Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uradnlitva in uprava Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
Poštnina plačana v gotovini.	«,	-	Peeaaaema	številka	stane	1*25	Din.
Slev. 2,2,.	V	Ljubljani,	dne	IS.	maja	1925.	III.	Leto.
Iz politike.
(Parlamentarni položaj. — Klerikalci pri delu. — Pucelj in Prepeluh.)
Počasi se kažejo oblike parlamentarnega položaja v bližnjih mesecih. Pričakovanega sporazuma med radikali in Radiičevci še ne bo. Še nepotrjene radičevskc mandate bo parlament sicer potrdil, toda v vlado Radiče'vei še ne bodo prišli, čeprav si to tako žele. Radikali Ra-dicevcem ne zaupajo, zato jim je ljubša koalicija is samostojnimi demokrati, ki so na nje navezani. Če bi radikali razrušili zvezo s sam. demokrati in sestavili novo vlado z Radičevci, bi bila vlada odvisna od milosti in razpoloženja Radičev-cev, tega pa radikali seveda nočejo, oni hočejo imeti vedno vse karte v svojih rokah.
P.-P. režim nas bo torej še nekaj mesecev osrečeval, potem pa utegnejo priti — nove volitve, pni katerih se radikali nadejajo toliko mandatov, da bodo imeli sami večino v nar. skupščini. Taki so ra-dikalski računi.
#
Ne da se tajiti, da je opozicio-nalno delovanje naših klerikalcev v Beogradu silno resno in za slovenski narod izredno važno. Zaenkrat se vrti to delo sicer samo okrog napisov na vratih klubov v Narodni skupščini, toda kdo zamore tajiti, da to vprašanje ni za enkrat za Slovence najvažnejše! Kaj nas brigajo davki, kaj nas briga propadanje našega gospodarskega življenja — ali ni važnejše, da je na vratih Jugoslovanskega »(klerikalnega) kluba v Beogradu napis v ci rilici in latinici ali v latinici in cirilici in ali se v cirilici napis glasi »jugoslavenski« klub, mesto »jugoslovanski« klub! 'Tako daleč nas je privedla »slovenska« politika kle-rialnih tigrov, da se smešimo pred celim svetom! Celo Hrvati, Radičevci so pametni dovolj, da se take otročje politike izogibajo, samo zastopniki »večine« slovenskega naroda ne poznajo važnejših političnih vprašanj, kakor je to vprašanje.
#
V	naši domači, slovenski politiki, so zadnji tedni prinesli malo senzacijo. Monarhist Pucelj, ki je glasoval za vidovdansko ustavo, se namerava združiti z bivšim avtonomistom, poznejšim republikanskim, a sedaj monarhističnim Prepeluhom v eno stranko, ki naj bi bila slovenska podružnica Radičevcev. Račun ni ravno slab, če bo pravilen je seveda drugo vprašanje: če gredo Radičevci z radikali v vlado, bo .seveda Žerjav, ki »zastopa« danes ■Slovence v vladi, iz vlade odletel. Kdo naj pa bo njegov naslednik, kdo naj potem odstavlja vel. župane pri nas in preganja uradnike? Prepeluh ni poslanec, ne more postati minister, treba je zato poiskati bodočega slovenskega radičev-(skega ministra in to naj bi bil — ■Pucelj. Zato so Puceljevi »samostojni« kmetje sklenili iskati zvezo z Radičevci. Ne dvomimo, da jo bodo našli — če se gre za ministrske stolčke. Naše slovensko politično življenje pa je za eno komedijo bogatejše. Trdi se celo, da bodo tudi nar. socialci, seveda kot zastopniki svojega »razrednega« delavstva skušali priti v to zvezo »seljacke
■se politikov, ki si zamorejo svoje življenje podaljšati samo s tem, da obračajo plašč po vetru! Koncem koncev bodo ostale le tiste stranke, ki imajo svoj v potrebah ljudstva zasnovani in utemeljeni program in
odtegovati nove 2% davke, ki jih predpisuje zakon o dvanajstinah za tekoče štiri mesece. Tem davkom se pa pridružujejo še ostale davščine, tako da dosegajo odtegovanja preko 3 odstotke delavskih plač.
Daleč smo prišli v Jugoslaviji. Človek ne ve, ali bi se bolj jezil na tiste, ki so razbili celino delavskih organizacij, ali pa na kapitaliste, ki to razbitost tako kruto zlorabljajo.
Po toči zvoniti je kasno. To spoznanje si bo moralo delavstvo v bodoče dobro zapomniti in ne bo sme-
lo	-slediti onim, ki mu kažejo pob ki vodi v bratomorne boje, temveč bo moralo podpirati z vso silo tiste, ki se trudijo na vso moč, da bi zopet upostavili enotne in močne socialistične organizacije.
Strokovne organizacije, ki so pridružene Strokovni komisiji so ob sodelovanju naše stranke priredile po celi Sloveniji nebroj protestnih zborovanj zoper te nove davke. Protestno akcijo so pričele še isti dan, ko sc je zvedelo, da je parlament ta kruti zakon uzakonil. Vendar zakon je tukaj, je veljaven za 4 mesece in ga kljub vsem protestom ni mogoče spremeniti.
Protestna akcija je s tem računala — doseči je pa hotela vsaj omiijenje teh davkov potom pravilnika k temu zakonu, ki je imel iziti 11. t. m. Če se je protestni akciji posrečil namen ali ne, bomo v stanu presoditi, ko bo ta pravilnik objavljen.
Ni nam treba ponavljati, ua_ je protestna akcija stvarno nujno utemeljena. Efekt novih davkov je porazen — in sicer eksistenčno porazen za delavno ljudstvo. Plače delavstva dosegajo itak komaj 60 do 70 odstotkov predvojnega normala. Te nizke plače so bile vzrok, da delavci že doslej po veliki večini niso mogli plačati direktnih davkov. Tako je mnogo slučajev, ko imajo delavci davčne plačilne naloge še od leta 1919., 1920. itd. pa jih ne morejo plačati. Tem -davčnim nalogom so se pa pridružili še sedanji 3°/o odtegljaji in sedaj nastaja vprašanje, kako naj delavec plača oba zneska, ko dosedaj niti enega ni zmogel?
Kakor so bile prejšnje davčne tabele skrajno krivične a kljub tej krivičnosti niso niti senca proti sedanjim odtegljajem-. Najjasnejše nam to dejstvo kaže naslednji primer: V neki tovarni, ki zaposluje prilično okoli 800 delavcev, od katerih je velika večina žensk je znašala skupna isvota dosedanjih direktnih davkov okoli 9 tisoč dinarjev na leto. Po novem zakonu bo pa plačalo istih 80« delavcev, pri istih plačah in pri isti draginji okoli 500 tisoč dinarjev letno.
Ko so naše strokovne organiža: cije in naša stranka pred nekaj tedni prirejale protestne shode, se .mnogi delavci in delavke niso zavedali kako krvavo resna je ta akcija. Kakor so razne naše podružnice odposlale finančnemu ministru iz ka-
ki na ustvarjanju tega programa delajo, ne glede na trenotne uspehe. Zato nas za bodočnost naše stranke ni strah, če prav je danes še šibka, kajti mi smo sami sebi ostali vedno zvesti!
v funkciji.
