krvni obtok. Deset najboljših si je bilo mogoče ogledati na posebni razstavi v Avli (A). ■ MIZARSTVO BOLČIČ se je na sejmu predstavilo z dvema večnamenskima omaricama avtorjev Teje in Eda Vidovič Dobitnike treh nagrad Zlata vez, ki jo podeljujeta Gospodarsko razstavišče ter Združenje lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije za nov, javnosti še ne predstavljen izdelek – za oblikovalsko izvirnost, tržno prodornost in celovito zasnovo – je komisija (Slavko Koželj, Vladimir Pezdirc in predsednik, Ladislav Ercegovič) izbirala je med 24 prijavljenimi eksponati: 1. nagrado pa je prejelo podjetje TRGODOM d.o.o. za otroško posteljico, avtorja Klemna Rodmana. Eksponat je sveža in iskriva zamisel, realizirana z veliko ustvarjalne energije, piše v obrazložitvi komisije. 2. nagrado je prejelo podjetje GORENJE NOTRANJA OPREMA d.o.o. za kuhinjo COMPACT XL, avtorice Tine Jerabek. 3. nagrado je prejelo podjetje MAREMICO d.o.o. za vzglavnik LETICIA, avtorjev Emila in Tineta Marinška, Nadje Maraž ter Helene Marolt. Posebno priznanje za najlepši razstavni prostor, ki ga podeljuje Gospodarsko razstavišče, je izbirala komisija (Matej Kadunc, Jernej Stritar, Nika Zupanc, Martin Šoštarič) na podlagi meril izvirnosti, oblikovne dovršenosti in estetskega vidika. Prvo priznanje je prejel razstavni prostor podjetja KERIN POVIRK d.o.o. Dobitnika nagrade revije Naš dom je izbirala komisija (Dušan Waldhütter, Evita Sinrajh in predsednica, Lili Vrtovec) za pohištvo domačega proizvajalca, s katerim je mogoče najlepše in najbolj funkcionalno v celoti ali delno opremiti stanovanje. Ta je letos pripadla podjetju LIP BLED d. o. o. za serijo notranjih vrat. Društvo oblikovalcev Slovenije, je v imenu strokovne komisije društva (Matjaž Deu, predsednik, Jurij Dobrila, Mattea K. Panter in Tone Pogačnik) podelilo priznanje za dosežke na področju oblikovanja podjetju KOLPA d. d. V obrazložitvi so poudarili, da so priznanje podelili za kontinuiteto razvoja oblikovanja, razvoja tehnologije in za dvigovanje bivalne kulture. »V serijah kopalniške opreme je zaslediti raziskovalni in eksperimentalni imperativ, ki vodi v razvoj novih likovnih in oblikovalskih kvalitet in funkcionalnih rešitev, po katerih izstopajo posamezni programi … V njih je mogoče prepoznati dolgoleten napor za uspešno povezovanje oblikovalske stroke in zahtevnosti tehnologije proizvodnje, uspešno uveljavitev izdelkov na trgu in prepoznavno identiteto. Na LPS je bilo letos prvič svetovanje za obiskovalce (Arhitekturni dialog), ki je odprlo možnosti za neposreden dialog med obiskovalcem in svetovalcem. Arhitekturni dialog je nastal v sodelovanju GR, priloge Delo in dom časopisov Delo in Slovenske novice, ter Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Razpis, ki je v omenjeni reviji bralce va- les 60(2008) št. 11-12 ■ Podjetje POBLES d. o. o. se je s kuhinjo AKACIJA oblikovalke Mateje Cukala prebilo med Top Ten bil k sodelovanju, je naletel na izjemno pozitiven odmev. Študenti arhitekture so pod mentorstvom za izbrane bralce pripravili odgovore z rešitvami, ki jim jih podajajo na sejmu, njihove rešitve pa bo objavila tudi priloga Delo in dom, tako da bodo na voljo še drugim. Varno in udobno bivališče za tretje življenjsko obdobje (dvorana Kupola) je bila razstava študentov industrijskega oblikovanja (ALUO Univerze v Ljubljani), ki je osvetljevala možnosti za razvoj novih izdelkov, ki bi - nenazadnje tudi kot velik poslovni potencial - izboljšali kakovost bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Okrogli mizi Združenje lesne in pohištvene industrije pri GZS je bil organizator dveh okroglih miz: ► Les - prihodnost slovenskega trajnostnega razvoja - 3. 11. 2008. Na tej okrogli mizi je bila podpisana izjava o nameri sodelovanja na projektu revitalizacije lesne industrije v Sloveniji »Gozd in les za trajnostni razvoj Slovenije« med različnimi inštitucijami, med drugimi tudi z Lesarskim grozdom (Holz Cluster) iz Avstrije. Podpisniki so bili: Združenje lesne in pohištvene industrije pri GZS, Lesarski grozd, BF, Oddelek za lesar- stvo, Višja strokovna lesarska šola Maribor, Združenje lesarskih šol, Slovenska gozdno-lesna tehnološka platforma, Zveza lesarjev Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Združenje lesne industrije Evrope (CEI-Bois), Lesarski grozd (Holz Cluster) iz Avstrije. ► Vloga in pomen oblikovanja v pohištveni industriji - soočenje oblikovalcev in pohištvene industrije - 4.11.2008 Slavnostna otvoritev sejma s podelitvami nagrad in priznanj je bila v ponedeljek, 3. 11., ob 12.00 uri v Dvorani Urška, Dunajska 18. Otvoritelj je bil Zoran Janković, župan Mesta Ljubljana. Na večernem sprejemu, ki ga je na dan otvoritve GR organiziralo za razstavljavce, so podelili nagrado najboljšemu izmed Deset najboljših (Top Ten). Gospodarsko razstavišče je v četrtek, 6. 11., za razstavljavce organiziralo družabni zajtrk, na katerem so se razstavljavcem zahvalili za sodelovanje na sejmu, Društvo oblikovalcev Slovenije pa je na njem podelilo svoje priznanje. Več info: www.pohistveni-sejem.si les 60(2008) št. 11-12 ■ MEBLO JOGI d.o.o. je za vzmetnico NIRVANA, ki jo je oblikoval Razvojni oddelek Mebla Jogi, prejelo nagrado Top of the Top ■ Podpisniki izjave o nameri sodelovanja pri projektu revitalizacije lesne industrije v Sloveniji »Gozd in les za trajnostni razvoj Slovenije« les 60(2008) št. 11-12 ;°PoF^rop SI PREDSTAVLJATE OBČUTEK LEBDENJA NA 4926 VZMETEH? JOGI* VZMETNICA NIRVANA. LEŽIŠČE Z DVOJNIM VZMETENJEM ZA SPANJE BREZ ZUNANJIH VPLIVOV. V IZDELKU SO VEČPLASTNO ZLOŽENI 5-CONSKO ŽEPKASTO JEDRO, NAD TEM ZRAČNI KANAL TER TIK POD LEŽALNO POVRŠINO ŽEPKASTO JEDRO S VEČ KOT 1000 VZMETMI NA KVADRATNI METER. PREOBLEKA JE IZ LICENCIRANE TKANINE X-STATIC, NAJBOLJ PREVODNE TKANINE NA SVETU. TKANINA VSEBUJE VLAKNA, OBDANA S SLOJEM SREBRA, ZATO JE LEŽIŠČE BREZ KEMIČNIH DODATKOV ANTIBAKTERIJSKO, ANTISTATIČNO, SE NE NAVZEMA VONJEV IN JE TERMORECULATIVNO. Meblo Jogi d.o.o. Nova Gorica | Industrijska cesta 5 | Kromberk | 5000 Nova Gorica | tel+386 5 330 56 02 jogi@meblo-jogi.si | www.meblo-jogi.si jogi ZNANJE ZA SPANJE Bojan Pogorevc Na ROB amBIENtI 2008 Tradicionalni sejem, ki je potekal v drugi polovici oktobra na Zagrebškem sejmišču letos ni prikazal posebnih novosti. Nekoliko bolj kot razstavljavci pohištva so bili tokrat zadovoljni proizvajalci oz. razstavljavci lesno-obdelovalnih strojev, ki so se predstavljali na istem sejmu. Ob bok sejmu velja poudariti dogajanja na Hrvaškem, ki so povezana z lesno predelovalno dejavnostjo. V maju je bila v Opatiji organizirana peta Lesno-tehnolo-ška konferenca, na kateri so sprejeli pomembne sklepe, ki so objavljeni v reviji Drvo i nameštaj, 5-6, 2008. Prvič se je zgodilo, da so problematiko rabe in uporabe lesa obravnavali tudi v hrvaškem parlamentu (»saboru«). Pred sprejemom v parlamentu Hrvaške je Zakon o predelavi in rabi lesa, kar pomeni velik korak za lesno-pre-delovalno dejavnost na Hrvaškem. Lesna industrija tako postaja pri južnih sosedih vedno bolj pomembna strateška panoga. Primerjava s položajem panoge v Sloveniji in dogajanji je tako precej nehvaležna. V maju smo organizirali odmevno peto Evropsko konferenco Evropske gozdno-lesne tehnološke platforme, v avgustu smo izdali Memorandum o umni rabi lesa, vendar pa nam na politični ravni ne uspeva vzpostaviti ustreznega dialoga, kot jim je uspelo na Hrvaškem, in s tem strateškega preboja lesarske panoge. Pred nami je Praznik lesarstva, ki se ga bo udeležil tudi predsednik države dr. Türk. Verjamem, da smo tudi na ta način bližje želenemu cilju in nas sosedje ne bodo prehitevali po levi. Slovenski nagrajenci na sejmu amBI-ENta PRIZNANJE ZA VISOK NIVO SKUPNEGA NASTOPA so prejela podjetja Kolpa d. d., Metlika, Lesnina inženiring d. d., Ljubljana in SVEA, lesna industrija d. d., Zagorje ob Savi. BRONASTA PLAKETA IN DIPLOMA MOBIL OPTIMUM 2008. ODEJA d. d., Škofa Loka, za posteljnino MYSTIC in ORIENT, avtorice Lili Panjtar. SREBRNA PLAKETA IN DIPLOMA MOBIL OPTIMUM 2008 STILLES d. d., Sevnica, za spalnico MANHATTAN -za visoko kvaliteto sobnega pohištva - avtor Jani Vozelj. ZLATA PLAKETA IN DIPLOMA MOBIL OPTIMUM 2008 ALPLES, Železniki, za otroško pohištvo PLANET, avtorica Katarina Globočnik, dipl. arh. SVEA Lesna industrija, Zagorje ob Savi, za uspešen razvoj kuhinje OLEA, avtorica Irena Kajuč. ■ Hrvati so problematiko rabe in uporabe lesa uspešno prenesli tudi v sabor (vir: Drvo i nameštaj, V, 5-6, str. 1) les 60(2008) št. 11-12 Bojan Pogorevc WEINIGOv HIŠNI SEJEm INtECH 2008 Podjetje Intercet iz Šenčurja pri Kranju že deseto leto tradicionalno organizira ogled hišnega sejma podjetja Weinig v Nemčiji. Podjetje Weinig je nastalo leta 1905 ob reki Tauber. Začeli so precej nenavadno - s proizvodnjo in prodajo kmetijskih strojev. V letu 1947 so prešli na proizvodnjo s trojev za obdelavo lesa, leta 1964 pa so se specializirali za proizvodnjo skobeljnih strojev. V letih od 1975 do 1980 so program razširili na stroje za brušenje , izdelavo oken in avtomatizacijo le-teh. V letih od 1992 do 2007 so se aktivno vključili v proces globalizacije s prevzemom podjetij Dimter, Gre-con, Raimann, Waco in Luxscan ter ustanovitvijo podjetja Concept. Od 7.000 štiristranskih letno prodanih skobeljnih strojev na svetu, jih sami prodajo 2500. Osemnajsti hišni sejem In Tech 2008 je bil predvsem namenjen predstavitvi tehnoloških novosti skupine WEINIG GROUP*. Moto njihovega novega razmišljanja je »ENERGETSKA UČINKOVITOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ«. V koraku s časom, radi poudarijo. Energetska učinkovitost in maksimalen izkoristek lesa sta že dalj časa splošno vodilo številnih raziskav in razvoja v vseh hčerinskih podjetjih skupine. Manj lesnega odpadka, izboljšana kvaliteta površin in večje kapacitete proizvodnje ob nižji porabi energije pa so rezultati tega razvoja. Raimann, Dimter in Grecon prisegajo na trajnostni razvoj, s pomočjo njihovih sistemov za optimiran dolžinski in ši-rinski razrez ter spajanje prihranimo lahko od 8 do 10 % lesne surovine. Ob strokovnem vodenju smo si lahko neposredno ogledali številne tehnične rešitve na najnovejših strojih z demonstracijo delovanja le-teh. Pri ogledu proizvodnje smo si v živo ogledali izdelavo strojev. Presenečenj ni manjkalo. Mimogrede so me presenetila tla v proizvodnih halah, ki so bila večinoma tlakovana z lesenimi kockami. Pa pojdimo k novostim. WEINIG je na področju predelave masivnega lesa že dolgo sinonim za kvaliteto na najvišjem nivoju. Ta uspeh temelji na materialih in postopkih najvišje kakovosti, kot tudi skrbi za najmanjše detajle v proizvodnji. Sistematične izboljšave izdelkov in razvoj obstoječih ter razvijanje novih podjetju zagotavljajo konkurenčno prednost. Vsi stroji že v osnovni * SKUPINO WEINIG sestavljajo naslednja podjetja, ki skupaj zaposlujejo 2208 sodelavcev po celem svetu: - Weinig (Tauberbischofsheim, Nemčija): vodilni na svetu za proizvodnjo štiristranskih skobeljno-proflirnih strojev, - Waco (Halmstad, Švedska): skobeljni stroji najvišje zmogljivosti, - Grecon (Hannover, Nemčija): visoko zmogljivi stroji za dolžinsko spajanje, - Dimter (Illertissen, Nemčija): optimirni čelilniki in stiskalnice za širinsko spajanje, - Raimann (Freiburg, Nemčija): optimirani širinski razrez, - Michael Weinig S.A. (Le Chaux-de-Fonds, Švica): visokokakovostno orodje za skobljanje, - Concept (Tauberbischofsheim, Nemčija): kompetentni partner za celostne rešitve, - Luxscan (Ehlerange, Luksemburg): skenerji. izvedbi odgovarjajo strogim CE normam in so opremljeni še s številnimi dodatnimi varnostnimi napravami, omeniti pa je treba tudi lahko razumljiva navodila, ki jih stranka prejme, prevedene v njen jezik. Raziskave in razvoj se seveda začno že veliko pred pojavom izdelka. Glede na potrebe strank in tehnične zmogljivosti po posameznih projektih razvijajo inovacije in izboljšave, na katerih temeljijo novi izdelki. Pri tem WEINIG-ovi strokovnjaki sodelujejo s predstavniki drugih, predvsem praktičnih strok, kar zagotavlja hitro implementacijo rešitev. Razvejano podatkovno upravljanje zagotavlja enostaven dostop do vseh, za razvoj potrebnih informacij. Celoten proces pa botruje stalnim inovacijam in izboljšavam, ki pomenijo dodano vrednost in konkurenčno prednost za kupce. V nadaljevanju vam bomo predstavili nekaj primerov inovativnosti ter stremenja k najvišji kvaliteti proizvodnje, ki WEINIG-u zagotavlja tako visok ugled v lesnopredelovalni stroki. Proflirni večstopenjski stroj Conturex Paradni primer širokega razvoja je proflirni večstopenjski stroj Conturex. Žaganje, rezkanje, vrtanje in brušenje ob-delovancev v enem delovnem prehodu, na enem samem stroju – še pred kratkim nedosegljiv dosežek - WEINIG-ovim strankam danes zagotavlja dobičkonosno proizvodnjo pohištvenih ali okenskih elementov že od 1 kosa v les 60(2008) št. 11-12 seriji dalje. Poleg tega je Conturex opremljen z okolju prijazno tehnologijo: ► v vretenih so vgrajeni visokozmogljivi ležaji, ki ne potrebujejo vzdrževanja; ► zunanja površina je prašno lakirana, kar zagotavlja večkratno zmanjšanje emisij v primerjavi s konvencionalnim lakiranjem; ► ker Conturex nadomesti do devet strojev, je občutno nižja tudi potrošnja energije - do 25 %; ► popolnoma zaprt stroj ščiti upravljavce pred prahom in hrupom ter zmanjšuje možnost nesreč. Prijazen uporabniku, tih, varčen in prijazen okolju: s pomočjo Conturexa so WEINIG-ovi strokovnjaki dokazali, da si uporabnost in prijaznost okolju nista nasprotujoča pojma. Najvišja stopnja preciznosti pri proizvodnji vreten Skrbni proizvodni koraki so nujni pred vgraditvijo visoko natančnega vretena v stroj, kjer nato leta brez vzdrževanja opravlja svoje delo. Vreteno je srce stroja, saj prenaša izjemne sile na orodje, zaradi česar mora biti celoten proizvodni proces skrbno načrtovan in opravljen. Kvaliteta g vreten se neposredno odraža na končnih izdelkih, proizvedenih na stroju. Tako je posvečena posebna pozornost izdelavi in montaži posameznih sestavnih delov v posebni celici. Izvedenci testirajo in preizkušajo posamezne dele in vsako vreteno posebej. To ob izhodu iz proizvodne hale dobi posebno deklaracijo, na kateri je navedena natančnost vrtenja, uravnoteženost vretena in karakteristike ležajev. Zagotavljanje kvalitete skozi celoten proizvodni proces zagotavlja visoko življenjsko dobo tega najpomembnejšega sestavnega elementa strojev. Še posebej visoke zahteve pa postavlja proizvodnja Po-werLock vreten. V njih je namreč vgrajen tudi sistem za vpenjanje orodja z močjo do treh ton, ki zahteva najpre-ciznejšo izdelavo, uporabniku pa na koncu omogoča do 12.000 vrtljajev glave/minuto, kar je podvojitev standardnega števila obratov. Hiter sistem vpenjanja in visoko število vrtljajev zagotavljata feksibilnost in neprimerljivo učinkovitost, kar zagotavlja več kvalitete tako za rabo v industriji kot v obrti. Pomemben dejavnik mirnega teka vreten so tudi težka lita podnožja, ki zmanjšujejo vibracije in skrbijo za odlično kvaliteto končnih proizvodov. Conturex - WEINIGov paradni konj Hibridni ležaji za najboljše rezultate Skupaj z zmogljivejšimi vreteni rastejo tudi zahteve po razvoju visoko zmogljivih ležajev. Za CNC stroj Conturex so v WEINIG-u od svojega proizvajalca ležajev, podjetja Max Lamb zahtevali do tedaj nepredstavljive karakteristike: ► do 18.000 vrtljajev/min pri manjših orodjih, ► veliko nosilnost za težja orodja, ► sposobnost prevzemanja velikih sil z jermenov pri pogostem ustavljanju in zaganjanju, ► dovolj trdnosti za vrhunsko kakovost površine obdelovancev, ► dolgo življenjska doba vreten. Za povečanje maksimalnega števila vrtljajev vreten z 12.000 na 18.000 v minuti so se za najprimernejše izkazali hibridni ležaji, torej valjčni ležaji s keramičnimi kroglicami. Z različnimi prilagoditvami in razvojem so proizvajalci ležajev uspeli uresničiti vse visoke zahteve podjetja WEINIG. les 60(2008) št. 11-12 ■ Na sejmu InTech 08 je bil tudi Opticut deležen velikega zanimanja dnje bo stroj izdelan v dogovorjenem roku, usposobljeni specialisti pa ga bodo zmontirali, pripravili na zagon in spremljali v prvih fazah delovanja. Toda tudi kasneje kupcev WEINIG ne bo pustil samih – daljinska diagnoza napak, terenske ekipe in enkratno organizirana dobava rezervnih delov jim zagotavljata najhitrejšo odpravo napak in posledično najmanjši izpad proizvodnje. Kvaliteta storitve na ravni proizvodov Zahteve strank so se v zadnjem desetletju popolnoma spremenile – ne iščejo več samo standardnih, temveč individualne storitve po meri strank. Praktično se vsak stroj razlikuje od drugega v posameznih karakteristikah. Temu so se morale prilagoditi tudi montažne linije v WEINIG-u, proizvodnja visoko zmogljivih strojev zahteva predvsem njihovo visoko feksibilnost. Posamične komponente podobno kot v avtomobilski industriji od strani pripeljejo k montažnem traku in jih `just-in-time´ vgradijo v stroj. Toda šele premišljena povezava med človekom, konceptom in strojem zagotavlja WEINIG-u odločilno prednost v kvaliteti. V večstopenjskem postopku visokokvalifcirani delavci sestavljajo komponente v končni proizvod. Pred prevzemom stroje podvržejo še strogi kontroli, stranka pa je zatem deležna hitre montaže in zagona stroja z dolgo življenjsko dobo. Seveda pa storitve podjetja WEINIG niso omejene samo na proizvodnjo in montažo. Že v fazi načrtovanja se strankam v EXPO centrih posameznih zastopnikov, na sedežu podjetja v Tauberbischofsheimu v Nemčiji ali kar v referenčnih objektih drugih kupcev v živo prikaže delovanje strojev. Pri večjih projektih se vključi WEINIG Concept, hčerinsko podjetje, specializirano za načrtovanje optimiziranih proizvodnih linij. Ko se stranka odloči za nakup, lahko svoje zaposlene takoj pošlje na šolanje v WEINIG-ovo centralo, kjer pridobijo znanje, ki zagotavlja maksimalen izkoristek visoko kvalitetnih strojev. V Tauberbischofsheimu organizirajo tudi zanimive seminarje in delavnice s strokovnimi ali poslovnimi temami. Zaradi natančnega načrtovanja proizvo- SafetyPlus je nov, patentiran varnostni sistem za večlistne krožne žagalne stroje iz hiše Raimann. Fleksibilna zavesa za zaščito pred letečimi delci je narejena iz visokokakovo-stnega umetnega materiala kevlarja, ki ga med drugim uporabljajo tudi za izdelavo neprebojnih jopičev. Zaveso lahko namestijo tudi na starejše stroje. Večlistni krožni žagalni stroj za širinski razrez EconoRip Rai-mann odločneje vstopa tudi na spodnji tržni segment, saj je cenovno dostopen tudi obrtnikom, pri čemer v vsem zadovoljuje njihove potrebe. Podjetje Grecon s svojimi visoko učinkovitimi pretočnimi prešami, mehaniziranjem in avtomatiziranjem skupaj s sistemi za skeniranje prispeva k trendu, ki se vse močneje uveljavlja tudi na lesnopredelovalnem področju. Na programu skobeljnih strojev je Waco razvil Widemat, ki omogoča skobljanje obdelovancev do širine 1350 mm, pri čemer zagotavlja visoko kvaliteto površine tudi pri lepljenem lesu. Poudariti velja industrijsko šolo znotraj podjetja kjer se izobražujejo in strokovno usposabljajo generacije učencev, ki so cenjeni strokovnjaki po končanem šolanju, s praktičnim znanjem in izkušnjami, in so iskan kader tudi v drugih podjetjih. Na rob zapisanemu se ogleda tako zanimivega sejma ni udeležil nihče iz naših panožnih šolskih inštitucij. G. Vinko Golmajer je izpostavil, da se ne odzovejo niti povabilu v Šenčur, kjer imajo del teh najnovejših strojev, in kjer jih lahko tudi praktično preizkusijo. les 60(2008) št. 11-12 marjan Prelog* mODELIRaNJE IzDELKOv v PODJEtJU mURaLES S PROGRamOm SOLIDWORKS V maju 2008 je na Lesarski šoli Višji strokovni šoli v Mariboru Alen Angelov, inž. les., zagovarjal diplomsko delo z naslovom MODELIRANJE IZDELKOV V PODJETJU MURALES S PROGRAMOM SOLIDWORKS pod mentorstvom Marjana Preloga. Diplomant je v nalogi predstavil postopek modeliranja izdelkov z računalniškim programom Solidworks, ga primerjal s prejšnjim načinom priprave tehnične dokumentacije za proizvodnjo stolov in izpostavil bistvene prednosti. Uporaba specializiranih računalniških programov je v sodobni proizvodnji postala nujen pripomoček pri vsakdanjem učinkovitem delu tudi v lesarski industriji. Posebej na področju konstruiranja in oblikovanja ter pripravi tehnične dokumentacije imajo ti programi toliko prednosti, da postaja njihova uporaba nuja za vsako sodobno proizvodnjo, ki želi ohraniti konkurenčno sposobnost na globalnem tržišču. Industrijska izdelava lesenih stolov je specifčno področje lesarstva. Ostra cenovna konkurenca zahteva od proizvajalcev stolov brezhibno kvaliteto izdelka - stola, za katerega je znano, da ima med vsemi lesenimi izdelki enega najvišjih deležev ročnega dela v skupnem času izdelave. Enkratna posebna naročila, široka paleta izdelkov, zahtevani čim krajši dobavni roki in vedno zahtevnejše oblike in zamisli oblikovalcev zahtevajo od proizvajalcev, da iščejo specializirano tehnološko opremo in postopke dela, ki bodo to v največji možni meri omogočali. V podjetju Murales d.d. so se zato po temeljitem razmisleku odločili, da svoje obstoječe zmogljivosti CNC strojev nadgradijo z zmogljivim 5-osnim obdelovalnim centrom, ki bo omogočal izdelavo najzahtevnejših obdelovancev. Za pripravo dokumentacije (načrta) izdelka za 5-osno obdelavo pa je v osnovi potrebno uporabiti programsko opremo, katere končni izdelek ni več klasičen načrt, kot smo ga pojmovali nekoč, ampak je to danes 3D model. Tržišče ponuja celo vrsto programov – t.i. 3D modelirnikov, ki to omogočajo. Bistvo modelirnika je izdelava modela in avtomatično generiranje konstrukcijske dokumentacije. * univ. dipl. inž. , Lesarska šola, Višja strokovna šola Maribor, Lesarska 2, 2000 Maribor ■ Slika 1. Naslon stola V podjetju Murales d.d. so se po temeljitem razmisleku odločili, da ne bodo uporabili programskega paketa, ki ga je ponudil proizvajalec stroja, ampak so se odločili za program Solidworks s pripadajočim CAM.modulom (program SolidCAM). Oba programa sta sicer zelo priljubljena in razširjena med strojniki, lesarji pa ju manj uporabljamo, predvsem zaradi zahtevnosti in sorazmerno visoke cene. Lastnosti programa SolidWorks SolidWorks je dimenzijsko odvisen sistem. Pri modeliranju določimo dimenzije in geometrijske odvisnosti med elementi. Sprememba dimenzije spremeni velikost objekta, začetna oblika pa se kljub temu ohrani. SolidWorksov 3D-model je sestavljen iz kosov (part), sestavov (assembly) in risb (drawing). Vsi so v medsebojni dinamični povezavi. To pomeni, da vse spremembe, ki jih naredimo bodisi v kosu, sestavu ali risbi vplivajo na druge dokumente, ki se neposredno navezujejo na model. Pri tvorbi modela lahko skice povlečemo v prostor (extrude), jih zavrtimo (revolve), ali pa vodimo po neki vodilni poti (sweep). Ravno tako lahko s skicama odvzemamo del modela (cut-extrude), odvzemamo krožni del modela (revolved-cut), odvzemamo del modela po določeni poti (sweep-cut in loft-cut) ali pa odrežemo del modela z neko ravnino (cut with surface). Ravno tako kot z modelom lahko modeliramo tudi s površinami. Pri tem uporabljamo sorodne ukaze zgoraj naštetih, s tem, da imamo pri delu s površinami bistveno več možnosti. Površine lahko združujemo, prosto formiramo, vrtimo, nadomeščamo, jih odrežemo, podaljšamo, uporabimo ukaz ofset ipd., v končni fazi lahko modelu dodajamo različne zaokrožitve, posnetja robov, zasuke ali upogibe modelov, odvzemanja notranjosti materiala ipd. Na koncu lahko takemu modelu dodamo lastnosti les 60(2008) št. 11-12 materiala, iz katerega ga želimo izdelati in ga na tak način lahko umerjamo bodisi parametrično bodisi po lastnostih materiala (masa, volumen, obremenitve na tlak, nateg ipd). Vsak kos je potrebno modelirati do njegove končne oblike. Program ponuja veliko možnosti za parametrično konstruiranje celotne družine podobnih izdelkov. Primer: kotne vezi različnih dimenzij za različne modele stolov. Sestav (assembly) je skupek določenih kosov, ki so smiselno sestavljeni in skupno tvorijo celoten 3D-model. Najpogosteje so sestavljeni s pomočjo skrbno izbranih in povezanih relacij. Lete imajo primarno funkcijo, da med komponentami tvorijo ustrezno mesto v sestavu. V sestav je mogoče vstavljati kose, druge sestave ali pa podsestave. Solidworks kreira risbe samodejno. Nudi izredno bogate možnosti prikaza ■ Slika 2. Model stola ■ Slika 3. Segment sedeža risbe: vidni in nevidni robovi, pogledi iz vseh možnih smeri, šrafrani prerezi, lomljeni prerezi, različna merila, senčena slika, itd. Prednosti programa Solidworks Modeliranje stola s programom Solidworks ima veliko prednosti pred klasičnim načinom risanja: hiter čas izdelave modela in posledično celotne konstrukcijske dokumentacije, točnost pri zahtevnih oblikah (razne krivine oz. nepravilne oblike), možnost hitrih sprememb modelov in celotne povezane dokumentacije, vgrajeni CAM modul (program SolidCAM) omogoča izdelavo strojne kode za vse CNC stroje. *t&äM\ 'k izdelano iz le ja Iverne plošče surove iverne plošče oplemenitene iverne plošče Notranja vrata gladka vrata stilna vrata Žagani les žagani les gradbene Kakovosti žagani les mizarske kakovosti esna ■..i.:iNi™.vrn ^Ufo rtinm LEStUTIPOHUiIVrhB.a «f =m% Prijazni do narave In Dkclja ^iiF %\JSi. 1973-2ÜOS Lesna TIPOtiSki Wh d.d.. Šentjanž pri Dravogradu 133, 31-2373 SentJanJ pri Dravogradu wwvv.iesoa-tip.3i ■ info@ tesna-tip.si Robert Hostnik* POHIŠtvO za mEStNI GOzD Mesto Celje že več kot desetletje načrtno razvija gozdove v svoji neposredni bližini, ki imajo zaradi poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij za mesto poseben pomen. Gozdno območje okoli mesta, ki obsega 700 hektarov površin, je od leta 1997 kot posebno naravno območje zavarovano z občinskim odlokom. Mestu najbližji so gozdovi na njegovem južnem obrobju nad mestni parkom in na pobočjih Anskega vrha in Miklavškega hriba. Gre za območje celjskega »Mestnega gozda«, ki je s postopnim razvojem v preteklem obdobju postala največja javna urejena zelena površina mesta, namenjena meščanom za rekreacijo in sprostitev v naravnem okolju. Projekt vsebinsko in organizacijsko vodi celjska enota Zavoda za gozdove Slovenije, fnancira pa Mestna občina Celje. Od leta 1997 je bilo v gozdovih na južnem mestnem obrobju zgrajenih in opremljenih 14 kilometrov sprehajalnih in večnamenskih gozdnih poti, občina pa je od zasebnih lastnikov odkupila večino zasebnih gozdov. Nekoč neu* Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje, Ljubljanska 13, 3000 CELJE rejeni in nedstopni gozdovi imajo danes že okoli 40.000 obiskov na leto. Mestni gozd tako postaja eno glavnih rekreacijskih območij mesta. Gozd kot ekosistem prinaša v urbano okolje posebno kvalitetno raven. V največji možni meri ji skušamo slediti tudi pri vseh ukrepih upravljanja, še posebno pri spreminjanju gozdnega prostora z infrastrukturo in opremo. Pri slednji je ena od usmeritev uporaba naravnih materialov in inovativ-no oblikovanje. Zato k sodelovanju vabimo tudi umetnike. V Celju rojeni umetnik kipar Samo Škoberne, ki živi in dela v nemškem Bonnu in avstrijskem Gradcu, se je slovenski javnosti predstavil na letošnjem mednarodnem simpoziju Forma Viva v Kostanjevici na Krki. V sodelovanju z Zavodom za gozdove v Celju je leta 2003 začel z izvajanjem skulpturne poti v celjskem mestnem gozdu. Letos je razgledno ploščad ob gozdni poti iz stoletne du-glazije ustvaril sedežno pohištvo, ki fascinira v svoji mo-nolitnosti in minimalistični obliki. ■ Sedežno pohištvo celjskega kiparja Samota Škoberneta iz duglazije les 60(2008) št. 11-12 Živeti na podeželju in se potopiti v anonimnost? Le zakaj? Pokrajine, kjer se razrašča zelenje brez skrbnih rok negovalca, niso najbolj lepe pokrajine. Hiše, ki so bile postavljene brez premisleka o osebnostih stanovalcev, niso najbolj udobne hiše. Sosedje, ki živijo čisto drugačno življenje sami zase, niso najbolj prijazni sosedje. V britanski pokrajini Cotswolds pa nastaja naselje ob jezercih Yoo, ki uveljavlja novo kakovost in izstopa iz anonimnosti. Idejno sta ga zasnovala Philippe Starck in John Hitchcox, oblikovala Jade Jagger in Tom Bartlett, gradi ga podjetje Riko hiše – in vendar je v projektu najmanj anonimen ravno kupec. Prav zato ker ni anonimen, si lahko privošči prestižnost – več zasebnosti in sproščenosti. Philippe Starck in John Hitchcox sta naletela na šest jezer v Cotswoldsu in jih prepoznala kot imenitno bivanjsko okolje. Daleč od preobilja svetil in hrupa velemesta sta našla kraj, kjer je mogoče opazovati zvezde in poslušati ptice, plavati, čolnariti, ribariti ali celo ubirati čisto svoje poti skozi gozd in se srečevati z jazbeci, zajci in srnami. To je kraj, kjer se staroselci razveselijo prišlekov, saj je njihovo življenje prijetno dovolj in še čez, da to lahko in želijo deliti z drugimi. V naseljih v bližini jezer prebivalci živijo večinoma od svojih izdelkov, pridobljenih iz narave, na način, ki ga omejuje delo rok, in v količinah, ki jih omejuje letni čas. Niso anonimni – vsakomur, ki se želi naseliti ob jezerih, pošiljajo pozdrave – izdelovalec brieja Simon Weaver, sadjarji Bensonovi, Richard in Emma Keene, ki spomladi varita svetlo na jesen pa temno pivo, in številni drugi. Starck in Hitchcox, pravzaprav podjetje Yoo, sta ustvarila nove miljeje že v Londonu, New Yorku, Miamiju, Melbournu, Sidneyju, Hong Kongu, Madridu, Buenos Airesu, Tel Avivu, Bostonu, Pukhetu, Hamburgu, Dallasu, Kopenhagnu, Toron-tu in v Bolgariji. Vsakič posebej sta izpostavila v določenem okolju tisto najbolj ‘udobno’, izkoristila najbolj ‘pozitivne’ energije in izročila ključe najbolj ‘senzibil-nim’ kupcem. Vsakič znova je ustvarjeni milje drugačen, saj črpa iz značilnosti okolja in lokalne tradicije, oboje pa vpen-ja v vrhunski globalni design. Tako so zasnovane tudi hiše okoli jezer v Cotswoldsu. Jade Jagger in Tom Bartlett sta projektirala različne tipe hiš in posameznim določila tudi notranjo opremo. Enonadstropne stavbe tik ob obali jezer, z verandami čez vse pročelje jezera, omogočajo stanovalcem, da poljubno razporejajo prostore v notranjosti. Poljubno lahko premikajo tudi pohištvo in inventar v že opremljenih hišah. Da pri ničemer od tega ne morejo zgrešiti – zagotavlja koncept. Jaggerjeva in Bartlett tradicionalno in sodobno, ruralno in urbano, naravno in industrijsko združujeta v kontrastno harmonični mešanici živahnih in umirjenih barv. Funkcijo na koncu določi stanovalec – da se ne znajde v zmešnjavi, še manj pa da se ne počuti kot tujec v eko idili Cotswoldsa – zagotavlja dosledna ekološka neoporečnost materialov in gradnje hiš. Yoo ob jezerih v Cotswoldsu je prvo naselje, ki ga za omenjeno podjetje gradi Riko hiše, a vendar Riko hiše ne gradi prvikrat tako. Prav zaradi senzibilnosti do okolja, v katerem stojijo njihove stavbe, hitre montaže, modularnega načina sestavljanja in izjemne prilagodljivosti oblikovalskim zasnovam se je investitor gradnje odločil za Riko hiše. Potem ko so postavili nekaj tipov zglednih hiš, zdaj v Riku hiše sledijo željam posameznih kupcev, ki predlagano zasnovo in nabor opreme sami individualizirajo. Nekatere hiše so večje, druge manjše, v tretjih stene tečejo drugače, obdelava je različna; ponekod prevladujejo sodobni elementi, ponekod tradicionalni, tukaj bodoči stanovalci izbirajo vse, tam le nekaj, oni se bodo vselili skoraj brez prtljage, drugi bodo ob novozasnovano opremo postavili nekaj svoje … Brez izjeme pa se v vseh stavbah uveljavlja nizkoenergijska gradnja. Koncept ponudnikov živi v rokah Riko hiš, z rokami Riko hiš ga kupci aktualizirajo. Na ta način stanovalci avtorizirajo vizijo Starcka in Hitchcoxa, oblikovanje Jaggerjeve in Bartletta ter konstrukcijo Riko hiš: anonimno bivanje v preddoločenih objektih ni potrebno, posamezniki in družine s svojo pisavo zaključujejo delo, ki stanovanja pretvarja v domove. Snovalci naselja Yoo ob jezerih v Cotswoldsu trdijo: »Naša flozofja je enostavna. Želimo, da so v ospredju drevesa in jezera, ne pa ljudje in stavbe.