Treba se je zavedati, da velja novi davčni zakon le za 4 mesece, to je za april, maj, juini in juli. Po preteku te dobe pa stopi v veljavo reden finančni zakon, ki bo veljaven za celo leto. Naše organizacije se morajo pripraviti, da se bo še bolj slišal njih glas takrat, ko bo iz-delaval finančni minister predlog za novi zakon.
Treba je računati, da se bodo 3°/o odtegljaji raztegnili še na prihodnje leto, če odpor ne bo izveden v najširših masah delavnega ljudstva. Strokovna komisija pripravlja v zvezi z organizacijami naše stranke ostro protestno akcijo. Zato prosimo vse naše organizacije in somišljenike, naj med ljudstvom že sedaj propagirajo to akcijo, da bo odziv v masah res talk, da bodo morali zakonodavci z *njimi računati.
Žalostno je sicer, da ne sedi v parlamentu niti en mož iz delavskega stanu, ki bi tudi tam dvignil svoj glas v obrambo najelementar-nejših pravic delavskega razreda. Ah po toči zvoniti je kasno, zato se pripravimo na akcijo v masah, prihodnjič pa skrbimo, da bodo tudi v parlamentu sedeli možje našega prepričanja!
Združitev SKS in SRS.
Preteklo nedeljo je imela «Sa-mostojna -kmetska -stranka« (SKS) v Ljubljani -svoj kongres, na katerem je sklenila -resolucijo, ki se izreka za čim tesnejše sodelovanje s Slovensko republikansko stranko (iSRS-Radičevci).
*
Politično življenje v naši državi še davno ni ustavljeno. Ustavljeno bo šele takrat, ko bodo likvidirane pokrajinske skupine in se Ibodo formirale celodržavne politične fronte. To je -pa šele takrat m-ogoče, .ko se užive stranke v novo državno življenje.
Do sedaj se je prilagodil novemu položaju, — ki je nastal z novo državo — le najnaprednejši element jugoslovanskega ljudstva — proletariat.
Mi socialisti in deloma tudi komunisti smo upostavili celodržavne organizacije, ki zaenkrat še nimajo odločilne moči, ali imajo to prednost, da -so se v kaosu prve znašle in prilagodile svoje bojne fronte novim potrebam.
To kar so napravili samostojni kmetje, je prav za prav poskus v tej smeri. Vprašanje je le, če -so ustvarili res trdno izhodišče za na-daljno delo v tem pravcu. S tem korakom -so se združili zaenkrat -slovenski in hrvaški kmetje, vprašanje je sedaj-, -kako bo s srbskimi kmeti. Če hočejo ustvariti to kar -pravijo: .kmetsko fronto, potem bi -morali biti v njej vsi kmetje iz cele države, ker sicer kmetske fronte ne bo, temveč se bo izcinila iz -sedanje združitve plemenska fronta, od katere ne bodo imeli kmetski interesi dobička, temveč škodo.
Na -splošnem pa mi, ki gledamo z marksističnega vidika, v kmets-ko fronto ne verujemo. Prepričani smo, -da -se bo tudi v Jugoslaviji
prej ali -slej formirala — razredna fronta. Na eni strani buržuazija, na drugi proletariat. Kvečjemu še tretja fronta — malomeščani. Da je to gledanje pravilno, nam kaže -razvoj starejših narodov in držav. Na Češkem obstoji -sicer stranka kmetov (agrarni) ali njeni pristaši se rekrutirajo ravno tako i-z mest kakor iz -dežele. Stvarno je ta stranka meščansko kmetska mešanica, kakor je radikalna -stranka v iSr-ibiji ali pa angleški konservativci in liberalci ali amerikan-ski republikanci in demokrati itd.
Kmetje morejo imeti sicer -svoja strokovna in gospodarska (združenja ali v politiki ne morejo nastopati brez mestnega prebivalstva. Zato nastopajo povsod na svetu skupno, bodisi z delavci ali pa iz buržuazijo. Prepričani smo, da tudi v Jugoslaviji ne bo moglo biti drugače.
Za samoupravo naših socialnih institucij!
Pod tern naslovom priobčuje glasilo naših strokovnih organizacij »Delavec« naslednji -sklep centralne uprave GRSJ:
Glavni Radnički Savez Jugoslavije je imel 19. in 20. aprila v -Bel-gra-du -sejo. svoje centralne uprave, ki se je bavila med drugimi tudi s položajem v delavskih socialnih zavodih.
Sklenjeno je bilo, intervenirati pri ministrstvu za socialno politiko, da se od-obre predloženi statuti in proračuni Delavskih zbornic, da bo mogoče izvesti posameznim Dela vski-m zbornicam volitve.
Z ozirom na ponovno -odložitev volitev v zavodih delavskega zavarovanja -se je -sklenilo priporočiti članom ravnateljstev teh zavodov, v kolikor so bili imenovani na predlog Glavnega Radničkcga Saveza, naj odlože čimprej svoja mesta, ker so mandati, ki so jih dale tem članom delavske organizacije, iztekli. -Sklenilo se je zaprositi Delavske zbornice, da ukrenej-o v -spora-zumu z vsemi delavskimi strokovnimi organizacijami potrebne korake v varstvo avtonomije zavarovalnih zavodov.
Zločinski poizkusi.
Delavstvo je sito razkolov in hoče edinstva.
Za ta cilj delajo iskreno na socialistični, a tudi na bivši -neodvisni strani. Najp-oštenejši voditelji m 99 odstotkov vsega delavstva -so :za edinstvo. To pa mali peščici najetih agentov ne ugaja. Ti agenti so izdali iza letošnjo prvomajsko [proslavo tale letak, ki ga bomo -doslov-n-o priobčili, da bo videlo pošteno levo orientirano delavstvo, da je tudi v njegovem največjem interesu, da potegne jasno či to med -s4boj in temi agenti. Glavni namen tega letaka je onemogočiti strokovne organizacije in delo -za edinstvo.
Letak,, ki ga posnemamo iz beograjskih Radničkih novin se glasi:
Proletarci vseh dežel, ujedinite sel Omladi-na naprej!
1. maj 1925.
Proletarski omladini v Jugoslaviji!
Tudi letošnjega prvega maja ne more proslaviti proletariat Jugoslavije v znaku zmage nad -kapitalizmom, 'kakor more to v Zvezi socialističnih sovjetskih * republik.
demokracije«.	km	50 zborovanj protestne brzoja
Mi pa' srno mnenja, da so to ke, vendar se mora akcija še v brezuspešni poskusi potapljajočih bolj poživeti in podesetoriti. .
Novi davki
Nekatero tovarno so že začele
Medtem, .ko v sovjetski Rusiji proletarska mladina ni več objekt izkoriščanja, smo izpostavljeni mi v kapitalističnem svetu najhujši reakciji. Naš položaj je od dne do dne težji. Nobenih plač, podaljševanje delavnega časa, služba v vojski, — to je naša usoda. Za vse to se imamo zahvaliti srbskim kapitalistom in militaristični, monarhistični kliki. Za to se imamo zahvaliti prizadevanju imperialistične Jugoslavije, ki je odvisna od francoskih, angleških in amerikanskih imperialistov.
Odrasli in mladi delavci in kmetje in zatirani narodi ne morejo priznati take diktature beograjskih, pariških in londonskih bankirjev. Oni ne morejo priznati take imperialistične Jugoslavije. Delavci in kmetje zavračajo odločno tudi vsako kapitulacijo pred srb-sko-fašistično hegemonijo, monarhijo in militarizmom, kakor jo je izvedlo vodstvo HRSS. Njih cilj je in mora hiti:
Odstranitev srbske hegemonije. Razbitje imperialistične Jugoslavije!
Mladi delavci! Mladi seljaki! Naš cilj je delavsko-seljačka republika vsakega naroda. Ali vsak proletarec si mora biti o tem na jasnem, da se more doseči ta velik cilj le s pomočjo zveze delavcev in kmetov in to samo z oboroženo usta-jo v meščanski vojni. Mladi kmetje po selih in mladi proletarci po mestih, ujedinite se v močno zvezo mladih delavcev in Seljakov!
Organizirajte se in zberite se okrog Zveze komunistične »mladine Jugoslavije! Jačajmo našo Zvezo, jačajmo našo komunistično stranko Jugoslavije, naše največje pridobitve po vojni.
Nepomirljiva borba proti delu za mdr, socialoportunizmu in refor-mizmu, ki je glavni protivnik delavskega razreda, 'kakor je dejal naš veliki Ljenin. Učimo leninizem! Postanimo mlada leninistična garda.
Naša parola je:
Ujedinjenje strokovnih organizacij, ne radi edinstva, temveč radi razredne borbe. Ujedinjene strokovne organizacije morajo podpirati borbo proti srbski hegemoniji in za razbitje Jugoslavije! Ujedinjene strokovne organizacije morajo sprejeti za svojo parolo:
Borbo za osemurni delavnik in za šes turni delavnik za delavsko mladino!
Doli z militarizmom! Zakaj nas mučijo oficirji po kasarnah v Ma-cedoniji? Doli z vojno nevarnostjo na Balkanu! Naj živi borba 'bolgarskih delavcev in kmetov! Naj živi federacija delavsko kmečkih republik na Balkanu!
Doli z jugof ašizmom! Vstvar-jajmo proletarske obrambne čete! Naprej omladina! V borbo! Na ulico! Naj stoje tovarne, naj se zapirajo obrati, kadar slavi proletariat svoj največji praznik Prvi maj! Vzlic vsemu:
Naj živi Prvi maj!
Naj živi Savez komunistične omladine Jugoslavije!
Naj živi Komunistična stranka Jugoslavije!
Naj živi osvobojen je delavcev in kmetov!
Beograd, aprila 1925.
Izvršni odbor Saveza komunistične omladine (Sekcija komunistične internacionale).
K temu oglasu, ki je bil na prvega maja že v rokah vseh policijskih oblasti v državi, med tem ko ga široke množice delavstva niso poznale, nam ni treba mnogo dodati.	'
On hoče onemogočiti vsako delo za zboljšanje socialnega položaja delavstva s tem, da proglaša za cilj ujedinjenih strokovnih organizacij — razbitje Jugoslavije. To v času in razmerah, ko pride na enega organiziranega delavca 10 žan-darjev!
Rudarji, železničarji, monopolei stojijo v težki (borbi proti nezasli-
šanemu izkoriščanju. V tej borbi daje talka taktika Trboveljski družbi orožje v roke, da 'bo klicala državo in bajonete na pomoč, če se bo delavstvo upiralo proti izkoriščanju tujih čifutov. Kdaj ibodo rudarji obračunali s tipi, ki hujskajo iz varnega zaledja, dajejo buržuaziji vedno znova povod, da vlači po ječah idealne proletarce in proletarke, ki bi morali biti avantgarda resničnega delavskega odpora!
Med železničarji vidimo izkrva-vevati v 'brezmejni požrtvovalnosti stare borce, ki so jih vrgli na levo povojni revolucionarni dogodki.
Mi vemo, da se oni niso nikoli spuščali v pustolovščine, da se dobro zavedajo, da revolucije niso vsak dan, da delavske strokovne organizacije ne morejo vršiti nalog, kakor so jim preodkazane v tem letaku.
Če se pa tega zavedajo, — kedaj bodo potegnili črto med seboj in brezvestnimi agenti, ki razširjajo take letake, dajajoč s tein reakciji povod za divjanje proti delavstvu? Kako dolgo bodo dopuščali, da se skrivajo za njihovimi hrbti elementi, kojih početje je tako, da no vemo od kod je naročeno: Ali res iz Moskve, ali od domačih provoka-terjev, reakcionarjev in sovražnikov delavskega razreda?
To je taktika, ki je priklicala na Ogrskem Hortija in 35.000 vislic, Mussolinija v Italiji, beli teror na Finskem in na Bavarskem in ki je postavila na prestol- Hindenburga v Nemčiji!
Dvakrat zločinska je ta taktika, zlasti če se skuša zavesti mladino, ki v svojem idealizmu ne zna preceniti posledic nepripravljenih in nepremišljenih dejanj.
Vse delavstvo naj obračuna z zločinskimi poskusi, ki gredo koncem koncev za tem, da mu onemogočijo vsako strokovno in politično borbo in ga izroče na milost in nemilost reakciji. Po tej poti — mora iti delavstvo iz poraza ‘v poraz. Kadar zapustimo to pot in začnemo nadaljevati tam, kjer Ismo se po nepotrebnem razšli, bomo ujedinjeni in sicer ne samo strokovno, ampak tudi politično. Tako združeni pojdemo iz večnih porazov v zmagovite borbe!
za Neimlaijo in .Avstrijo, v tem po-g'liediu močno prekaša še isamo Grčijo. Varala je svet, dla utrdi svoje lastne itntenese. Le v sluižJbi take ali dinulgaične kolikortoliiko usmerjene retsne poflliltilkfe mi' še nikoli bila. AJl!i naj sie tedaj čuidliitno, da se konference Male attrtante začenjajo s dineji, nadaljujejo s kosili in končajo z večerjo — vse na račun konsolidacij,e v naših srečnih deželah! Menda so to konferenco sklicali, zato, da. protestirajo proti eventuelna spojitvi Avstrije z Nemčijo. Ko smo ise mi ujedlitaili s Srbi in .Hrvati, ntilsnio vprašali za svet nikogar. Ujiediimi 1 i simo se
—	in konec. Talko so se in se bodo rošilla vedlnO vsa ujledinjevalllna vprašanja. Toda če že hoče Malla antanta povedati svoje in biti tuiva-ževana, potem mora že nekoliko 'bolj giedlalti na svoj presltiž, da bo -mogla netelno isodtločevati. Dokler jie pa v tako čedini dtruižibli, je pač boljše, k la ols'ta!ne pri dinejih, kosilih in večerjah; oia tega imaijo nekaj vlsaj diplomati, če že nie na-
rodi, o kiaterih usodli bi morali odločevati. Lahko niolč!