« Kako zelo so učinkoviti v udejanjanju svoje flozofje, lahko izmerimo s tem, da se je v projektu gradnje zgodil korak dlje: v ospredju ni tisto, kar vidimo, v ospredju je to, kako se počutimo. In stanovalci v naselju Yoo se zagotovo počutijo svobodne. Nikakor to niso anonimni ljudje, ubegli v stavbe, skriti med drevesa in jezera. To so avtorji svojih domov! milan Šernek* aNDREJa KUtNaR, NOva DOKtORICa zNaNOStI Na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je 20. oktobra 2008 Andreja Kutnar, univ. dipl. inž. les., uspešno ubranila doktorsko disertacijo z naslovom: »VPLIV VISKOELASTIČNE TOPLOTNE ZGOSTITVE LESA NA ADHEZIJSKI POTENCIAL« oziroma v angleškem jeziku, v katerem je napisana disertacija: »INFLUENCE OF VISCOE-LASTIC THERMAL COMPRESSION OF WOOD ON ADHESION POTENTIAL«. Doktorsko disertacijo je pripravila pod mentorstvom prof. dr. Milana Šerneka, v komisiji za oceno in zagovor pa sta bila imenovana še prof. dr. Marko Petrič in prof. dr. Frederick A. Kamke iz Oregon State University, ZDA. Andreja Kutnar se je po izjemo uspešnem dodiplomskem študiju lesarstva, ki ga je zaključila z diplomo leta 2003, vpisala na podiplomski študij bioloških in biotehniških znanosti. V letu 2005 ji je bil po izpolnitvi vseh pogojev omogočen prehod na neposredni doktorski študij, nakar je začela s pripravo doktorske disertacije, ki je sestavljena iz dveh delov. V prvem je predstavljen raziskovalni problem, postavljena doktorska teza, opisani materiali in metode ter predstavljeni rezultati z interpretacijo in sklepi. Drugi del je sestavljen iz znanstvenih člankov, in sicer iz enega preglednega članka in štirih izvirnih člankov s faktorjem vpliva, ki jih citira SCI (Science citation index). Andreja Kutnar je v doktorski disertaciji obravnavala vi-skoelastično toplotno zgostitev (VTC) lesa topola z nizko gostoto. Postopek je novost, ki omogoča zgoščevanje tehnično manj zanimivih lesnih vrst v produkte z izjemnimi mehanskimi lastnostmi. Raziskovalno delo je opravila na Oddelku za lesarstvo in na “Oregon State University”, ZDA, kjer je Andreja preživela šest mesecev pod vodstvom prof.dr. Frederick A. Kamke, ki je iznašel in patentiral proces VTC. Andreja Kutnar se je raziskovalnega dela za doktorsko disertacijo lotila zelo preudarno, sistematično in z obilico * prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C. VIII734, 1000Ljubljana, e-pošta: milan.sernek@bf.uni-lj.si entuziazma. Najprej je jasno defnirala raziskovalni problem, postavila hipoteze ter zastavila raziskovalne cilje. S podrobnim in temeljitim pregledom znanstvene literature je predstavila procese, ki potekajo med postopkom VTC zgoščevanja lesa in pojasnila vpliv tehnoloških parametrov zgoščevanja in inherentnih značilnosti lesa na končne lastnosti zgoščenega VTC proizvoda. Nato je začela s proučevanjem postopka VTC zgostitve, s katerim je kasneje zgostila topolovino na tri različne stopnje zgostitve: 63 %, 98 %, 132 %. V nadaljevanju je s primerno izbranimi eksperimentalnimi tehnikami proučila morfološke lastnosti VTC lesa, fzikalne in kemijske spremembe VTC lesa. Uporabila je različne mikroskopske tehnike, s katerimi je proučila anatomijo VTC lesa. Ugotovila je, da so celice VTC zgoščenega lesa deformirane v smeri zgostitve, brez loma celičnih sten, kar izjemno vpliva na izboljšanje mehanskih lastnosti VTC produkta. Zgostitev VTC lesa ni enakomerna in je odvisna od pogojev ter stopnje zgostitve. Gostotni profl je proučevala z rentgensko tehniko in ugotovila, da je mogoče s primerno izbranimi tehnološkimi parametri zgostiti les na način, ki zagotavlja maksimalne trdnostne lastnosti novega produkta. S FT-IR spektroskopijo je proučevala kemijsko zgradbo VTC lesa in ugotovila, da so bile kemične spremembe na površini VTC lesa majhne in da je prišlo predvsem do spremembe barve lesa. Glavne raziskovalne aktivnosti je Andreja Kutnar usmerila v proučevanje adhezijskega potenciala VTC lesa in možnosti lepljenja VTC lesa. Podrobno je proučila pene-tracijo lepila v VTC les in ugotovila, da se penetracija fe-nol-formaldehidnega (FF) lepila s stopnjo zgostitve lesa zmanjšuje. Kljub temu pa to ne vpliva na trdnost lepilnega spoja, kar je ugotovila na osnovi rezultatov strižnega testa. Ker na adhezijo izjemno vpliva prosta površinska energija, je z Wilhelmy-jevo metodo raziskovala omo-čitev površine in kontaktni kot FF lepila, ki je bil na VTC lesu nižji kot kontaktni kot na kontrolnem, nezgoščenem lesu. Ugotovila je tudi, da se je prosta površinska energija in njena disperzna komponenta po postopku VTC zelo les 60(2008) št. 11-12 ■ Skupinska slika po zagovoru doktorske disertacije Andreje Kutnar zmanjšala. VTC les izkazuje bolj hidrofobno naravo, kar bi lahko povzročalo probleme pri lepljenju z lepili na vodni osnovi. To problematiko je podrobno proučila s posebej zasnovanimi preskušanci, ki jih je testirala po principih lomne mehanike. Ugotovila je, da je mogoče VTC les kvalitetno zlepiti kljub zmanjšani penetraciji FF lepila kakor tudi povečani hidrofobnosti površine. Rezultati mehanskih testov so pokazali, da je lepljenje VTC lesa popolnoma primerljivo lepljenju nezgoščenega lesa in v nekaterih primerih celo boljše. Ugotovila je tudi, da sta upogibna trdnost in modul elastičnosti 3-slojnih VTC kompozitov višja od trdnosti in modula elastičnosti kompozitov iz nezgoščenega kontrolnega lesa. Ta ugotovitev nakazuje velik potencial za VTC postopek pri proizvodnji kompozitov iz lesnih vrst nizke gostote. Andreja Kutnar je pri raziskovalnem delom pokazala izjemne intelektualne sposobnosti, veliko iznajdljivosti in praktičnosti pri uporabi novih metod, ki jih je na Oddelku za lesarstvo opravljala med prvimi (npr. merjenje omoči-tve s tenziometrom), vpeljala izvirne pristope pri pripravi vzorcev za proučevanje zgradbe zgoščenega lesa ter izkazala sposobnost kvalitetne analize in interpretacije pridobljenih rezultatov. Poleg izjemne delavnosti in predanosti na raziskovalnem področju je Andreja Kutnar tudi zelo uspešna podjetnica in osebnost, s katero je prijetno sodelovati. Doktorsko disertacijo je Andreja Kutnar napisala v angleškem jeziku z obširnim povzetkom v slovenščini. Jezik je slovnično, slogovno in strokovno neoporečen. Posebnost oziroma odlika disertacije je tudi, da je to prva doktorska disertacija na Oddelku za lesarstvo, ki je sestavljena iz znanstvenih člankov, od tega so bili štirje izvirni znanstveni članki objavljeni v uglednih mednarodnih revijah uvrščenih v referenčno zbirko (SCI). Mladi doktorici Andreji Kutnar iskreno čestitam za dosežen uspeh in ji želim uspešno kariero. Ima polno načrtov, ki so usmerjeni tudi v tujino, in prepričan sem, da ji bo odlično opravljeno raziskovalno delo dobra podlaga pri nadaljnjih izzivih. les 60(2008) št. 11-12 miha Humar KOPUčaSta LESENJača aLI mRtvEčEvI PRStI Kopučasto lesenjačo (Xylaria polymorpha (Pers.) Grev.) največkrat najdemo v gozdu, kjer razkraja podzemne dele štorov listavcev. Značilna črna plodišča pa počasi prodirajo iz zemlje, kot mrtvečevi prsti v ceneni grozljivki B-produkcije. Po tej obliki je gliva dobila tudi angleško ime (dead man’s fngers). Latinsko ime glive dobro označuje dve njeni lastnosti. Gliva je tipičen saproft, ki raste na lesu (Xylaria). Plodišča kopučaste lesenjače pa so različnih oblik (polymorpha). Včasih iz zemlje rastejo posamezni »prsti« (3 do 6), drugič so ti »prsti« sprijeti skupaj v »dlan«. Strokovno ime Xylaria polymorpha v bistvu ne pripada eni sami vrsti glive, temveč večjemu številu zelo sorodnih vrst, ki jih lahko določimo le s sodobnimi DNA tehnikami. Kopučasta lesenjača ne razkrajaj le lesa, včasih jo najdemo tudi na podzemnih delih odmrlih zelnatih rastlin. Nekateri avtorji pa poročajo, da razkraja tudi »les« kokosove palme. Xyla-ria polymorpha je razširjena v gozdovih Evrope, Azije in Severne Amerike. Zanimivo je, da kopučasta lesenjača, podobno kot ogljena kroglica (Hypoxylon fragiforme), pripada skupini zaprtotro-snic (Ascomycotina), vendar ne povzroča niti tipične rjave niti tipične bele trohnobe. Lesenjače večinoma razkrajajo le hemicelulozo, predvsem glukane, lignin in celuloza pa ostaneta skoraj nerazkrojena. Trosnjaki glive so kijaste oblike velikosti od 3 cm do 8 cm in v premeru merijo med 1 cm do 2,5 cm. Posamezen kijec ima kratek valjast bet in odebeljeno, na vrhu zaobljeno glavico. Površina je hrapava in pogosto rahlo nagubana (slika 1). Mlada plodišča so svetla, pogosto modrikaste barve. Ko goba dozori, zunanjost plo-dišč počrni, redkeje porjavi. Stroma je znotraj bela, s črnimi pikami na robu. V kolikor te pike pogledamo pobliže, vidimo značilne peritecije stekleničaste oblike. V notranjosti peritecijev se nahajajo aski, kjer počasi nastaja na milijone spor, ki kasneje izletijo skozi odprtino peritecija imenovano ostiole. Sproščanje spor je relativno počasno in lahko pri posameznem plodišču traja od nekaj tednov do nekaj let. Večina dru- gih vrst gliv, predvsem prostotrosnic, sprosti spore bistveno hitreje, v nekaj urah ali dneh. Zato plodišča lesenjače v gozdu najdemo skozi celo leto. Spomladi je v neposredni bližini plodišč pogosto opaziti tudi nespolna plodišča, imenovana konidiji. Plodišča lesenjače so zelo žilava, zato niso užitna. V literaturi ni podatkov, da bi bila ta gliva strupena. Nasprotno, uporablja se celo v zdravilne namene. V tradicionalni indijski medicini (Ajurveda), se je prah plo-dišč zmešan s sladkorjem uporabljal za spodbujanje lakta-cije pri doječih materah. Plodišča lesenjače vsebujejo tudi okoli 6 % manitola (sladkorja), ki se v medicini uporablja tudi kot diuretik. Gliva ima tudi velik potencial za uporabo v biotehnoloških procesih. Iz plodišč kopučaste lesenjače so izolirali dve kislini, ki so ju poimenovali »ksilarijski kislini« (xylarinic acids) in sicer 4,6,8-trimetil- 2,4-dekadienojska kislina in 2,4,6-trimetil- 2-oktenojska kislina. Ti dve spojini delujeta zaviralno na številne plesni, ki povzročajo škodo na rastlinah (Pythium ultinum, Magnaporthe grisea, Asper-gillus niger, Alternaria panax, and Fusarium oxysporium). Nekatere bližnje sorodnice lesenjače (kot na primer X. longpipes), pa se uporabljajo za staranje javorovine za izdelavo violin. Zvok violine, izdelane iz delno razkrojenega lesa je zelo podoben zvoku 300 let starih Stradivarijevih inštrumentov. * doc. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 LJUBLJANA, e-pošta: miha.humar@bf.uni-lj.si ■ Plodišča kopučaste lesenjače v Arboretumu Volčji potok (foto: Miha Humar) les 60(2008) št. 11-12 tone Pavček* zaŠUmELI LESI Slovenci imamo dve prekrasni dragotini. Od njiju je naša dežela večno mladostno zelena. To so vinogradi in gozdovi. Če vinogradi po svetopisemsko opisujejo naše griče, se gozdovi razprostirajo v širino in v višino in še pod nebom jim ni konca. Gozd je dober in velik gost slovenske pokrajine. Porasel je največji del slovenske zemljein se zarasel kakor legenda od vekomaj v slovenskega človeka. Kamor pogledaš, vidiš: gozd, boršt, šuma, lesi. In oko se spočije na zelenilu hrastov, bukev, gabrov, borov in smrek. In slavi slovensko zeleno zgodbo. Po zasluženju: Slovenija je po Finski in Švedski tretja po pogastvu gozdov v Evropi. Zato je gozd kot temelj globoko v zavesti slovenskega človeka. Skrival ga je v svojem temnem zavetju pred tujimi vojkami, pred sovražniki, preganjalciin vsakršnimi nevarnostmi. Varoval ga jew , grel in preživljal in mnogokdaj preživel, da ni šel grunt na boben in da je kmet v stiski z gozdom ponovno zazelenel. Tako je gozd najbolj stara in najbolj zelena slovenska zgodba. Na gosto kot je gost gozd je izpisana v zgodovini z legendami in s pričevanji številnih rodov. Pisali so jo vse vrste posebneži, ubežniki in izobčenci, skrivači pred domčimi zakoni in tujo vojsko, prekucuhi, puntarji in uporniki vseh vrst in v vseh časih. Šli so in se zatekli v gozd, da bi si izborili svoj prostor pod soncem, svojo pravico, ali zgolj končali v miru, v pustoti in v samoti. Slovenski človek je šel v gozd, gozd v legendo. Barva te legende je je barva gozda-zelena. Zelena v različnih odtenkih: najtemnejša tam, kjer so gozdovi mogočni kot na Kočevskem z ostankom pragozda, svetlejša od gabrov in bukev po dolenjskih hostah, še svetlejša je ta zelenina med belokranjskimi steljniki, ali pa je v vseh inačicah in različicah kot v skrivnostnih notranjskih goz- * pesnik, esejist in prevajalec dovih, bahatogosposka s temnozelenovisoko smreko v gozdovih na Pokljuki ali bodičasto bodra z bori na Krasu. V Sloveniji v gozdu vzide sonce in v gozdu tudi zaide. Vso njegovo dolgo dnevno pot gresta z njim lepotain zvestoba gozdov, V vseh letnih časih, v vseh barvah, v vsej tihi gostobesednosti dreves, vej, krošenj, brstja in listja. Tudi vsak Slovenec gre skozi gozd. In kdor v njem ne zaide, se opijanjen z vonjavami, z mitom in z mirom gozda, sreča ob robu gozda z veselostjo polj in travnikov, s plodovi zemlje, s starožitnostjo vasi, s povzdignjenostjo cerkva, s skromno bahavostjo mest in z odprtostjo kamorkoli. Sreča pa se tudi s samim seboj. Gozd ga postavi na pravo mesto: ali ga ozeleni, ali pa ga več ni. Gozd mu namreč pripoveduje o zeleni prostosti in ne manj o zeleni