Še nekaj o Mali antanti.
Medtem, ko smo napisali te vrstice o velikem pomenu Male antante, smo izvedeli za brihtni komunike, ki ga je konferenca izdala
o	svojih globoko premišljenih sklepih. Sklenila je na kratko, da ne sme Avstrija k Nemčiji, da se pa tudi ne sme potegovati za podonavsko gospodarsko zvezo. Torej — dvakrat nič. S tem je vprašanje pač rešeno. Dine, komerz, komunike. Sklep: Nič! In konec je vseh težav. /Samo v eni stvari se nam sklepi te konference kolikortoliko všeč: v zahtevi, da se mora Hortyjeva Madžarska brzdati. Madžarska vodi tako odiozno in za mir v centralni Evropi tako nevarno politiko, da moremo samo želeti, da se jo krepko pritisne ob zid, že radi zločinske madžarske krvave reakcije^ ki je najbolj živinska reakcija, kar jo je ta na nasilju tako bogati svet kedaj videl.
Politične vesti.
Konferenca Male antante.
Mala antanta, to je pravzapnav le Jiugo,sla vitja, Češikasiav-aška in Rumiulnija, torej rets »mala« antanta, je sklicala v Sinaji svojo »veliko« konferenco, ki se je seveda začela z intimno večerjo, in bo tudi najbrže končala, z intimnim fija-skom. V svet bodo pošiljali bombastične izjave o soglasnosti 'ih. o dalekosežmih iskJiepiih za ohranitev miru in za kiomsolidlacijio odlnošajev na podonavskem in balkanskem ozemlju. Na zven iboldo talko govorili, na ztnotraj: pa še enikrat kon-štamali, da je bila in da ostane ta antanta le mrtvorojeno diete. Da imata Češka in Jiugoislavija neki imterels, tila se .isitatus quo v tem oizemlju ohrani, ne bomo tajili, če je pa Riulmumija zanesljiv in ikoiri-sten zavezinlilk, o tem dvomimo. Baš Rumunija je glavno zlo te antante. Vise moremo rlaizumetli, samo to ne, da se države izdinuižuljlego & tako grdo, koruimpirano iin rokomavhar-sko državo, kakor je Rumunija; to nam ne gre v glavo. Rumunija ni rrikdlair vodila niti plemenske niti dru|ge višje poKtilke, njej je šlo vedimo ,le za interese svojih boja-rojv; če bo tv interielsu te čedlne družbe, dla ise Avstrija 'zdrtuiži z Nemčiijo, bo Rumunija to «dlnulži-tev .zagovarjala., pa če ise bo na komifonenici še tako sroto zaklinjala, da je proti njej. Ravno tako bo tudi za evenltuelno Habsburško restavracijo na MadŽamkiem — le če se bo goislpodomi, ki kinuto vladajo im varajo nesrečni rum. narod, zdelo, da jim Habsburg lahko pomaga do še večjih koristi. Rumunija je bila že'v službi hudiča in biriča, enfcrat ziai antanto, drugič
Hindenburg v Berlinu.
Ob Hindeniburgovem prihodu v Berlin so se vršile velike nacionalistično monarhistične demonstracije. Kaizerjeva Nemčija je pozdravila hrupno feldnmnšalov prihod v glavno mesto. Opozicijonalne stranke so pa njegov prihod ignorirale. U ver jeni smo, da bo znal nemštki proletarijat vzlic vsemu braniti nemško republiko in da bo pridno in energično nadzoroval delovanje monarhističnih krogov. Nemčija mora ostati republika in delati mirovno politiko v svojem interesu in v interesu vsega sveta.
Klerikalna vlada v Belgiji.
Dolgotrajna vladna kriza v Belgiji se je trenutno rešila s tem, da je vodja belgijske klerikalne stranke sestavil homogeno klerikalno vlado. Kakor znano je pri zadnjih državnozborskih volitvah v Belgiji tamošnja socialistična stranka močno napredovala. Sodr. Vanderwel-de je bil tedaj pozvan, da sestavi novo vlado, je ipak mandat vrnil, ker ni še imel lastne zadostne večine v parlamentu. Ni hotel pač priti v položaj, v katerem se je nahajal Maodonald v Angliji, 'ki je bil f parlamentu odvisen od liberalnih glasov in je nato vsled tega propadel. Razume se, da nimajo niti belgijski klerikalci večine v parlamentu in bodo sedaj odvisni od glasov ostalih strank. Ce bo torej ta klerikalna vlada v Belgiji več ali manj trajna, bo pokazal šele čas. Ključ situacije v belgijskem parlamentu je še vedno v rokah socialistov.
Anglija, Francija, Nemčija.
Po listih kroži neki memorandum, ki da je bil baje predložen od angleškega zunanjega ministra Chamberlaina angleškemu kabinetu. Memorandum se zavzema za politiko odkritega sporazuma med Anglijo in Francijo, kot garancijo za mir v Evropi. Francija da ne more voditi nap ram Nemčiji drugačne politike, dokler se Anglija sama ne izjavi solidarna s Francijo in jo podpre v svojem boju proti Nemčiji. Anglija da je v poslednjem času preveč naklonjena Nemčiji, kar je ojačilo nemško nacionalistično gibanje in omogočilo izvolitev Hindenburga. Vršiti se mo-
Hrastniški pralni prašek, tako brzo pere, da gospodinja hvali ga čez mere.
Poizkusiti in prepričati se je nujna stvar. Veliko naših gospodinj je še, katere zadnji čas še niso poizkusile naše prave »Kolinske cikorije«, M je zelo izboren pridatek h kavi. Priporočamo vsem, da poizkusijo m zahtevajo izrecno »Kolinsko cikorijo«, ki je vrlo dobra, štedljiva in zdrava. Ta domači izdelek naj ne primanjkuje v nobeni naši rodbini.
ra preokret v angleški zunanji politiki. Anglija se mora nasloniti na Francijo in to tudi pogodbeno in nedvoumno trajno določiti. Dokler se bo morala Francija skoro sama upirati nemški nevarnosti, ne bo mogla izprazniti Porenja in razorožiti Malo antanto. Pomirjenje je mogoče le, če se nudi Franciji trajno zavezništvo Anglije. Revidiralo bi se tedaj lahko tudi stališče zaveznikov do Nemčije; omogočilo bi se ji mirni obstoj in razvoj. Uredili »bi se tudi odnošaji s Poljsko.
Tako memorandum. Ce je ta memorandum pisal res Chamberlain, ne vemo. Zdi se nam, da ga ni. Nekaj pametnih reči je v njem. Chamberlain pa ne vodi pametne politike; njemu je ljubši Viljem v 'Berlinu, kakor sovjetska vlada v /Rusiji. In če bi mu monahistična Nemčija mogla služiti v borbi proti Rusiji bolje, nego more to republikanska Francija, ki ima itak že preveč posla z Nemčijo, potem bi se kaj kmalu sprijaznil tudi z nemško monarhijo. Sicer je tudi v tem memorandumu konstatirano, da je rusko vprašanje najbolj vznemirljivo vprašanje Evrope, vendar se piscu memoranduma zdi, da je politika sporazuma in normalizacije
—	normalizacije v smislu kapitalističnih držav, seveda — pametnejša. Čegav je torej ta memorandum in če je bil sploh predložen angleški vladi, ne vemo. Povzročil pa bo menda le, da se bodo prizadete države, zlasti Anglija, izjavile. Če bo kaj iz 'tega, bomo še pisali.
Tihi ocean, Amerika in Japonska.
Amerika in Japonska sta se sicer v svetovni vojni borile skupno proti centralnim državam, ne marata se pa vzilic temu preveč. Odnošaji med tema dvema državama so že od nekdaj hudo napeti in je že parlkrat prav malo manjkalo do vojne. Jabolko razdora je Tihi ocean, odnosno Havajsko otočje, ki leži sredi tega oceana. Amerika ga hoče zase, Japonska tudi. Amerika je imela zadnjič prav v bližini tega otočja vojaške manevre; poslala je tja svojo vojno mornarico, ki je precej dolgo in precej demonstrativno manevrirala v tem vodovju. To je pa Japonsko hudo razkačilo, in bile so vesti, ki so govorile o hudih namenih tokijske vlade. Amerika se pa za javno in vladno mnenje v Japonski preveč ne zmeni, ali se vsaj tako dela. Začela je kakor nalašč graditi na Havajskem otočju svoje trdnjave in vojne pomorske luke. če se poleg Evrope začno prerekati in tepsti še v Ameriki in Aziji — no, potem nam pa bodo slavne kapitalistične države servirale res lep mir!
'Vseruski sovjetski kongres.
V	Moskvi se je otvoril te dni 12. vserusiki sovjetski kongres. Na dnevnem redu so zelo važna gospodarska, socialna in mednarodna po-
lirična vprašanja. Kongresa se udeležujejo tudi zastopniki Uzbekistana in Turkmenistana, to je onih dveh novih sovjetskih republik, ki sta se v zadnjem čaisu pridružile sovjetski Rusiji. O tem važnem kongresu bomo še pisali.
Kongres dela v Ženevi.
Mednarodni urad dela je sklical v Ženevi svoj letni kongres, na .katerem bo zastopal jugoslovansko delavstvo sodr. T opal o vic iz Beograda. Na dnevnem redu kongresa so zelo važna socialno politična vprašanja. O poteku bomo poročali.
Tedenske vesti.
Sijajna prvomajska proslava v Mariboru. Letošnji 1. maj je praznoval mariborski .socialistični pi-o-letarijat na tako veličasten način, da je proslava presenetila zaupnike in delavstvo. Neumorno delo zaupnikov je rodilo uspehe, ki nas prepričujejo, da naša pot vodi .samo še naprej, da smo deloma že dosegli izhodne točke našega gibanja iz leta 1919. Zato je umljivo, da je med našim delavstvom danes ne samo veliko navdušenja, ampak predvsem odločnost, da bomo brez odmora delali naprej. — Na predvečer našega praznika so naše delavske kulturne organizacije priredile akademijo v veliki Gbtzovi dvorani (ki za ljuiblj. unionsko ne zaostaja). To je ibila prva prireditev tako ogromnega olbsega. Brez letakov in druge reklame, samo z agitacijo ,od moža do moža se je napolnila Gotzova dvorana do zadnjega kotička. Tamburaši so zaigrali, nato pa so nastopila prvič skupno vsa naša pevska društva: »Svoboda« Maribor, »Frohsin«, Pev. društvo pekovskih pomoč«, »Svoboda« Pobrežje, »Enakost« 'Studenci, »Krilato kolo« Maribor. Okoli 150 pevcev. Mogočno je zadonel »Naprej«, ta vedno revolucijonarna pesem franc, bojevnikov za svobodo. Nastop telovadnih vrst Maribora in Studencev je bil sijajen. Saj je nastopilo z gojenci vred okoli 100 telovadcev in telovadki,nj, ki .so deloma z izvajanjem prostih vaj, deloma s sestavo piramid dokazali, da delavske telovadne vrste kljub vsem težkočam rastejo in napredujejo. H koncu je bila živa slika »Svoboda, Enakost, Bratstvo in »Vojna •vojni«, ki je napravila na navzoče globok vtis. V početku akademije -je v kratkem nagovoru orisal sodr. Eržen »Socializem kot kulturno gibanje«. — Po pesmi »Sieg d er Arbeit« so mase delavstva vzrado-ščene zapuščale dvorano, z vero v svojo moč ... Drugi dan je vstalo solnčno 1. majsko jutro. — Proslava 1. maja v Mariboru se je bila edinstvena manifestacija .socialističnega proletarijata predloge »neodvisnih« za tlkzv. skupno proslavo so naši delavci odbili .s parolo, kdor hoče manifestirati z nami za socializem naj pride! 1. majska .proslava je bila sprva prepovedana. To pa naših zaupnikov ni motilo ... V jutro 1. maja ob 5. uri je odkorakala iz .Studencev godba pož. hrambo iz Peker, za njo pa studenški sodrugji. iNa poti skozi .mesto je povorka naraščala, ulice so oživljale in delavstvo je manifestiralo že v jutranjih urah. Od 8. do 9. ure pa se je začela polniti Ruška cesta (pred Ljudskim domom) in pa sosednji trg. Prihajale so organizacije, kulturne, strokovne, telovadci, 'Pevci, kolesarji. Ob 9. uri je ob zvo-
i	1 Sodbe prikorakal sprevod .s te-
ovadci iz Studencev, nato so prišli Pobrezki sodrugi in sodružice s svojo godbo. Z veliko rdečo zastavo na čelu je krenil sprevod .skozi me-
n’	o aaaV<>^ V 1° korakalo gotovo
^ n? . P ’s°drugov in sodružic. Godba je igrala, iiaše rdeče zastave so vihrale v majskem vetru, dokler nismo dospeli na Gambrinov vrt, kjer je signal na rog naznanil tisočem začetek shoda. Govorila sta •ss. Eržen v slovenskem in ,s. Ošlak v nemškem jeziku. Po shodu so odkorakali telovadci, delavski reditelji in kulturne organizacije v »Ljudski dom«. — Ob 3. uri pop. se je zbralo delavstvo zopet pred »Ljudskim domom« in je v velikem sprevodu odkorakalo z godibo na veslični prostor v Studencih. — Ob 9. uri je veselica "končala, začel je dež in ta je pomiril tudi policijo, ki
je nastopila z vsemi razpoložljivimi silami, istotako je oddelek strojnih pušk i>n pa artilerijska baterija dobila povelje, da je pripravljenost končana.