ujetosti. Kdor gozd prav razume, se odloči za zeleno, manj. Tako je na primer znamenit slovenski pisec rekel, da je šel med les 60(2008) št. 11-12 C_ GLTD O ■ Gozd te postavi na pravo mesto: ali te ozeleni, ali pa te več ni ... vojno v partizane, ker je imel rad gozdove. Ni bil edini. Šel je deček goliček v gozd in ven prišel zeleni Jurij. Šla je deklica v gozd in ven prišla žena. Šli so v gozd beli kamnarji in ven prišli črni oglarji. Šli so v gozd puntarji in ven prišli zmagovalci. In šel je v gozd Kettejev nesrečni mladenič, veje so ga vzele k sebi in se znižale-smrt jih je obtežila. Gozd je tako svetla, a tudi naša temna zgodba. Temna zgodba pripoveduje o hudih letih, ko so po gozdu pele žalostne sekire in žage, da so kmetije reševale pred davki in dacarji. In so zvonovi na preplah podili z gozdov rdečega petelina. V najtežjih letih so pred desetletji re-gljale po gozdovih strojnice in so švistele svinčenke, na tla so padali mladi in stari, verni in neverni, vsi za življenje rojeni in življenja oropani. Za njimi so gozdovi čez dan tulili svoj mizerere in na večer peli žalostinke za padle. In še danes se zdi, da drevesa nad brezni v temnih hostah, nad sprhnelimi kostmi, zamišljena nad nekdanjo pri nas odigrano grško tragedijo in nad sedanjim neizpolnjenim našim dolgom še zmeraj prosijo: Stoj in ne gani se. Korak dalje je korak v pozabo. Stoj in molči. Bodi zvesta tišina, ki odpušča in prosi sama za odpuščanje in za novo visoko čuječnost. Svetla zgodba gozda nam veje skozi veje dreves in nas polni s svetlobo. Gozd z njo poje slavilnice nebu in gospodarjem, ki premišljeno skrbe zanj, ki ga imajo radi. In jim daje bogat ood svojega bogastva. O tem pričajo spomeniki lesnega stavbarstva na Slovenskem, vse razkošje starih vinskih hramov po goricah, znameniti slovenski kozolci, toplarji, podi, lope, stari domovi, piloti pod mostovi rek, slavoloki in mlaji, znamenja ob poteh, stari z izrezljanim lesenim bogkom, ganki, razpela, leseni oltarji, kadi, sodi, škaf, brente, čebri, in čebrice, vozovi zapravljivčki in lojtrniki, lijako, loparji, merniki, mize in mentrnge, zapire in zapahi, nečke, kolovrati, zibke z izrezljanotrotamoro, vsi spomenikidavnine in pričevalci o vseuporabnosti lesa. Zato še zmeraj vsem oblikovalcem in častilcem lesa kolar-jem, rezbarjem, kiparjem, tesarjem in gozdarjem iz gozda kuka kukavica in jim šteje dolgo rešto let in sreče. In zdaj tudi jaz, revež, ker pri nas nikoli nismo imeli hoste, trkam na les in pravim: Naj revija Les dočaka taka, kot je, ali še boljša, vsaj sto let, da se bo merila s starostjo očakov hrastov v naših gozdovih. les 60(2008) št. 11-12 4-J TD vito Hazler, Bojan Pogorevc POGOvOR z JaNEzOm ŠKRaBCEm Janez Škrabec je eden vrhunskih in medijsko najbolj izpostavljenih managerjev v Sloveniji. Uspešno vodi mednarodno podjetje in je aktiven podpornik strokovnih, kulturnih in športnih prireditev. Na njegovi zgledno obnovljeni domačiji v Hro-vači redno potekajo odmevne prireditve s širšim družbenim pomenom in odmevom. Neguje sožitje s krajem in krajani Hrovače in Ribniške doline in pozitivni odnos do lesa, ki ga spremlja že od otroštva. Kot pravi sam, je bil les povezan z zaslužkom in preživljanjem prostega časa številnim Ribniča-nom, ki jih po lesu dejansko pozna ves svet. In tisto, kar delaš z veseljem, pogene globoke ustvarjalne korenine. Spoštovani gospod Janez Škrabec. Ste ugledni slovenski podjetnik, doma iz Hrovače, iz Ribniške doline, kjer je les sestavni del načina življenja. Tudi svojo poslovno dejavnost gradite na lesu. Kako in v kakšnem obsegu? Dejavnost podjetja RIKO izhaja iz strojegradnje in na tej tradiciji gradimo naprej. Pomemben delež pa so tudi inženiring posli, kjer smo se pred leti soočili s povpraševanjem po lesu. To je bil zametek ideje, da smo pričeli uporabljati les. Razvili smo poseben sistem lesenih sten in to s pridom uporabljamo pri gradnji hiš iz lesa. Tako je nastalo podjetje RIKO Hiše d.o.o., ki prestavlja dobrih 5 % celotne realizacije RIKA. Podjetje Riko-hiše vse uspešneje prodira na svetovno tržišče s svojimi prvovrstnimi lesenimi stavbami. V podjetju izdelujete ne samo hiše, ampak tudi hotele, vrtce, šole, vile idr. Kakšna je torej programska strategija podjetja, da kljub hudi tuji konkurenci uspeva trgu ponuditi in predstaviti privlačne lesene izdelke? S svojimi izdelki stremimo k posebni identiteti - prepoznavnosti - v višji kakovostni in s tem cenovni razred. Slogan »ustvarjamo novo bivanje«, ki ga uporabljamo, pove veliko. Izdelek mora biti modernih oblik, kjer pa ne zanemarjamo feksibilnosti, ekološke standarde in trajnosti, ki je že z materialom (les), ki ga pretežno uporabljamo, posebej poudarjena. Želimo pa biti navzoči povsod in si ne postavljamo za omejitev individualne hiše in podobno. Vaš pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine je Slovencem dobro znan. Ima morda pri tem les še kak dodaten pomen in vrednost? Obnovili smo našo domačijo s skednjem, kjer organiziramo raznovrstne prireditve. Les je naraven obnovljiv material, v njem se skladišči CO2, kar mu daje absolutno prednost pred drugimi materiali. Lesno-predelovalna dejavnost je energetsko malo potratna. Gradbeništvo je eden največjih porabnikov energije in les je odgovor na ta izziv. Poleg tega ima Slovenija lesa relativno v izobilju. Ljudje imajo veliko predsodkov do lesa. Da bi presegli ta odnos, smo pred leti organizirali posebno akcijo »iščemo najstarejšo in najlepšo leseno hišo na Slovenskem«. Podpiramo tudi druge aktivnosti in manifestacije za umno rabo lesa. Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se tega bolj zavedali in to tudi uporabili. Vidite osebno priložnost tudi za vaše dodatno investiranje na tem področju? Deklarativno se veliko omenja les, vendar se malo naredi. Najlažje je, da te udarijo po denarnici. Določene države so že uvedle ukrepe v tej smeri. Subvencije za uporabo lesa in podobno, vzorčne hiše iz lesa, da jih ljudje vidijo in preizkusijo. Les uporabljamo v različne namene tudi kot so fasade, stropi, lesene konstrukcije, za izolacijo. Leseni tla-kovci kot jih uporabljajo za tla v podjetju Weinig v Nemčiji leSWOOd 60(2008) št. 11-12 ■ Škrabčeva domačija v Hrovači pri Ribnici so zanimiv izziv. Kot podjetje veliko delamo in smo delali za popularizacijo lesa. Kaj več pa v smeri širitve dejavnosti ne razmišljamo. Trajnostni razvoj, kako glede na to? Defnicija trajnostnega razvoja se glasi nekako tako: »Ko z zadovoljevanjem svojih potreb ne ogrožaš prihodnje rodove«. Vsak se mora o tem spraševati. Les kot material je vsekakor najbližje temu kriteriju. Največji krivec za podnebne spremembe, in s tem povezane naravne katastrofe, so toplogredni plini. V lesu se ti skladiščijo. Od vseh hiš so ravno hiše iz lesa resnično pasivne hiše. Veliko se piše in še več govori o fnančni krizi. Vaše razmišljanje o tem. Dogajanja v lesni industriji letos ne vlivajo posebnega optimizma. Velja pravilo: »uspeh diha krizo in kriza že diha uspeh«. Tako kot je kriza velik problem, je tudi priložnost. To je čas, ko dosežeš dno, s tem pa se lahko tudi odrineš. Evropa se sooča s hudo konkurenco, ko je uvedla visoke ekološke standarde, ki jih v drugih delih sveta niso, in relativno dobre plače. Osebno gledam na plačo kot investicijo v zaposlene. Upam, da mi bo ta način vodenja podjetja uspelo obdržati tudi v naprej. Določena bojazen pa obstaja. Letos revija Leswood praznuje 60. letnico neprekinjenega izhajanja. Kot podjetnik, ki deluje tudi na predelavi in obdelavi lesa, ste zagotovo seznanjeni s takšnimi in podobnimi znanstvenimi in strokovnimi revijami. Kakšno je po vašem mnenju njihovo poslanstvo? Najprej iskrene čestitke ob tako visokem jubileju izhajanja znanstveno-stro-kovne in informativne revije, kar gotovo vpliva in je vplivalo na gospodarstvo. Revija LES je nenazadnje tudi pomemben gospodarski dejavnik. Počaščen sem, da ste me ob tako pomembnem jubileju povabili k pogovoru. Znanje je eden ključnih dejavnikov za doseganje večje konkurenčnosti. Revija uspešno uresničuje poslanstvo, s katerim povezuje teorijo in prakso za doseganje čim višje dodane vrednosti izdelkov iz lesa. Les smo v Ribnici imeli od nekdaj za priboljšek. Iskrene čestitke tudi vam ob številnih priznanjih za vaše poslovne in družbene dosežke. Družbena odgovornost je travnik, ki bi ga želeli spremeniti v njivo, da bi na njej zraslo kaj uporabnih plodov za človeštvo (IRDO-Inštitut za razvoj družbene odgovornosti). Plug v vaših rokah rojeva vzpodbudne plodove. Hvala za razgovor in plodno v naprej. leSWOOd 60(2008) št. 11-12 Nova kotlovnica v LIP Bled-Bohinj Nova kotlovnica v Bohinju je po izvedenem tehničnem pregledu v začetku septembra v preizkusnem zagonu, kar pomeni za podjetje Lip Bled kot tudi za kraj veliko pridobitev. Kdo so bili izvajalci? Gradbena dela je izvedel GP Bohinj, dobavo in montažo opreme je izvedla fa. Järnforsen International s svojimi podizvajalci, montažni objekt pa je postavil Filbo. Nadzor v času gradnje sta izvajala IBJ iz Celja, ki je bil tudi projektant nove kotlovnice in HB Inženiring. Izvedba projekta z začetkom 15. oktobra 2007 je potekala po načrtih. Topla zima je omogočila dokaj normalno izvedbo vseh zemeljskih del in izdelavo temeljev. Z začetkom aprila pa se je pričela montaža strojne opreme in potem tudi postavitev montažne hale oz. objekta. Kaj so bili razlogi za novo kotlovnico? V LIP Bled - Tovarni Bohinj so se za pokrivanje potreb po toplotni energiji za tehnologijo, ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode ter ogrevanje tovarne Filbo do sedaj uporabljala dva kotla. V zimskem času je obratoval kotel z močjo 9,3 MW proizvod Ðuro Ðakovič, leto izdelave 1983, v poletnem času pa kotel z močjo 4,6 MW proizvod Weiss, Nemčija, leto izdelave 1974. Kotla sta vgrajena v isti sistem, vendar zaradi nekompatibilnega krmilja ne moreta sočasno obratovati. Primerjava dovoljenih in izmerjenih emisijskih vrednosti trdnih delcev pa je že nekaj let kazala, da imata oba kotla prekomerne emisije prahu v zrak in čezmerno obremenitev okolja z emisijami CO. Splošna ugotovitev je bila, da sta oba kotla v ekološkem smislu okoljsko neprimerna in da bi bila sanacija kotlov zaradi tehnološke zastarelosti nesmiselna. Začetek aktivnosti za izvedbo 2 mio € vrednega projekta je bil v letu 2000. S sukcesivnim delom sta bili izvedeni 2 študiji in dva idejna projekta do končno oblikovane projektne naloge v letu 2005, ki je določila vsebino in cilje investicije. Kaj vse obsega nova kotlovnica? Gre za samostojen objekt z vso potrebno tehnologijo, ki obsega: 1. transport goriva za lesno biomaso: žaganje in lubje različnih vlažnosti, lahko tudi sekanci, 2. kurišče s pomičnimi rešetkami, ki omogočajo optimalno pokritost kurišča in s tem enakomerno izgorevanje, 3. vročevodni kotel 7 MW – vroča voda 160º/120º C, 4. grelnik zraka, 5. multiciklon za izločanje grobih delcev v dimnih plinih, 6. elektroflter z močjo 10 MW za čiščenje fnih delcev v dimnih plinih in 7. dimnik. Kotlovnica je priključena na obstoječo infrastrukturo in je sodobna v vseh pogledih: po vrsti in načinu gradnje, njenih tehnično tehnoloških značilnostih, kot nenazadnje tudi po okoljskih merilih, saj nova tehnologija fltriranja prašnih delcev zmanjšuje emisije pod vrednosti, ki jih predpisuje veljavna regulativa. Po novem bo možno poleg novega 7 MW kotla še vzporedno delovanje 4,6 MW kotla, kar pomeni poleg povečanje dosedanjih kapacitet kotlovnice tudi njeno večjo feksibilnost. Nova kotlovnica, ki uporablja lesne ostanke iz proizvodnje žage in opažnih plošč (kot so mokra žagovina, suha žagovina, skobljan-ci, in lesni prah) ter lubje, ki napada na mehaniziranem lesnem skladišču, bo z novim sistemom omogočila tudi boljši in optimalnejši izkoristek lesnih ostankov. Jože Cerkovnik Ali ste vedeli ... ► da temelji naša proizvodnja na naravno obnovljivih surovinah, ► da je naš proizvod biološko razgradljiv, ► da se naš proizvod reciklira? Čisto okolje je vrednota, za katero se moramo truditi vsi. Že desetletja razvijamo in izboljšujemo svoje delovanje, da zagotavljamo ohranjanje naravnih virov. leSWOOd 60(2008) št. 11-12 INLES - Slovenska okna v vilah mondenega Beverly Hillsa AMERIŠKI TRG: Vgradnja stavbnega pohištva oken in vhodnih vrat v vile, zgrajene v Californiji na področju elitnega Beverly Hillsa, so veliko priznanje za podjetje Inles d. d.. Vile na Beverly Hillsu in Malibuju s pogledom na Pacifški ocean so domovanja ljudi, ki se večinoma ukvarjajo s flmsko industrijo. Z okni in vhodnimi vrati so opremili tudi nekaj domovanj na območju New Port Beacha, ki je poznan kot najbogatejši predel Californije. Inles, izdelovalec stavbnega pohištva višjega kakovostnega razreda, je prek podjetja Inles USA Ltd. s svojim kakovostnim in raznolikim programom prodrl na trg, ki sprejema le najboljše. V podjetju pravijo, da so v Californiji navdušeni nad njihovimi proizvodi iz lesa ter les/aluminija, ter da prodaja na tem tržišču kljub krizi ne pojenja. Hiše, po pravilu zgrajene iz lesa, zahtevajo v prostorih veliko naravne svetlobe, zato skorajda ni objekta v katerega ne bi bilo vgrajenih drsnih panoramskih sten, ki prostor napolnijo s svetlobo in samemu ambientu pridajo občutek svežine in ugodja. V Inlesu jih proizvajajo v različnih materialih od lesa, plastike, aluminija ter v kombinacijah le-teh. Veliko povpraševanja je tudi po lesenem stilnem stavbnem pohištvo, saj trenutni trendi narekujejo opremljanje prostorov s stilnim pohištvom v starinskem rustikalnem slogu. GLOBALNO PODJETJE: Skupina Inles je globalno podjetje s prodajno mrežo na kontinentih Evrope, Azije, Afrike, S in J Amerike, z ambicijami po širitvi na nove predvsem razvite trge. Že sedaj večino svojih izdelkov izvozi pod lastnima blagovnima znamkama INLES in ISARHOLZ, ki sta tudi v tujini že dobro uveljavljeni. 60-LETNICA OBSTOJA: Za lesno panogo nasploh že desetletja nastopajo težki časi, katerim pa se je podjetje iz Ribnice dobro zoperstavljalo in letos dočakalo 60 letnico svojega delovanja. Obletnico bodo počastili dne 20.11.2008 z otvoritvijo novega sodobnega razstavno prodajnega salona na sedežu podjetja ter temeljito obnovo upravne stavbe. O GLOBALNI KRIZI: Globalna fnančna kriza ne bi smela pretirano vplivati na poslovanje skupine Inles. V skupini predvidevajo, da se bo zmanjšala prodaja izdelkov za vgradnjo v novozgrajene objekte in so na to že nekaj časa pripravljeni. Že sedaj imajo namreč več kot 50 procentov izdelkov stavbnega pohištva namenjenega zamenjavi starega za novo, saj se pričakuje, da se bodo še zlasti družinske hiše pospešeno obnavljale. Razlog tišči predvsem v dejstvu, da so energenti in s tem povezani stroški ogrevanja in hlajenja vse večji, povečuje pa se tudi delež nepovratnih fnančnih spodbud iz Ekološkega sklada RS za celovito obnovo stavb (COS). Damjan Novak, INLES d. d. JELOvICa z novim prodajno servisnim centrom še bližje svojim kupcem JELOVICA d. d., eno najbolj znanih slovenskih podjetij, ki se ukvarja s proizvodnjo energetsko varčnih hiš, oken in vrat je v petek, 21. 