Dokaz dvojne mere. — (Dopis). V nedeljo, dne 3. maja je imela celjska Orjuna razvitje prapora. Delavstvu je bilo 1. maja prepovedano po ulioi manifestiarti za socialne pravice in za ohranjenje svetovnega miru. Orjuni pa je bilo dovoljeno 2. maja prirediti zvečer bakljado z godbo, ter kričati po ulicah, kakor, da bi bil ves svet njihov. Simpatija do teh ljudi se je pa najlepše pokazala v nedeljo, na dan razvitja prapora. Zjutraj ob 8. uri so se predrznih trije v dimnikarsko uniformo oblečeni fantički iti od hiše do hiše ter zahtevati od hišnih lastnikov, da naj razobesijo zastave. Ne .vemo ali jim je oblast to dovolila ali ne. A vzlic temu je bilo silno malo tistih, ki so se orjunskega terorja v.strašili. Edi.no odbor mestne hranilnice smatra, da je to nekakšna orjunska inštitucija, ker je na predlog g. župana dal razobesiti zastavo. .Ravno tako tudi mestni magistrat. Kdo je pa prav za prav ta Orjuna, da uživa tako velikansko čast, da je celo poštno ravnateljstvo in po-stajenačelstvo v Celju pustilo razobesiti zastave. To je vse skupaj 14 mladih fantičev, ki so si naročili črne uniforme, po poklicu Skrici v . orjunskih odvetniških pisarnah. To so duševni revčki, ker spadajo v delavski razred, pa delajo stafažo demokratski buržu-aziji. Prebivalstvo je motrilo orju-naški sprevod dokaj hladno. Govorance, ki so jih držali na kolodvoru in' na prostoru razvitja prapora, so na-' pravile na občinstvo skrajno slab utis. Splošno se je pa komentiralo prepoved delavskega praznovanja 1. maja s prepovedjo pohoda in postopanje policije napram delavstvu, proti katere-niu se je porabljal pendrek in od nekega nadzornika potegnjena sablja. Pri nas Orjuna nima bodočnosti, razvitje prapora je izglodalo, kakor da bi se vršil njih pogreb.
Celje. Sodrugi ipri Delavskem pevskem društvu »Naprej« so pridno na delu, da pripravijo vse potrebno za veliko njihovo slavnost razvitja prapora, ki se ima vrlšiti na Binkoštno nedeljo. Opaža se tudi od .zunanjih bratskih pevskih društev veliko zanimanje. Dosedaj je iže za koncert, ki se ima vršiti na predvečer javljenih 7 pevskih zborov. Vsi se pridno učijo isvoje pesmi, katere bodo prednašali celjski pulbliki. To bo pravo delavsko kulturno tekmovanje, ki bi naj dalo povod vedno večjemu izpo-polinevanju petja med delavskimi sloji. Ministenstvo saobračaja je že dovolilo polovično vožnjo vsem tistim, ki želijo na Binkoštno nedeljo prisostvovati raizvitju prapora in slišati krasno petje pevskih zborov. Vsi sodrugi in prijatelji delaskega petja si naj pravočasno preskrbijo legitimacije tza polovično vožnjo, katere /bodo vsem zunanjim gostom služile obenem za vstopnico na vse prireditve.
Protestno zborovanje stanovanjskih najemnikov v Celju. Na Dečkovem trgu v Celju se je zibralo v nedeljo 26. aprila ob pol 10. uri oko-
li	500 ljudi, ki so čakali na otvoritev protestnega shoda. Shodu je predsedoval gospod Stanko Pita-mic, privatni nameščenec, ki je uvodoma naglasa!, da se nahajamo pred važno odločitvijo vlade in Narodne skupščine o nadaljni usodi stanovanjskih najemnikov. Vsled tega zavzemamo stanovanjski najemniki še enkrat naše stališče napram od vlade projektiranem zakonu. Na to
govoril predsednik stanovanjskih najemnikov, g. Franjo Koren, ki je v svojem izvajanju zavzel
stvarno stališče k proj. zakonu, ter je mnenja, da bo imel zakon strašne posledice za stotisoče najemnikov, ako se projekt kalkoršen je, uzakoni. Prečita! je obširno resolucijo, katera je bila soglasno sprejeta. Odposlal se je telegram na Savez sta-nara v Beograd v katerem se izraža solidarnost z vsemi zahtevami in predlogi, ki jih je naslovil Savez na vse poslanske klube, ob četrt na 12. uro se je zaključilo dobro obiskano zborovanje.
Talci. Policija je že pred 1. majem zopet zaprla večje število levičarsko razpoloženih delavcev. Zlasti iz trboveljiskih revirjev je odšlo večje število mlajših delavcev v .zapore, med njimi tudi sodružica Čečeva.
Kolikor smo dobili do sedaj poročil ti mladi sodrugi sploh ne vedo zakaj .so v zaporih, kajti niso jih zalotili pri nikakršnem dejanju in tudi pri hišnih preiskavah niso našli obtežilnega materiala. Meščansko časopisje pa razglaša, da so bili aretirani — zato, ker so zbirali prispevke za komunistično — Rdečo pomoč.
Opetovano smo izrekli svoj gnus nad to nemoralno gonjo policijske gospode. Rdeča pomoč je delovala javno, je bila od policije priznana organizacija. Javno po časopisju je zbirala prispevke za razne aretirance — da še celo veselice je pri-rejevala v ta namen. Nihče se ni nad tem »podtikal in sodelovali so tudi nekomunistični člani. Naenkrat se pa policija spomni (po enem letu) in zalbrani to organizacijo, češ da podpira zaprte komuniste. — Do tukaj je postopanje policije še z ozirom na sedanje razmere še nekako razumljivo. Ni pa razumljivo, da se preganja sedaj ljudi zato, ker so v tej organizaciji delovali še takrat ko je bilo njeno delovanje od oblasti dovoljeno. Tega pa ne moremo razumeti niti mi, niti nihče, ki ima vsaj nekoliko čuta za pravico.
Kakšen je efekt tega postopanja?
Če se postopa po zakonu in je zakon slab,. je vendar to postopanje še razumljivo pravnemu čutu ljudstva. V tem slučaju ljudstvo ve, da je treba spremeniti zakon. Ali pri nas se. bo pa s tem sistemom utrdilo v ljudeh prepričanje, da je samovolja upravnih oblasti nad zakonom, ljudje pa, ki so izpostavljeni ■slabi volji upravnih oblasti pa — izven zakona.
če bi .se zgodilo kaj sličnega v drugih državah ne bi protestirali proti takemu postopanju le socialisti, temveč bi se dvignili proti temu vsi juristi, profesorji, učitelji in sploh vsa napredna inteligenca. — Žalostna nam majlka. Pri nas se pa ves ta inteligenten svet naslaja na poročilih meščanskega tiska. Res žalostno!
dopisi.
Razvitje prapora. Podpisano društvo javlja vsem sorodnim pevskim društvom, kulturnim organizacijam »Svobode«, strokovnim organizacijam, da je z odlokom ministrstva saobračaja v Beogradu z dne 30. IV. 1925 M. S. broj 11.294/25 dobilo dovoljen 50% popust na vozno ceno pri potniških vlakih za enkratno vožnjo v Celje in nazaj v času od 28. V. do 4. VI. 1925 k raz-
vitju prapora, dne 31. V. t. 1. — Vabimo tem potom vsa navedena društva najvljudneje, da pridejo v našo sredo, da si podamo roke ob razvitju onega našega simbola vstrajnosti, ki nas ima privesti do .najvišje znanosti, kulturne slovenske pesmi in glasbe. Podružnični odbori naj do 20. t. m. blagovolijo naznaniti število udeležencev, da njim zamoremo na podlagi navedenega števila poslati izkaznice za polovično vožnjo. Izkaznice se naročajo pri August Kolenc, Gaberje 14, Celje.
Delavsko pevsko društvo »Naprej« v Celju.
Polzela. Zopet se je odprla zemlja, da pokrije s svojo temno rušo sodruga, ki ga bomo težko pogrešali. Bil je to pot s. Anton Polesnik, vpokojen železničar in posestnik, ki je zapustil bolno ženo in še dvoje nepreskrbljenih otrok. Bil je socialist z dušo in telesom, ki ni niti v času najhujših bojev in največje reakcije klonil glave. Čeprav v dobrih premoženjskih razmerah, ki si jih je pridobil s svojo pridnostjo, vendar nikdar in zatajil svojega socialističnega prepričanja. Zato mu je pa tudi bilo dano, da je počival ravno na praznik dela, to je na prvega maja, katerega je vedno zagovarjal, na mrtvaškem odru obdan od cvetlic. Kako je bil priljubljen, čeprav je bil socialist, je pokazal njegov pogreb. Takih pogrebov je bilo na Polzeli še malo. Železničarska godba iz Celja, potem številne deputacije železničarjev, občinski odbor, katerega član je bil, in nebroj ljudstva je bilo, ki je spremljalo rajnega na zadnji poti. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so pred cerkev pripeljali njegovo hromo ženo in dvoje malih otrok. Tebi pa dragi sodrug naj ti bo domača zemlja lahka, ostali družini pa naše iskreno sožalje!
‘ Omladič.
Iz Črne. Dne 26. aprila je predaval sodr. Golmajer o novih davkih, ki jih namerava uvesti sedanja radikalna demokratska vlada na delavske plače s pomočjo patentiranih Radičevih republikancev in privilegiranih avtonomistov klerikalcev. Posebno imajo slednji pred volitvami za kmeta in delavca toliko obljub, da si že marsikateri misli, kdor ne pozna metod klerikalne gospode, (la so res oni edini, ki bodo odrešili delavno ljudstvo iz okovov kapitalistične družbe. Zdaj pa, ko je ljudstvo obupano vsled neznosnih bremeu, ni nikogar, ki bi temu ljudstvu vsaj razložil zakaj toliko plača in kam gre denar, ki ga mora to do kosti izmozgano ljudstvo plačevati. Lansko leto je v občimi "črna pobila toča, takorekoč uničila kmetu skoraj ves pridelek, tako, da mora. vso prehrano za svojo družino kupovati. Kje naj vzame denar? Glasovi pri volitvah so dobri, a zdaj tem gospodom niti na misel ne pride, da spregovore dobro besedo za svoje volivce. Gotovo si mislijo naj delajo socialisti, uživali bodemo pa mi. Ljudstvo spreglej! Zapomni, koga si volilo! Ali imate še vedno zaprte oči, da ne vi(dite, da Vas buržujske stranke rabijo samo za svoje volivce. Isti dam smo imeli tudi ustanovni občni zbor SSJ na katerem je bil izvoljen sledeč odbor: Predsednik:	Filip	Mlinar;	tajnik:
Franc Dolinar; blagajnik: Jože Ipavic. Odborniki: Valentin Grubelnik, Štern Franjo, Franc Deleja. Nadzorstvo: Lesjak Jakob, Repanšek Franc. Preden se je podružnico ustanovilo, se je vprašalo navzoče, če smatrajo za po-
lii želite brez »Zlatorog"
. -•
£ A'
kf *	pe*.	B*
.1U2P	Js:	Ul	AJAv'
Ili želite brez »Zlatorog"
trebuo, da se isto ustanovi. Za ustanovitev so glasovali vsi navzoči, brez razlike te ali one struje socialistično ori j en tirani h grup. Vidi se, da delavstvo resino želi trenutka, 'ko bo lahko reklo, nimamo več različnih naziranj, ampak vsi skupaj imamo edini cilj, to je socializem. Omeniti moramo še, da je bila na tem shodu dvorana pri Krul-cu uabito polna, ter z velikim odobravanjem vzela izvajanja govornikov na 'znanje. Tudi na »Socialista« se jih je isti dan precej naročilo in še ivedno se priglašajo novi naročniki. Sodrugi na agitacijo, iza socialistični tisk. Vsak delavec naj bo naročen na »Socialista«, kajti tisik je Vaše orožje s katerim se bodete bojevali za Vaše interese. Vsak •sodrug naj dobi še enega in uspeh je zagotovljen. Ne bo se treba bati, potem, da padete še enkrat tako globoko kot ste zdaj. Na delo za socialistično idejo! Na delo za rešitev delovnega ljudstva.
Guštanj. — Odgovor g. Bernotu. Dne 27. IV. ste mi poslali terjatev za naročnino »Napreja« v znesku 75 Din. Vprašam Vas, ali nimate nič zapisano, iko ste me za ta znesek že tirjali lansko leto 14. julija in sem Vam potoni poštne položnice dokazal, da sem Vam ta znesek že plačal. Po preteku 10 mesecev me pa zopet tirjate, da naj Vam v 48 urah to naročnino še enkrat plačam. Prisiljen sem javino dokazati, da Vaši računi niso v redu: Dne 23. I. 1923 sem poslal 35.50 Din, dne 21. II, 1923 sem poslal 40 Din, dne 12. IV. 1923 sem poslal 15 Din, skupaj 90.50 Din. Torej za en mesec nazaj je 15 Din, za naprej pa ostane 75 Din, to so tisti za katere me sedaj še enkrat tirjate. — Ali mislite, da smo koroški delavci res tako trapasti, da Vam bomo naročnino dvakrat plačevali? Sedaj vidimo kakšen red imate pri svojem delu in v svojih knjigah. V svojem časopisu vedno dolžite -druge, da niso redni in pošteni, sami pa po nepoštenem tirjate denar, ki Vam je bil že enkrat plačan. Zahtevam, da to 'terjatev prekličete, če imate pa mnogo denarja, pa le pojdite na sodnijo — boste plačali še pravne stroške. — Luka Juh, Guštanj.
Mežiška (dolina. V zadnjem »Naprej u« je priobčil g. Moderndorfer dolgo klobaso napadov. H koncu pravi, da se bo obrnil na sodišče. — Prav, s tem je za nas polemika .v listu končana. Mi nimamo niti časa, niti volje prekljati se z domišljavo osebico kakor je g. Modenndorfer, in to v času, ko delavski razred te države trpi pod silnim pritiskom buržuazne vladavine. G. Mbdrndorfer ne vidi silnih dav-
kov, ki jih pričenjajo utrgavati od delavskih plač, ne vidi ali noče videti grozeče nevarnosti rudarskega pravilnika, ne vidi, da zaslužijo delavci komaj 60—70 odstotkov predvojne plače. Vsega tega ne vidi, temveč vidi le svojo razvajeno osebico, iki bi hotela uničiti vsakogar, ki ne veruje v njeno vzvišeno poslanstvo.