11., odprlo prvi sodobni servisno prodajni center, kjer je kupcem v okviru celovite ponudbe, ki zajema proces od svetovanja do izvedbe, na voljo celotna ponudba proizvodov in dopolnilnih programov. Družba tako nadaljuje, v začetku leta predstavljeno, strateško usmeritev pod geslom Jelovica – koncept življenja, s katerim želijo kupcem približati naravne, okolju prijazne in energetsko varčne izdelke za dom. Skrb za okolje in energijska varčnost je v družbi, ki zaposluje prek 400 zaposlenih, ena izmed ključnih usmeritev, saj v tej smeri nenehno razvijajo novosti, med katerimi letos velja omeniti pasivno okno ter sodobno, energetsko varčno hišo. »Z odprtjem modernega centra v Novem Mestu, smo pričeli s posodabljanjem svoje prodajne mreže, prek katere želimo kupcem na enem mestu nuditi kakovostno prodajno svetovanje, vrhunske proizvode ter strokovno izvedbo,« je pred odprtjem povedal, dr. Aleš Ekar, predsednik uprave Jelovica d. d. Družba v letošnjem letu načrtuje še nekaj novosti v smeri približevanja kupcem, večje tržne prepoznavnosti, pa tudi optimizacije poslovanja. Le na tak način bomo kos vse zahtevnejšim razmeram, tako doma, kot na drugih evropskih trgih, kamor danes izvozimo večino svojih izdelkov,« je še dodal predsednik uprave družbe. rodajno servisni center Jelovice v Novem mestu, na Sei-dlovi cest 25a, je uradno odprl vrata v petek, 21. novembra, ko so si obiskovalci lahko ogledali njihove novosti. Več na www.jelovica.si. PR Jelovica ■ JELOVICA z novim prodajno servisnim centrom v Novem mestu leSWOOd 60(2008) št. 11-12 JELOvICa odpira vrata svoje energetsko varčne hiše Tisočem Slovencev se vsako leto uresničijo sanje o lastni hiši. Med njimi pa je iz leta v leto več tistih, ki se zavedajo prednosti energetsko – varčnih objektov in se zato odločijo za nakup montažnih hiš JELOVICA. Podjetje JELOVICA d.d., ki svoje montažne hiše izdeluje v Preddvoru na Gorenjskem in že desetletja večino montažnih hiš izvozi na zahtevne trge zahodne Evrope, razpolaga z eno najsodobnejših tehnologij za proizvodnjo montažnih hiš ter vsemi potrebnimi evropskimi certifkati, ki potrjujejo kakovost njenih proizvodov. V podjetju se zavedajo, da bodo energetska varčnost, optimalna arhitekturna zasnova objekta ter ekološka naravnanost v prihodnje še posebno pomembni dejavniki pri odločitvah o nakupu hiše. Kupci dobijo brezplačno svetovanje pri sami idejni zasnovi objekta, v hiše vgrajujejo naravne materiale ter strankam nudijo najsodobnejše ogrevalno – prezračevalne sisteme. V soboto, 4. oktobra, so v Dolu pri Ljubljani odprli vrata ene izmed svojih, že postavljenih hiš. Obiskovalci so tako brezplačno in na enem mestu pridobili koristne informacije o sodobnih hišah JELOVICA ter nasvete za lažjo odločitev o novem domu. Posebno pozornost so namenili ogrevalno–prezračevalni tehniki, saj v treh terminih pripravljajo kratko predavanje strokovnjaka. Na ogled je bilo več kot 70 idejnih zasnov njihovih novih hiš. Več na www.jelovica.si. PR Jelovica AKRON VGRADNE OMARE aLPLES - zlata plaketa za Planet Na zagrebškem velesejmu je od 14. do 19. oktobra 2008 potekal že 35. mednarodni sejem pohištva – AMBIENTA. Strokovna žirija vsako leto podeli priznanja najboljšim. Prejemnik ZLATE PLAKETE za letošnje leto je Alplesov program PLANET, oblikovalke Katarine Globočnik, dipl. arh. Takšna nagrada daje potrditev, da je Alples še vedno vodilni proizvajalec pohištva, ne le v Sloveniji ampak tudi širše. Prav tako nam je nagrada v ponos in obvezo, da nadaljujemo z oblikovanjem kakovostnega in oblikovno dovršenega pohištva. Odličnost programa je tako prepričala strokovno komisijo, ki je programu Planet namenila ZLATO PLAKETO. Ta nagrada pa ni bila prva, ki jo je prejel program Planet. Prva nagrada je bila ZLATI GLOBUS 2008 na Skopskem pohištvenem sejmu v Makedoniji. Program Planet so tako kot na pohištvenih sejmih dobro sprejeli tudi naši kupci, saj jih najbolj navduši predvsem funkcionalnost programa. Planet omogoča, da sobo, ki smo jo najprej namenili malčku, z dodajanjem le posameznih kosov spremenimo v sobo za šolarja, najstnika in kasneje za študenta. Piko na i pa programu dodajo še izbrane barve. Z njimi lahko res ustvarite planet, v katerem se bo vaš otrok počutil ustvarjalno, razigrano in varno. ■ Alplesovo darilo otrokom Domu za otroke Klasje iz Osijeka Mednarodni pohištveni sejem v Zagrebu smo izkoristili tudi za uradno predajo donacije, ki smo jo namenili Domu za otroke “KLASJE” iz Osijeka. S tem izpolnjujemo našo strategijo podjetja, ki ni le strogo izpolnjevanje poslovnih načrtov ampak tudi skrb za lokalno skupnost, kjer ustvarjamo in nastopamo z našimi izdelki. Domu smo podarili 8 otroških posteljic iz programa Planet, ter tako omogočili varen in udoben spanec najmlajšim varovancem doma. Ob tej priliki so nas na razstavnem prostoru obiskali štirje simpatični fantje, ki so nam popestrili dan in nas prepričali, da je donacija res šla v prave roke. Mateja Drol, ALPLES d.d leSWOOd 60(2008) št. 11-12 Razstava Design tOm v Narodni galeriji Gradnja z lesom v ljubljanskem mestnem muzeju V atriju Mestnega muzeja v Ljubljani smo doživeli enega lepših dogodkov letošnjega leta. Prijetna prireditev, ki bo vsem, ki smo si vzeli čas in se je udeležili, ostala v lepem spominu. Že na vhodu v atrij smo zaznali značilen vonj lesa cedrovine, kar nas je ker nekako dvignilo v dogajanje, ki je sledilo. Nagovorom avtorice dr. Manje Kitek Kuzman, ministra dr. Žige Turka, profesorja dr. Marka Petriča, profesorja dr. Petra Gabrijelčiča, gosta iz Avstrije g. Heinza Gacha in vedno zanimivega govornika o gozdu in lesu, profesorja dr. dr. h. c. Nika Torellija. Vsebina knjige, ki prinaša vse to, kar les je, neizmerno širino uporabe, in vsestranskost - interdisciplinarno obravnavanje, ki ga je avtorici uspelo udejaniti v kratkem času. Knjiga GRADNJA Z LESOM pomeni zagotovo enega od mejnikov v strokovni literaturi na področju lesarstva. V drugem delu smo začutili šumenje stoletnih gozdov vrhunskega izdelka iz lesa v rokah vrhunskega mojstra. Nepozaben glasbeni dogodek nam je ustvaril profesor Primož Novšak na violini Antonia Stradivarija iz leta 1710, ob spremljavi pianistke Vlaste Doležal. Ob koncu smo strnili vtise ob pogostitvi v tesarskem slogu. Imenitno so jo pripravili iz Hiše kulinarike Jezeršek, jedilnik pa je sestavil prof. dr. Janez Bogataj. Podjetje TOM d.d. iz Mokronoga je v sredo, 5. novembra 2008, v Narodni galeriji v Ljubljani pričelo z razstavo TOM design. Razstava njihovih izdelkov in oblikovalskih projektov sedežnih garnitur študentov profesorja Vladimirja Pezdirca poudarja 10 let oblikovanja kot strateške prvine poslovne flozofje podjetja TOM d.d. Podjetje TOM iz Mokronoga je v času Ljubljanskega pohištvenega sejma odprlo razstavo v Narodni galeriji v Ljubljani. Naziv razstave TOM design – 10 let oblikovanja kot strateške prvine poslovne flozofje podjetja pove veliko o razstavi sami. Na ogled so postavili svoje izdelke, ki so jih oblikovali priznani oblikovalci Damjan Uršič, Jani Bavčer in Vladimir Pezdirc. Razstavljene so tudi projektne skice študentov profesorja Pezdirca na temo TOM sedežnih garnitur. Ni kaj, nepozabno! Bojan Pogorevc Razstava se je začela z otvoritvijo, kjer je prisotne pozdravil predsednik uprave TOM d.d. Bruno Gričar, zatem pa so si skupaj ogledali razstavljene izdelke ter kasneje tudi pokra-mljali ob prigrizku in dolenjskem vinu. ■ Avtorica Manja Kitek Kuzman v Mestnem muzeju v Ljubljani med predstavitvijo knjige Gradnja z lesom leSWOOd 60(2008) št. 11-12 KNJIGE LESARSKE ZALOŽBE Avtor/Naslov______________________________MPC v EUR Geršak. M^ Prošek. M.: Lesarstvo - zbirka nalog------------------1 3.44 KONSTRUKCIJE Rozman. V; Gaber. T,: TehniCno risanje in konstrukcijska dokumentacija___________________________________15.16 Rozman. V.: Konstrukcijski elementi - Konstrukcije 2______10.95 Rozman. V.: Konstrukcije Izdelkov - Konstrukcije 3_________8,84 Rozman. V.: Snovanje pohištva-----------------------------------------16,25 TEHNOLOGIJA Polanc, J; Leban. L Les - zgradba in lastnosti_____________10.85 Pipa. R.: Anatomija In tehnologija lesa---------------------------------4.14 Čermak. M^ Furnirji In plošče------------------------------------------15.74 Geršak, M^ Velušček V.: Sušenje lesa____________________8.69 Grošelj, A, et ab Tehnologija lesa 2----------------------------------12.43 Kovačič. B.; Čermak, M; Tehnologija lesa 3______________10.32 Grošelj. A: Tehnologija________________________________1716 Arnič. A.: Vaje iz tehnologije-------------------........--------------------6.71 Sedej. R; Velušček, V: Tehnologija žagarstva___________™15,95 Gorišek. Ž. et al; Sušenje lesa_________________________10.64 Dimitrov T; Klima I prirodno sušenje drva______________18,78 Mihevc. S; Šolar. A.: Obnovimo pohištvo_________________4.17 Verk. Ej Proizvajalec pohištva In zadovoljen kupec_______32.97 STROJI IN NAPRAVE Geršak. M; Lesnoobdelovalnl stroji______________________3.75 Geršak. M; Transportne naprave________________________3.62 Geršak. M; Stroji za primarno obdelavo__________________3.23 Geršak, M; Pnevmatične in hidravlične naprave,—.-------------2.83 Geršak. M. et aL Stroji in naprave v igcarctvu , ft?1^ Prošek. M, et aL Stroji za obdelavo lesa----------------------------24.36 ORGANIZACIJA Steblovnik. Z.: Organizacija proizvodnje 3----------------------------787 Medjugorac, N: Organizacija proizvodnje 4______________747 Steblovnik. Z.; et aL Podjetništvo----------------------------------—14.02 Bizjak, h Gospodarjenje in strokovno računstvo (PAMI)-------6.95 Jelovčan. L Leban. L Gospodarjenje---------------------------------1 3.28 Knjige Lesarske založbe lahko naročite (kupite) na naslovu: LESARSKA ZALOŽBA ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška c. 3, 1000 UUBUANA D Tel.: 01/421-46-60 D Faks: 01/421-46-64 D e-pošta: revija.les!« siol.net Informacije o strokovnih knjigah LESARSKE ZALOŽBE lahko dobite tudi na Internetu: http://www.zls-zveza.sl 4-TEAM. nova linija pohištva za opremo dnevnih furnirane z orehovim furnirjem v komninaciji belimi in črnimi steklenimi vrati. ft PARPN www.paron.si PARON. Tovarna pohištva, d.o.o. 3270 Laško info@paron.si. www.paron.si XARA je v celoti izdelane iz masivnega jelševega lesa, skrbno premazanega z lanenim oljem, kar 6a pohištvu specifičen matiran videz. Nova linija pohištva za opremo dnevnih in mladinskih sob LEON, furnirana z bukev "kern" furnirjem. 1 dnost. Kot naročeno, kjerkoli ste: servisna služba podjetja WEINIG. Na podjetje WEINIG se lahko zanesete. Vedno in povsod. Podjetje WEINIG ni znano samo po odličnih izdelkih, ampak tudi po doslednem servisu. Ta se začne že pri pravočasni dobavi in skrbni montaži. Če nastopijo težave, vam podružnice na vseh celinah in sodelavci na terenu zagotavljajo takojšnjo pomoč. Po potrebi pa vam naša služba za rezervne dele v najkrajšem možnem času dostavi potrebne dele. Da obdržite prednost pred drugimi. WEINIG . WACO . GRECON . DIMTER . RAIMANN . CONCEPT www.weinig.com WEINIG GROUP Najpomembnejši del vsake hiše je njena zunanja ureditev. Danes vsakemu naročniku predstavlja velik izziv harmonija in skladnost med obstoječim objektom ter zunanjostjo. V Mizarstvu Kos pa zunanji urejenosti in skladni ureditvi dodamo še funkcionalnost in kakovost. Smo podjetje z dolgoletno tradicijo pri opremljanju in zunanji ureditvi hiš. Naš pristop je individualen in unikaten za vsakega naročnika. Vaše skrbi prepustite nam. Mi pa vam vrnemo zadovoljstvo. Hiša je že lepa. Mi poskrbimo, da postane še lepša! MIZARSTVO KOS, Velika Preska 1,1272 Polšnik telefon 01 - 897 30 17, GSM 041 615 020 Splet: www.mizarstvo-kos.si, e-pošta: info@mizarstvo-kos.si mizar/tvo'kos pergole • nadstreški pred vhodi, na terasa vrtni paviljoni in ute • vrtno pohištvo ... 1939 Revija LES letnik 60 (2008) Stran 1-460 LEtNO KazaLO čLaNKOv PO RUBRIKaH, NaSLOvIH IN avtORJIH Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Franc Pohleven Direktor: Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Urednik: Stane Kočar, univ. dipl. inž. Ljubljana 2008 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije UVODNIK Revija Les - 60 let Keep the customer satisfed K naslovnici in članku izpred 60-let 47. mednarodni sejem DOM v rekordnih številkah K naslovnici in kolofonu V lesu je prihodnost K naslovnici in članku izpred šestdesetih let Poslovanje in razvojni izzivi K naslovnici in članku izpred šestdesetih let Uvodnik K članku izpred šestdesetih let Hrast z imenom Združene države Evrope K prispevkoma izpred 60-ih let Zakaj študij lesarstva ne privlači? K prispevku izpred šestdesetih let Gozd in les za trajnostni razvoj Slovenije K prispevku izpred šestdesetih let Lesar - quo vadis II K prvem natisu lesarskega terminološkega slovarja RAZISKAVE IN RAZVOJ Raziskave zgradbe lesa s tri-dimenzionalnim magnetnim resonančnim slikanjem O avtorju prispevka: prof. dr. Primož Oven Utekočinjen les - nov način uporabe lesne biomase Lesena konstrukcija mestne športne dvorane v Samoboru O avtorici prispevka: dr. Vladka Rajčić Lesene kašče na Slovenskem O avtoju prispevka: dr. Vito Hazler Les kot hrana O avtorici prispevka: Barbara Piškur Anorganska onesnažila v odsluženem lesu in ploščah iz dezintegriranega lesa O avtorju prispevka: doc. dr. Miha Humar Les tika (Tectona grandis L.) Tungovo olje Raziskava stanja na področju upravljanja znanja v srbskih in slovenskih lesnih podjetjih Varjenje lesa Neporušne preiskave mehanskih lastnosti lesa Les v gradbenem izročilu Slovenije Primerjava hitrosti in kakovosti različnih tehnik sušenja bukovine (Fagus sylvatica L.) Lepljenje termično modifciranega lesa Bojan Pogorevc ............................. 1 Stojan Ulčar ................................ 45 Bojan Pogorevc .......................... 46 Ante Madjar ............................... 89 Bojan Pogorevc .......................... 90 Janez Koželj ............................... 133 Bojan Pogorevc ........................ 134 Miran Zager .............................. 177 Bojan Pogorevc ......................... 178 Franc Pohleven ......................... 221 Bojan Pogorevc ........................ 222 Marko Hren .............................. 265 Bojan Pogorevc ........................ 266 Marko Petrič .............................. 317 Bojan Pogorevc ......................... 318 Igor Milavec .............................. 361 Bojan Pogorevc ........................ 362 Bruno Gričar ............................. 405 Bojan Pogorevc ........................ 406 Primož Oven, Maks Merela, Igor Serša, Urša Mikac .................. 7 Marko Petrič ................................ 11 Matjaž Kunaver, Edita Yasiukaityte ....................... 12 Vlatka Rajčić, Petar Aleraj .......... 47 .................................................... 52 Vito Hazler .................................. 53 .................................................... 57 Barbara Piškur, Franc Pohleven ..92 .................................................... 97 Miha Humar ............................... 98 .................................................. 102 Franc Budija, Katarina Čufar .... 136 Franc Budija .............................. 142 Branko Glavonjić, Slavica Petrović, Leon Oblak ............................... 180 Andreja Kutnar, Milan Šernek . 187 Vlatka Rajčić, Krešimir Nevisić 224 Vito Hazler ................................ 229 Željko Gorišek, Aleš Straže, Igor Lapajne ............................. 268 Mirko Kariž, Milan Šernek ....... 275 Koristnost modela taktnega časa v pohištveni industriji Hvalnica lesu - prvič Barvna paleta lužil na lesovih različnih drevesnih vrst Mikroskopska analiza lesa, impregniranega z vodno emulzijo montana voska Odprtokodna programska oprema v slovenskih lesnih podjetjih Leseni čoki - dediščina tlakovanja na Slovenskem Polivinilacetatna lepila za les Oskrbne verige v pohištveni industriji Dejavniki naravne odpornosti lesa in njegova trajnost Konstrukcije iz križno vezanih lesenih panelov -nova pot sodobnega gradbeništva STROKOVNE VESTI Obnovljiva in učinkovita raba energije za Slovenijo do 2030 Nemška notranja vrata v 2007 Zimska panjevka - lesna goba, ki raste tudi pozimi Spektrofotometer - inšstrument za numerično vrednotenje barv in barvnih razlik 5. konferenca evropske gozdno-tehnološke platforme v Sloveniji Les - temelj ekološke gradnje Gozdovi - glavni junaki vala novih sprememb DOM 2008 - pregled sejemskih prireditev Sejem DOM 2008 - kakovost bivanja z lesom Michael Thonet in krivljenje masivnega pohištva Hrup v lesni industriji Made EXPO 2008 – Milano Bela hišna goba - gliva, ki razkraja tudi zaščiten les Kakovost bivanja z lesom Pomen rabe in predelave lesa za blaženje klimatskih sprememb Zelene poslovne priložnosti Kaj lahko storim? Ali energetska učinkovitost ogroža lesno industrijo? “Okoljska primernost in učinkovitost kurilnih naprav na lesno biomaso” M Sora - 60 let zadružništva in mizarstva Visokozmogljivi tenziometer Pisana ploskocevka – najbolj pogosta lesna goba Klemen Kavčič, Andrej Bertoncelj, Darko Kovač .............................. 283 Borut Juvanec .......................... 290 Metoda Vranjek, Mirjana Kumer, Marjan Kumer .......................... 297 Boštjan Lesar, Martin Zupančič, Miha Humar ............................. 320 Jože Kropivšek, Danijel Mihajlović .................... 327 Vito Hazler ................................ 333 Milan Šernek, Andreja Kutnar .364 Klemen Kavčič, Andrej Bertoncelj, Darko Kovač .............................. 371 Boštjan Lesar, Miha Humar, Primož Oven ............................. 408 Bruno Dujič ................................ 415 Bojan Pogorevc ........................... 16 Stojan Ulčar ................................. 18 Franc Pohleven ............................ 21 Matjaž Pavlič, Borut Kričej Marko Petrič ............................... 22 .................................................... 23 Mateja A. Leskovar ..................... 58 Marko Hren ................................. 59 .................................................... 62 Mirjana Bračič ............................ 65 Alenka Tonij ................................ 67 Boštjan Traven ........................... 72 Stojan Ulčar ................................. 74 Miha Humar ............................... 77 Mirijana Bračič ......................... 103 Franc Pohleven ......................... 105 Ana Marija Slabe ...................... 107 Bojan Pogorevc ........................ 108 Gorazd Ulbl .............................. 109 Bojan Pogorevc ......................... 110 Aleš Dolenc ............................... 112 Marko Petrič, Borut Kričej, Matjaž Pavlič ............................. 114 Franc Pohleven .......................... 115 leSWOOd 60(2008) št. 11-12 Proizvajalec oken vlaga v Weinigovo tehnologijo Anže Ulčar ................................. 116 Izziv oblikovanju z lesom, ki kljubuje času Razmere na trgu lesa ob motnjah Delavnica UNECE/FAO: “National Wood Resource Balances” Kozolci v Moravški dolini Obnovljen Krušnikov kozolec v Tuštanju pri Moravčah Kakovost pohištva in standardi Process d. o. o. Alenka Planišček ...................... 148 Miha Koprivnikar ...................... 149 Nike Krajnc, Mitja Piškur .......... 150 Mojca Tercelj Otorepec ............ 152 Stane Mesar ............................. 154 Slavko Rudolf ............................ 155 Stojan Ulčar .............................. 157 Tramovka - najbolj kozmopolitanska lesna gliva Miha Humar .............................. 159 Razvojni projekt v okviru Inštituta za dizajn Luka Koper - logistični center za les za srednjo in vzhodno Evropo Celovito obvladovanje logistike lesa -priložnost za Slovenske železnice Mojca Perše .............................. 160 Robert Časar, Erik Sarkič, Andrej Pučko ............................ 194 Alojzij Vidmar .......................... 196 Uvoz in izvoz okroglega lesa in lesnih ostankov Mitja Piškur, Nike Krajnc .......... 198 Sprememba izvozne strukture lesnega sektorja Miran Zager .............................. 201 Ustanovljena prva mreža lesarskih in gozdarskih grozdov FTPC5 Milanski pohištveni sejem 2008 Simpozij “Boljše izkoriščanje lesne surovine” Fleksibilno delo z Variomatom Infrardeči spektrofotometer (FTIR) Siva hišna goba ali lesomor (Serpula lacrymans) Franc Pohleven .......................... 214 Predelava drobnih lesnih ostankov v dragoceno bio gorivo Roland Ruf ................................ 238 Reinhard Huber ........................ 240 Jože Kos .................................... 245 Bojan Pogorevc ......................... 247 Bernard Likar ............................ 203 Bojan Pogorevc ........................ 204 Jasna Hrovatin .......................... 207 Anže Ulčar ................................. 210 Marcus Golde ............................ 211 Gregor Rep ................................ 213 Rešitve s sijajem Velika Preska - razvojna vas 9. mednarodna konferenca SLOBIOM 2008 Konferenca družbena odgovornost in izzivi časa 2008 Raziskovalna oprema za dielektrično analizo Kletna goba Memorandum za umno rabo lesa Gozd, les okolje voda energija Eksponati in makete lesarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije - I.del Bojan Pogorevc ........................ 248 Milan Šernek ............................ 250 Miha Humar ............................. 251 Franc Pohleven ......................... 300 Janez Krč .................................. 302 Vladimir Vilman ....................... 304 Znanstveno sodelovanje Oddelka za lesarstvo z Inštitutom za lesno tehnologijo in lesno biologijo v Hamburgu Klopni meningoencefalitis Kresilna goba ali bukova kresilka Monografja - Gradnja z lesom -Izziv in priložnost za Slovenijo Eksponati in makete lesarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije - II. del Željko Gorišek ........................... 307 Neda Hudopisk ......................... 308 Franc Pohleven .......................... 310 Manja Kitek Kuzman ................. 311 Vladimir Vilman ....................... 340 Delavnica UNECE/FAO, MCPFE in FOEN: “Harvested wood products in the context of climate change politics”, Pomen rabe lesa v povezavi s politikami zmanjševanja vpliva podnebnih sprememb Celovški sejem “HolzMesse 2008” Xylexpo New 2008 Naprava za preizkus odpornosti robnih ploskev proti toploti Novi izdelki iz lesenih parketnih ostankov – odpadkov Mojca Perše ............................... 351 Bukov ostrigar - užitna goba, ki jo lahko gojimo tudi doma Miha Humar ............................. 353 Pametno lakiranje Anže Ulčar ................................ 377 Piškur, Nike Krajnc .......... 343 Bojan Pogorevc ........................ 345 Stojan Ulčar .............................. 347 Borut Kričej, Marko Petrič, Matjaž Pavlič ............................ 349 Lesni prah - nevarnosti za nastanek požara in eksplozij Delavnica UNECE/FAO, MCPFE in FOEN: Pomen lesnih proizvodov v povezavi s politikami zmanjševanja vpliva podnebnih sprememb, ‘’Harvested Wood Products in the context of climate change policies’’ – ponatis Eksponati in makete lesarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije - III. del Predstavitev SGLTP in Sveta za les Ob letošnjem BIO 21 Ali oblikovalci lahko rešimo svet? Milena Uzar .............................. 379 Mitja Piškur, Nike Krajnc .......... 383 Vladimir Vilman ....................... 385 Franc Pohleven ......................... 388 Peter Krečič .............................. 390 Nada Matičič ............................ 391 Zbirka kultur lesnih gliv na Oddelku za lesarstvo Miha Humar, Franc Pohleven .. 393 Žvepleni luknjičar France Stele: Kozolec v Sloveniji NOVO - Lesarski priročnik 19. Ljubljanski pohištveni sejem Weinigov hišni sejem InTech 2008 Modeliranje izdelkov v podjetju Murales s programom SolidWorks Pohištvo za mestni gozd Avtorji svojih domov Andreja Kutnar, nova doktorica znanosti Kopučasta lesenjača INTERVJU Dr. Jože Korber – dobitnik priznanja ZLS za leto 2007 Leto tehnološke posodobitve v slavljenki M Sori Borut Kričej - prejemnik priznanja zaslužni član ZLS za leto 2007 Poraba lesa sredi gozda - razgovor s Silvom Prikržnikom, z direktorjem GG Slovenj Gradec Evropska zvezda letos za podjetji Lip Bled in Inles Intervju z Mihom Blažičem Pogovor z Janezom Škrabcem Franc Pohleven ......................... 394 Vito Hazler ................................ 396 Bojan Pogorevc ........................ 397 Bojan Pogorevc ......................... 424 Bojan Pogorevc ........................ 430 Marjan Prelog .......................... 433 Robert Hostnik ......................... 435 PR Riko Hiše .............................. 436 Milan Šernek ............................ 438 Miha Humar ............................. 440 Bojan Pogorevc .......................... 38 Nada Marija Slovnik ................... 40 Bojan Pogorevc .......................... 78 Bojan Pogorevc .......................... 80 Bojan Pogorevc ........................ 120 Bojan Pogorevc ........................ 398 Bojan Pogorevc, Vito Hazler ....443 Marko Petrič ................................ 24 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Študij lesarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani “po bolonjsko” Prenovljeni in novi višješolski strokovni programi s področja lesarstva Zdenka Steblovnik ..................... 28 Izobraževanje za jutri - ker znanja ni nikoli dovolj ... Kaja Širok ..................................... 33 120 let SLŠ Ljubljana (1888 - 2008) Gabrijela Dolenšek ..................... 35 Prvi vtisi z informativnih dnevov na lesarskih šolah Bojan Pogorevc .......................... 82 Drugi del vtisov z informativnih dnevov iz izobraževalnih inštitucij na področju lesarstva Bojan Pogorevc ........................ 122 Oprema stanovanjskih prostorov Marjetka Pajk ........................... 125 Izdelava lesenega livarskega modela Metoda Vranjek ....................... 163 Predstavitev dijakov prvega letnika poklica mizar Darinka Kozinc ......................... 256 Razstava zaključnih izdelkov na ŠC Ljubljana, SLŠ Majda Kanop ............................ 257 ODPRTA KOLUMNA Les je lep Od plena do lovca Trpinčenje na delovnem mestu Zašumeli lesi Janez Suhadolc ......................... 117 Rainer Hundsdorfer ................. 162 Mladen Sačer ........................... 253 Tone Pavček .............................. 441 leSWOOd 60(2008) št. 11-12 028035 KRATKE VESTI AKTUALNI razpisi “Research for SMEs” IMM Cologne 2008 TOM tudi letos na sejmu v Kolnu Gorski bor, avstrijski adut SVEA Zagorje d.d. novinarska konferenca 12.12.2008 ALPLES d.d. Lesarski “podmladek” Evropska konferenca o biomasi LIP Bled d.o.o. Nova kotlovnica in sušilnica v tovarni v Bohinju ALPLESU srebrno priznanje za inovacijo Hiše Jelovica od Kijeva do Dublina Slovenski gozdarji obiskali Lesno TIP Otiški Vrh Alumni klub Oddelka za lesarstvo Trend – inovativne tehnike valjčnega lakiranja Intercet d.o.o. Dan površinske obdelave V LESNI TIP Otiški Vrh tudi z novo linijo uspešno izpolnjujejo zahteve Novo iz ALPLESA Volilna skupščina Zveze lesarjev Slovenije Redni in volilni občni zbor članov DIT lesarstva Ljubljana Regionalna konferenca lesnopredelovalnih grozdov Lesarji na dnevih energetikov v Portorožu Povezano delovanje GZS Združenja lesarstva in Lesarskega grozda LESNA TIP Otiški Vrh d.d. na mednarodni konferenci o trgovanju z izpusti toplogrednih plinov Uspešna predstavitev INLESA na sejmu Fensterbau – Frontale 2008 Razstava lesenih stolov Franca Ziherla v Tehniškem muzeju Slovenije Simpozij “Boljše izkoriščanje lesne surovine” Ministrstvo podprlo vstop lesarjev in gozdarjev v WoodWisdom.Net 8. TOMov tradicionalni hišni sejem Kozolci in drugi kozli na Slovenskem skozi fotografski objektiv Celovec v letu 2008 doživlja največji lesni sejem doslej Lesna TIP Otiški vrh, novinarska konferenca Trendi narekujejo vse večjo integracijo naprednih tehnologij Univerzalni silikon za zaščito vseh vrst površin pred vlago Obisk Ministra Žige Turka v Brestu LIP Bled je prevzel od JELOVICE proizvodni program notranjih vrat Nemški opozorilni znaki v slovenskih gozdovih Podjetje Blažič najhitreje rastoče podjetje v osrednji Sloveniji Podjetje Intercet na MOS 2008 v Celju Novinarska konferenca v SVEI SMS: Z umno rabo lesa do energetske osamosvojitve Slovenije Bojan Pogorevc ............................. 4 ....................................................... 4 ....................................................... 4 Bojan Pogorevc ............................. 5 Bojan Pogorevc ............................. 5 Mira Thaler .................................... 6 Miha Koprivnikar .......................... 6 Bojan Pogorevc ............................. 6 Mira Thaler ................................. 84 .................................................... 84 .................................................... 84 Miha Humar, Borut Kričej, Marko Petrič ............................... 85 Anže Ulčar .................................. 85 Anže Ulčar ................................. 127 ................................................... 127 PR Alples .................................. 165 Bojan Pogorevc ........................ 165 Miha Humar ............................. 166 Bernard Likar ............................ 166 .................................................. 167 Igor Milavec .............................. 167 PR Lesna ................................... 168 PR INLES ................................... 168 .................................................. 169 Anže Ulčar ................................ 169 Igor Milavec ............................... 215 PR TOM ...................................... 216 ................................................... 216 PR Karntner Messe ................... 258 Bojan Pogorevc ........................ 260 .................................................. 260 PR Henkel ................................. 260 Franc Pohleven .......................... 312 Anton Koncilija .......................... 313 PR Lesna ................................... 313 Bojan Pogorevc ........................ 354 .................................................. 354 .................................................. 355 Bojan Pogorevc ........................ 355 Srečanje Titus+Lama+Huwil s ključnimi slovenskimi in hrvaškimi kupci Slovenija, odkrivamo lepote tvoje Prvo srečanje ALUMNI kluba Oddelka za lesarstvo na BF Nagrada Srebrni ceh za Silvaprodkut Knjiga Gradnja z lesom - izziv in priložnost za Slovenijo izšla 35-letnica LESNE TIP d.d. - poslovno srečanje JELOVICA patentirala svoj izum JELOVICA na čelu sekcije proizvajalcev stavbnega pohištva S HITEXOM do zdravega spanja Zlata plaketa Mobil Optimum za SVEO na AMBIENTI 2008 Gradivo za tehniški slovar lesarstva -Področje: lesnoobdelovalni stroji - 5. del Nova kotlovnica v LIP Bled-Bohinj INLES - Slovenska okna v mondenih hišah Beverly Hillsa JELOVICA z novim prodajno servisnim centrom še bliže svojim kupcem ALPLES - Zlata plaketa za Planet JELOVICA odpira vrata svoje energetsko varčne hiše Gradnja z lesom v ljubljanskem Mestnem muzeju Razstava Design TOM v Narodni galeriji NAPOVEDNIK Gozd in les: zelene poslovne priložnosti Napovednik 360, 404, 460 Ljubljanski pohištveni sejem The 5th Forest Based Sector Technology Platform Conference DemoGozd in Bioenergija Nazarje - 2. lesarski praznik 50. mednarodni lesni sejem Celovec Vabilo na srečanje Alumni kluba Oddelka za lesarstvo 19. Ljubljanski pohištveni sejem Šestdeset let revije Les Praznik lesarstva RAZNO Navodila za pisanje člankov Gradivo za tehniški slovar lesarstva -Področje: iverne plošče Gradivo za tehniški slovar lesarstva -Področje: lesnoobdelovalni stroji K prvi knjižni izdaji lesarskega terminološkega slovarja LETNO KAZALO Letno kazalo člankov po rubrikah, naslovih in avtorjih Letno avtorsko kazalo .................................................. 356 .................................................. 357 Miha Humar ............................. 370 Miha Humar ............................. 389 Bojan Pogorevc ........................ 395 Anton Ranc ............................... 400 PR Jelovica ................................ 400 PR Jelovica ................................ 401 PR Hitex .................................... 401 PR SVEA .................................... 401 .................................................. 402 Jože Cerkovnik .......................... 445 Damjan Novak .......................... 446 PR Jelovica ................................ 446 Mateja Drol ............................... 447 PR Jelovica ................................ 447 Bojan Pogorevc ........................ 448 PR TOM ..................................... 448 .................................................... 44 ..... 44, 88, 132, 176, 220, 264, 316, .................................................. 172 .................................................. 172 Nike Krajnc ............................... 220 .................................................. 264 ................................................... 316 .................................................. 360 .................................................. 395 .................................................. 404 .................................................. 460 ............. 87, 131, 171, 263, 315, 403 .............................. 42, 86, 130, 170 .................. 218, 262, 314, 358, 458 Bojan Pogorevc ........................ 459 ..................................................453 ..................................................456 leSWOOd 60(2008) št. 11-12 647465 Revija LES letnik 60 (2008) Stran 1-460 LEtNO avtORSKO KazaLO Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Franc Pohleven Direktor: Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Urednik: Stane Kočar, univ. dipl. inž. Ljubljana 2008 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije Avtor A. Leskovar Mateja Bračič Mirijana Bračič Mirjana Budija Franc Budija Franc, Čufar Katarina Časar Robert, Sarkič Erik, Pučko Andrej Cerkovnik Jože Dolenc Aleš Dolenšek Gabrijela Drol Mateja Dujič Bruno Glavonjić Branko, Petrović Slavica, Oblak Leon Golde Marcus Gorišek Željko Gorišek Željko, Straže Aleš, Lapajne Igor Gričar Bruno Hazler Vito Hazler Vito Hazler Vito Hazler Vito Hostnik Robert Hren Marko Hren Marko Hrovatin Jasna Huber Reinhard Hudopisk Neda Humar Miha Humar Miha Humar Miha Humar Miha Humar Miha Humar Miha Humar Miha Humar Miha Humar Miha Humar Miha, Pohleven Franc Humar Miha, Kričej Borut, Petrič Marko Naslov članka ....................................................... Stran Les - temelj ekološke gradnje ........................................................ 58 Kakovost bivanja z lesom ............................................................ 103 Sejem DOM 2008 - kakovost bivanja z lesom .............................. 65 Tungovo olje ................................................................................. 142 Les tika (Tectona grandis L.) ........................................................ 136 Luka Koper - logistični center za les za S in V Evropo ................ 194 Nova kotlovnica v LIP Bled-Bohinj ............................................. 445 M Sora - 60 let zadružništva in mizarstva ................................. 112 120 let Srednje lesarske šole Ljubljana (1888 - 2008) ................. 35 ALPLES - Zlata plaketa za Planet ................................................. 447 Konstrukcije iz križno vezanih lesenih panelov - nova pot sodobnega gradbeništva ............................................. 415 Raziskava stanja na področju upravljanja znanja v srbskih in slovenskih lesnih podjetjih .......................................................... 180 Fleksibilno delo z Variomatom .................................................... 211 Znanstveno sodelovanje Oddelka za lesarstvo z Inštitutom za lesno tehnologijo in lesno biologijo v Hamburgu ................. 307 Primerjava hitrosti in kakovosti različnih tehnik sušenja bukovine (Fagus sylvatica L.) ....................................................... 268 Lesar - quo vadis II ...................................................................... 405 Lesene kašče na Slovenskem ......................................................... 53 Les v gradbenem izročilu Slovenije ............................................. 229 Leseni čoki - dediščina tlakovanja na Slovenskem ..................... 333 France Stele: Kozolec v Sloveniji .................................................. 396 Pohištvo za mestni gozd ............................................................. 435 Gozdovi - glavni junaki vala novih sprememb ............................. 59 Hrast z imenom Združene države Evrope ................................... 265 Milanski pohištveni sejem 2008 ................................................. 207 Rešitve s sijajem ........................................................................... 240 Klopni meningoencefalitis ........................................................... 308 Bela hišna goba - gliva, ki razkraja tudi zaščiten les .................... 77 Anorganska onesnažila v odsluženem lesu in ploščah iz dezintegriranega lesa ................................................................ 98 Tramovka - najbolj kozmopolitanska lesna gliva ....................... 159 Redni in volilni občni zbor članov DIT lesarstva Ljubljana ......... 166 Kletna goba .................................................................................. 251 Bukov ostrigar - užitna goba, ki jo lahko gojimo tudi doma ..... 353 Prvo srečanje ALUMNI kluba Oddelka za lesarstvo na BF .......... 370 Nagrada Srebrni ceh za Silvaprodkut .......................................... 389 Kopučasta lesenjača ................................................................... 440 Zbirka kultur lesnih gliv na Oddelku za lesarstvo ...................... 393 Alumni klub Oddelka za lesarstvo ................................................ 85 Hundsdorfer Rainer Juvanec Borut Kanop Majda Kariž Mirko, Šernek Milan Kavčič Klemen, Bertoncelj Andrej, Kovač Darko Kavčič Klemen, Bertoncelj Andrej, Kovač Darko Kitek Kuzman Manja Koncilija Anton Koprivnikar Miha Koprivnikar Miha Kos Jože Koželj Janez Kozinc Darinka Krajnc Nike Krajnc Nike, Piškur Mitja Krč Janez Krečič Peter Kričej Borut, Petrič Marko, Pavlič Matjaž Kropivšek Jože, Mihajlović Danijel Kunaver Matjaž, Yasiukaityte Edita Kutnar Andreja, Šernek Milan Lesar Boštjan, Humar Miha, Oven Primož Lesar Boštjan, Zupančič Martin, Humar Miha Likar Bernard Likar Bernard Madjar Ante Matičič Nada Mesar Stane Milavec Igor Milavec Igor Milavec Igor Novak Damjan Oven Primož, Merela Maks, Serša Igor, Mikac Urša Pajk Marjetka Od plena do lovca ......................................................................... 162 Hvalnica lesu - prvič ................................................................... 290 Razstava zaključnih izdelkov na ŠC Ljubljana, SLŠ .................... 257 Lepljenje termično modifciranega lesa ..................................... 275 Koristnost modela taktnega časa v pohištveni industriji .......... 283 Oskrbne verige v pohištveni industriji ........................................ 371 Monografja - Gradnja z lesom - Izziv in priložnost za Slovenijo ..311 LIP Bled je prevzel od JELOVICE proizvodni program notranjih vrat .. 313 Evropska konferenca o biomasi ....................................................... 6 Razmere na trgu lesa ob motnjah ............................................... 149 Velika Preska - razvojna vas ........................................................ 245 V lesu je prihodnost ..................................................................... 133 Predstavitev dijakov prvega letnika poklica mizar ................... 256 DemoGozd in Bioenergija ............................................................ 220 Delavnica UNECE/FAO: “National Wood Resource Balances” ..150 Gozd, les okolje voda energija ..................................................... 302 Ob letošnjem BIO 21 .................................................................... 390 Naprava za preizkus odpornosti robnih ploskev priti toploti ....349 Odprtokodna programska oprema v slovenskih lesnih podjetjih ............................................................................ 327 Utekočinjen les - nov način uporabe lesne biomase ................... 12 Varjenje lesa ................................................................................. 187 Dejavniki naravne odpornosti lesa in njegova trajnost ............ 408 Mikroskopska analiza lesa, impregniranega z vodno emulzijo montana voska ............................................................................. 320 Regionalna konferenca lesnopredelovalnih grozdov ................. 166 Ustanovljena prva mreža lesarskih in gozdarskih grozdov ....... 203 47. mednarodni sejem DOM v rekordnih številkah ...................... 89 Ali oblikovalci lahko rešimo svet? ............................................... 391 Obnovljen Krušnikov kozolec v Tuštanju pri Moravčah .............. 154 Povezano delovanje GZS Združenja lesarstva in Lesarskega grozda ..167 Ministrstvo podprlo vstop lesarjev in gozdarjev v WoodWisdom.Net 215 Gozd in les za trajnostni razvoj Slovenije ................................... 361 INLES - Slovenska okna v mondenih hišah Beverly Hillsa ........ 446 Raziskave zgradbe lesa s tri-dimenzionalnim magnetnim resonančnim slikanjem .................................................................... 7 Oprema stanovanjskih prostorov ................................................ 125 leSWOOd 60(2008) št. 11-12 Pavček Tone Pavlič Matjaž, Kričej Borut, Petrič Marko Perše Mojca Perše Mojca Petrič Marko Petrič Marko Petrič Marko Petrič Marko, Kričej Borut, Pavlič Matjaž Piškur Barbara, Pohleven Franc Piškur Mitja, Krajnc Nike Piškur Mitja, Krajnc Nike Planišček Alenka Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan leto 2007 Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan Pogorevc Bojan, Zašumeli lesi ................................................................................. 441 Spektrofotometer - instrument za numerično vrednotenje Razvojni projekt v okviru Inštituta za dizajn .............................. 160 Novi produkti iz lesenih parketnih ostankov – odpadkov ......... 351 O avtorju prispevka prof. dr. Primož Oven .................................... 11 Študij lesarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani “po bolonjsko” . 24 Zakaj študij lesarstva ne privlači? ............................................... 317 Visokozmogljivi tenziometer ....................................................... 114 Les kot hrana .................................................................................. 92 Uvoz in izvoz okroglega lesa in lesnih ostankov ........................ 198 Delavnica UNECE/FAO, MCPFE in FOEN: “Harvested wood products in the context of climate change politics”, Pomen rabe lesa v povezavi s politikami zmanjševanja vpliva podnebnih sprememb ............................................. 343, 383 Izziv oblikovanju z lesom, ki kljubuje času ................................. 148 Revija Les - 60 let ............................................................................. 1 AKTUALNI razpisi “Research for SMEs” .......................................... 4 SVEA Zagorje d.d. novinarska konferenca 12.12.2008 .................. 5 Gorski bor, avstrijski adut ................................................................ 5 LIP Bled d.o.o. Nova kotlovnica in sušilnica v tovarni v Bohinju ....6 Obnovljiva in učinkovita raba energije za Slovenijo do 2030 ...... 16 Dr. Jože Korber – dobitnik priznanja Zveze lesarjev Slovenije za 38 K naslovnici in članku izpred šestdesetih let 46, 90, 134, 178, 222, 266, 318, 362, Borut Kričej - prejemnik priznanja zaslužni član ZLS za leto 2007 ...78 Poraba lesa sredi gozda - razgovor s Silvom Prikržnikom, z direktorjem GG Slovenj Gradec ................................................... 80 Prvi vtisi z informativnih dnevov na lesarskih šolah .................... 82 Kaj lahko storim? .......................................................................... 108 “Okoljska primernost in učinkovitost kurilnih naprav na lesno biomaso” ....................................................................... 110 Evropska zvezda letos za podjetji Lip Bled in Inles .................... 120 Drugi del vtisov z informativnih dnevov iz izobraževalnih inštitucij na področju lesarstva ................................................... 122 Vololna skupščina Zveze lesarjev Slovenije ................................ 165 FTPC5 ........................................................................................... 204 9. mednarodna konferenca SLOBIOM 2008 ............................... 247 Konferenca družbena odgovornost in izzivi časa 2008 ............. 248 Lesna TIP Otiški vrh, novinarska konferenca .............................. 260 Celovški sejem “HolzMesse 2008” .............................................. 345 Podjetje Blažič najhitreje rastoče podjetje v osrednji Sloveniji .354 SMS: Z umno rabo lesa do energetske osamosvojitve Slovenije ...355 Knjiga Gradnja z lesom - izziv in priložnost za Slovenijo izšla ..395 NOVO - Lesarski priročnik ............................................................ 397 Intervju z Mihom Blažičem .......................................................... 398 K prvem natisu lesarskega terminološkega slovarja ................. 406 19. Ljubljanski pohištveni sejem ................................................. 424 Weinigov hišni sejem InTech 2008 ............................................. 430 Gradnja z lesom v ljubljanskem Mestnem muzeju ................... 448 K prvi knjižni izdaji lesarskega terminološkega slovarja ............ 459 Hazler Vito Pohleven Franc Pohleven Franc Pohleven Franc Pohleven Franc Pohleven Franc Pohleven Franc Pohleven Franc Pohleven Franc Pohleven Franc Pohleven Franc Prelog Marjan Rajčić Vlatka, Aleraj Petar Rajčić Vlatka, Nevisić Krešimir Ranc Anton Rep Gregor Rudolf Slavko Ruf Roland Sačer Mladen Šernek Milan Šernek Milan Šernek Milan, Kutnar Andreja Širok Kaja Slabe Ana Marija Slovnik Nada Marija Steblovnik Zdenka Suhadolc Janez Tercelj Otorepec Mojca Thaler Mira Thaler Mira Tonij Alenka Traven Boštjan Ulbl Gorazd Ulčar Anže Ulčar Anže Ulčar Anže Ulčar Anže Ulčar Anže Ulčar Stojan Ulčar Stojan Ulčar Stojan Ulčar Stojan Ulčar Stojan Uzar Milena Vidmar Alojzij Vilman Vladimir Vranjek Metoda Vranjek Metoda, Kumer Mirjana, Kumer Marjan Zager Miran Zager Miran Pogovor z Janezom Škrabcem .................................................... 443 Zimska panjevka - lesna goba, ki raste tudi pozimi ..................... 21 Pomen rabe in predelave lesa za blaženje klimatskih sprememb ...105 Pisana ploskocevka – najbolj pogosta lesna goba .................... 115 Siva hišna goba ali lesomor (Serpula lacrymans) ....................... 214 Uvodnik ........................................................................................ 221 Memorandum za umno rabo lesa .............................................. 300 Kresilna goba ali bukova kresilka ................................................ 310 Obisk Ministra Žige Turka v Brestu .............................................. 312 Predstavitev SGLTP in Sveta za les .............................................. 388 Žvepleni luknjičar ......................................................................... 394 Modeliranje izdelkov v podjetju Murales s programom SolidWorks ...433 Lesena konstrukcija mestne športne dvorane v Samoboru ........ 47 Neporušne preiskave mehanskih lastnosti lesa ......................... 224 35-letnica LESNE TIP d.d. - poslovno srečanje .......................... 400 Infrardeči spektrofotometer (FTIR) ............................................. 213 Kakovost pohištva in standardi ................................................... 155 Predelava drobnih lesnih ostankov v dragoceno bio gorivo ...... 238 Trpinčenje na delovnem mestu ................................................... 253 Raziskovalna oprema za dielektrično analizo ............................ 250 Andreja Kutnar, nova doktorica znanosti ................................... 438 Polivinilacetatna lepila za les ..................................................... 364 Izobraževanje za jutri - ker znanja ni nikoli dovolj ... ................... 33 Zelene poslovne priložnosti ........................................................ 107 Leto tehnološke posodobitve v slavljenki M Sori ......................... 40 Prenovljeni in novi višješolski strokovni programi s področja lesarstva .28 Les je lep ....................................................................................... 117 Kozolci v Moravški dolini ............................................................. 152 ALPLES d.d. Lesarski “podmladek” ................................................. 6 ALPLESU srebrno priznanje za inovacijo ...................................... 84 Michael Thonet in krivljenje masivnega pohištva ....................... 67 Hrup v lesni industriji ..................................................................... 72 Ali energetska učinkovitost ogroža lesno industrijo? ................ 109 Trend – inovativne tehnike valjčnega lakiranja ........................... 85 Proizvajalec oken vlaga v Weinigovo tehnologijo ...................... 116 Intercet d.o.o. Dan površinske obdelave ..................................... 127 Simpozij “Boljše izkoriščanje lesne surovine” .................... 169, 210 Pametno lakiranje ........................................................................ 377 Nemška notranja vrata v 2007 ...................................................... 18 Keep the customer satisfed .......................................................... 45 Made EXPO 2008 – Milano ........................................................... 74 Process .......................................................................................... 157 Xylexpo New 2008 ....................................................................... 347 Lesni prah - nevarnosti za nastanek požara in eksplozij ........... 379 Celovito obvladovanje logistike lesa - priložnost za SŽ ............. 196 Eksponati in makete lesarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije ...................................................................... 304, 340, 385 Izdelava lesenega livarskega modela ......................................... 163 Barvna paleta lužil na lesovih različnih drevesnih vrst .............. 297 Poslovanje in razvojni izzivi ......................................................... 177 Sprememba izvozne strukture lesnega sektorja ........................ 201 leSWOOd 60(2008) št. 11-12 6�56324766 GRaDIvO za tEHNIŠKI SLOvaR LESaRStva PODROčJE: LESNOOBDELOvaLNI StROJI - 6. DEL Avtor: Mirko GERŠAK Recenzent: Boris GORIČKI Lektor: Andrej ČESEN LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nemško Angleško pőstelja –e ž vodoravno spodnje ogrodje z vodili za gibljive strojne dele (stružnica, dvojni profilni obrezovalnik ...) Bett n bed (bunk) prèdžagálni agregát –ega –a s predžagalni stroj agregata pred glavnim žagalnim strojem na spodnji strani obdelovanca zažaga razo, globoko nekaj milimetrov, kar zagotavlja kvalitetno žaganje Vorrritzaggregat n scoring cut saw pretóčna (taktővna) stiskálnica –e –e ž stiskalnica ima vgrajen tračni transporter, s katerim se hitro napolni in izprazni, dimenzije osnovne plošče so velike Kurztaktdurchlaufpresse f short cikel feed through press pretóčni stròj za mozníčenje –ega –ôja - - m rabi za vrtanje lukenj v vrsti za moznike (okovje) z večvretensko vrtalno glavo (sistem 32), plošča se prečno mehanizirano podaja skozi stroj, luknje pa se izvrtajo v obeh bočnih ploskvah in od spodaj pa tudi od zgoraj plošče Durchlaufbohrmaschine f through feed dowell boring machine pretóčni brusílni stròj za proflírane robòve –ega –ôja - - - m brusi pomikajoči se obdelovanec z brusilni trakom ali nihajočo brusno kladico Profilschleifavtomat m shape and profile through-feed sanding machine prevísni nosílec –ega –lca m tako imenujemo vodoravni del, ki je pritrjen na stebru stroja, ima večji previs kot konzola; pri CNC strojih nosi vodoravna vodila Ausleger m radial arm (line bar) priróbnica –e ž kolobarjasta plošča, ki je nameščena na koncu gredi in rabi za pritrditev npr. krožnega žaginega lista Flansche f flange prislòn –ôna m vodi obdelovanec v stroj ob eni oporni ploskovi (bazi) Anschlag m fence (sliding) redúktor –ja m to je zobniško gonilo, ki ima v ohišju vgrajeno dva ali več parov zobnikov, vrtilna hitrost izstopne gredi je zmanjšana (reducirana) glede na hitrost vstopne gredi Reduktor m reduction gear revólverska gláva –e –e f 1. služi za hitro menjavo orodja; rezalno orodje z obračanjem glave pride v delovno pozicijo; 2. revolverska glava kot prislon rabi za hitro nastavitev rezalnega orodja (npr. omejevalnik višine pri nadmiznem rezkalniku) Revolverkopf n revolver head rezálnik za furnír –a - - m rabi za rezanje plemenitega furnirja; prizma se vertikalno giblje, nož pa med rezanjem miruje (vertikalni rezalnik) Furniermessermaschine f veneer slicing machine rezbárski rezkálni stròj (pantográf) –ega –ega –ôja m ima več sočasno gibajočih se rezkalnih vreten, ki sledijo kopirni trn, ki se giblje po modelu, gibanje je možno po treh oseh, v merilu 1:1 Bildhauerfräsmaschine (Schnitzmaschine) f copy carving machine (copy woodcarving machine) rezkálni strôji (rezkálniki) –ih –ôjev m z rezkalnimi stroji brazdamo, utorimo, profiliramo, rezkamo zareze, čepe, roglje, kopiramo ..., rezkamo ravne pa tudi zaokrožene obdelovance /Glej: karuselni rezkalnik, kopirni rezkalnik s skledastim rezkarjem, mizni rezkalnik, nadmizni rezkalnik, paketni rezkalni stroj, rezbar-ski rezkalni stroj (pantograf), vzdolžni kopirni rezkalnik/ Fräsmaschinen f, (Kehlmaschinen f) shaping machines rezkálni trn –ega –a m uporablja se predvsem pri miznem rezkalniku; na rezkalni trn se pritrdi rezkar z izvrtino, konusni del trna pa se vstavi v konusno izvrtino gredi stroja; s trnom se prilagodimo premeru izvrtine in debelini rezkarja Fräserdorn m loose spindle (arbor) róbni lepílni (furnírski) stròj –ega –ega –ôja m na delovni mizi nalepi folijo ali furnir na rob plošče, ki je lahko zakrivljen, nalepljeni furnir se običajno tudi obreže Kantenverleimmaschine f edgebandig machine Navodila avtorjem za pripravo prispevkov lahko najdete na spletnem naslovu http://www.zls-zveza.si/RL_Navodila_sodelavcem.htm leSWOOd 60(2008) št. 11-12 Bojan Pogorevc K PRvI KNJIžNI IzDaJI LESaRSKEGa tERmINOLOŠKEGa SLOvaRJa LESARSKI TERMINOLOŠKI SLOVAR Format: 13 x 19 cm Število strani: 124 Cena: za naročila do 31.12. 2008 - 25 EUR + DDV, za naročila po tem datumu pa 30 EUR + DDV Za izobraževalne ustanove pri naročilu več kot pet izvodov priznamo 25 % popust. Pred vami je prva izdaja lesarskega terminološkega slovarja. Desetletja sistematičnega in neumornega dela številnih strokovnjakov so, verjamem, s tem na dober način poplačana. Že leta 1956 so v uredništvu revije prepoznali potrebo po ureditvi terminologije na panožnem področju. Kot so zapisali tedaj: »Ta važna naloga se je doslej odlašala iz leta v leto predvsem zato, ker je manjkalo sodelavcev pa tudi poguma, da se spoprimemo z mnogimi kvaražugoni, ki povzročajo zmedo v našem strokovnem izrazju.« Lesarstvo je interdisciplinarna panoga, in to je imelo in ima velik vpliv na vse, ki se kakorkoli srečujemo z lesom. To je bil velik izziv za vse, ki smo sodelovali pri pripravi slovarja. Bil pa je tudi razlog, zaradi katerega se vse od leta 1956, ko je bil slovar zasnovan, srečujemo z idejo o izdaji slovarja v knjižni obliki, in le ta do danes ni bila realizirana. V šestdesetem letu izhajanja revije smo na pobudo Andreja Česna na Zvezi lesarjev Slovenije sprejeli odločitev, da ob tako svečanem jubileju in v zahvalo vsem, ki so desetletja neutrudno in požrtvovalno zbirali gradivo in ga objavljali v reviji, slovar natisnemo. Prva izdaja tako prinaša zbrano gradivo, ki se je desetletja objavljalo v reviji, nazadnje v rubriki »Gradivo za tehniški slovar lesarstva«. Strokovnjaki z različnih področij so pripravili gradivo in ga recenzi-rali. Zveza lesarjev Slovenije je pogumno ponovno zaorala dokaj zaraslo ledino na tem področju in s tem postavila temelje tudi za nadaljnje strokovno delo v tej smeri. Vsem sodelavcem za dosedanje delo izrekam vso zahvalo in priznanje, z željo po še uspešnejšem nadaljnjem sodelovanju. NAROČILNICA Naročam _____ izvod/ov Lesarskega terminološkega slovarja. Cena za naročila do 31.12. 2008 je 25 EUR + DDV, po tem datumu pa 30 EUR + DDV. Za izobraževalne ustanove pri naročilu več kot pet izvodov priznamo 25 % popust. Ime in priimek / Ustanova ____________________________________________ Ulica: Pošta: :___________________________________________________________ Kraj in datum:______________________________________________________ Knjigo lahko naročite po pošti na naslov Lesarska založba, Karlovška 3, 1000 LJUBLJANA, po faksu na številko 01/421-46-64 ali po e-pošti: revija.les@siol.net leSWOOd 60(2008) št. 11-12 PRazNIK LESaRStva 120 LEt SREDNJEGa LESaRSKEGa ŠOLStva v SLOvENIJI IN 60 LEt IzHaJaNJa REvIJE LES Letos praznujemo dva pomembna dogodka na področju lesarstva: pred sto dvajsetimi leti se je pričelo srednješolsko poučevanje lesarstva v Ljubljani, leta 1949 pa je takratno Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo sprejelo odločitev o izdajanju mesečnega lista »LES«. Oba pomembna dogodka za lesarstvo bomo svečano proslavili na letošnji osrednji panožni prireditvi 5. decembra 2008 ob 18. uri v Festivalni dvorani v Ljubljani Revijo lahko naročite pisno po pošti na naslov Uredništvo revije Les, Karlovška 3, 1000 LJUBLJANA, po faksu na številko 01/421-46-64 ali po e-pošti: revija.les@siol.net les 60(2008) št. 11-12 IM.lLUVJ.lUVM.l.iti.l.Wm Izberite novo sobo za večje korake. Otroška soba je v resnici veliko večja, kot si mislite! Ko jo opremite s posteljami, omarami in omaricami, mizami in policami v kombinaciji barv in prilagodljivih višin, dobi čisto nove razsežnosti. Iz sobe se spremeni v pravi otroški svet! Poiščite nov planet v dobri pohištveni trgovini in na www.alples.si. revija o lesu in pohištvu uvodnik kazalo raziskave in razvoj 405 Lesar - quo vadis II Bruno Gričar 406 K prvem natisu lesarskega terminološkega slovarja Bojan Pogorevc 408 Dejavniki naravne odpornosti lesa in njegova trajnost Boštjan Lesar, miha Humar, Primož Oven 415 Konstrukcije iz križno vezanih lesenih panelov -nova pot sodobnega gradbeništva Bruno Dujič 424 19. Ljubljanski pohištveni sejem Bojan Pogorevc 430 Weinigov hišni sejem Intech 2008 Bojan Pogorevc 433 modeliranje izdelkov v podjetju murales s programom SolidWorks marjan Prelog 435 Pohištvo za mestni gozd Robert Hostnik 436 avtorji svojih domov PR Riko Hiše 438 andreja Kutnar, nova doktorica znanosti milan Šernek 440 Kopučasta lesenjača miha Humar 441 zašumeli lesi tone Pavček intervju ........... 443 Pogovor z Janezom Škrabcem Bojan Pogorevc, vito Hazler novice ............ 445 Nova kotlovnica v LIP Bled-Bohinj 446 INLES - Slovenska okna v mondenih hišah Beverly Hillsa 446 JELOvICa z novim prodajno servisnim centrom še bliže svojim kupcem 447 JELOvICa odpira vrata svoje energetsko varčne hiše 447 aLPLES - zlata plaketa za Planet 448 Razstava Design tOm v Narodni galeriji 448 Gradnja z lesom v ljubljanskem mestnem muzeju 453 Letno kazalo slovar ............ 458 Gradivo za tehniški slovar lesarstva - Področje: lesnoobdelovalni stroji - 6. del 459 K prvi knjižni izdaji lesarskega terminološkega slovarja Bojan Pogorevc 460 Praznik lesarstva Napovednik