G. Modrhdorfer gre sedaj na sodišče. Dobro, tam bo prilika, da mu popolnoma potegnemo krinko z obraza. Sodišče ne bo dobilo samo dokaza za tisto, kar je bilo dosedaj pisanega o g. Modrndorferju, temveč še mnogo drugih reči, kakor n. pr. ono o na čudežen način dobljenih porokih za hra-nilnični dolg g. Modrndorferja.
Mi nismo hoteli .tirati Is tv ari do te skrajnosti. Pričakovali smo, da bo ta človek s tolikim maslom na glavi vendarle šel vase in se prostovoljno odrekel političnega vodstva, za katerega nima niti moralne initi umstvene 'kvalifikacije. Ker pa ne neha z gnusnimi napadi in sili s predrzno gesto še pred sodišče, da tam dokaže belo, ikar je črno, zato bo pa dobil tam odgovor, ki mu bo iza vse življenje brnel po ušesih. Našega potrpljenja je konec!
Brežice. Prisiljeni smo, da osvetlimo razmere na meščanski šoli v Brežicah. Ker so že različni listi pisali o tein, je tudi naša dolžnost, da se mi pobrigamo za to in sicer, ker po večini obiskujejo proletarski in kmetijski otroci ta zavod. Kakor znano je pred nekaj časa hotel vodja m. šole na vsak način odstraniti šolskega slugo. In res se je dosegel namen da se je odstranil proletarec, šolski sluga z ženo ter nadomestil z deklico 20 let. 'Kako pa opravlja ista posle, vidimo, ko opazimo šolsko sluginjo na trgu od 7.—9; ure, ko prodaja zelenjavo, torej med šol. uraini. Vprašamo: Kdo vendar plača šolsikega slugo in zakaj? Čigava je solata (zelenjava), katero prodaja, za katero osebo se to trži? Kdo spravi sku-piček? S čigavega vrta je zelenjava? Vprašamo nadalje, kako zamore uboga deklica vse to izvrševati, med tem ko sta imela popre je dva človeka zadosti dela v šoli, ako sta hotela opravljati svoj posel. Bi li se upal tudi sedaj gotovi gospod s prsti iskati prah po omarah? Gotovo ne! Toda kdo pa opravlja med tem posle šolskega sluge? Kdo opravlja zvonenje, kdo čisti prali itd.? Hočemo vam pojasniti: Dijaki morajo prihajati pred uro v šolo, počistiti prah, prinesti vodo, oprati umivalnik itd. ter tudi po končanem poduku ostati še v šoli in opraviti go-
tova dela. Jeli to na mestu na zavodu s srednješolsko tendenco?. Kdo je dal ta ukaz od strani prosvetne uprave? Jeli potem se čuditi, ako'pride oče vprašati na višji zavod, za sprejem svojega otroka, da mora slišati besede, katere ga razočarajo, ter si mora od samega presenečenja brisati potne srage vpričo dotičnega gospoda, kakor se je zgodilo pred kratkim v Ljubljani? Mi davkoplačevalci plačujemo težke tisočake za vzdrževanje šole, a ne zato, da bi prodajala šolska sluginja na trgu zelenjavo itd., dijaki pa opravljali hlapčevska dela. Dvom, katerega je izrekel gotov gospod upr. sveta, da dvomi, da bi zamogla šolska dekla opravljati vse posle, se je še več kakor uresničil. Jeli potem čudno, ako se ljudstvo zgraža nad tem in tudi slede na okrožnem sodišču v Celju porazne oprostilne razsodbe? Čudno pa je, da se ne napravi red, temveč nastajajo vsaki čas zopet novi incidenti. Toda če tudi gotovi gospodje, a la boterček krijejo celo zadevo, bo vendar koncem konca le prišla do rešitve, če bo potein boterčku prav ali ne. Ko bi šolska deklica (sluginja) stala vsaj prebito paro manje, se ne bi čudili. Toda ravno nasprotno.. Med tem pa je na stotine možkih brez posla. Seveda mogoče pa ne bi hotel nositi solato na trg in jemati zaslužek ubogim okoličanom.
Kultura.
Svoboda. Leipo okrašena majska izdaja nas je po svoji vsebini veselo presenetila. Lep uvodni članek je posvečen pražil »feu dela. Dr. H .Tuma prinaša pod naslovom: »Kultura i:n svoboda« lepo razipravo, v kateri dokazuje brezpogojno zvezo med kulturo in svobodo. Članek iaveni v konstatacijo: »svoboda je temelj in pogoj vsake kulture«. Čul-.kovsiki prinaša pr im cipi j el en članek: O socialistični kulturi. Članek je še iz časov polemike, glede imena »Svobode« in je takrat izostal, ker je »Kres« prenehal izhajati. Čulkovski odklanja »neutralno« ikulturo in priporoča socialistično. Jako srečno je v članku pri.kaizal razliko med meščansko in med socialistično kulturo in vzgojo. Ali lepili člankov od H. Tume in Čajkovskega smo že vajeni, veselo nas pa je presenetil ideološko zelo močan članek S. Bitežnika: Več luči. Bitežnik je tukaj načel probleme, ki morajo biti prej rešeni, predno bo kulturni delavski pokret res to, kar moTa biti. O dosedanjem našem stremljenju pravi:
»Biti močni in veliki, vzbujati pozornost, kjer se prikažemo in prikazati se povsod, kjer je bilo le mogoče, to je bilo naše geslo.« Pisec končuje svojo (razpravo s pozivom, da je treba najti čim ožjih vezi med telesno im duševno vzgojo, katero je treba postoteriti. »Duh — pravi Bitežnik — mora biti električni tok, iki goni in nasiča vse naše kulturno delo.« Bitežnik je zadel v čnno! Pri priliki se bomo o stvari podrobneje pečali, kajti problemi s katerimi se peča »Svoboda« so dobršen •deF tudi problemi ostalih delavskih organizacij. Lepi so tudi ostali članki: »Človek in oder«, »Vzgoja in oder«, izelo pester je tudi literarni pregled. Duhovita in pedagoško pravilna je tudi kritika uprizoritve »Čevljarja« v Zagorju. Ako bo korakala »Svoboda« po opisanih stopinjah, potem bo izpolnjeno kmalu to, kar željno pričakujemo — imeli bomo res kulturno organizacijo, ki bo gradila boljši temelj vsemu delavskemu gibanju. Mesečnik toplo priporočamo.
»Prerod« s prilogo »Zdravje«! Ravnokar je izšla 5. številka tega lepega in prepotrebnega lista. Oblika z naslovno sliko je zelo prikupi j iva, vsebina tako bogata in raznovrstna, da ga ne bo nihče odložil, in da bi tudi zase našel kaj posebno primernega. Združena. sta dVa lista, ki prav po bratovsko delata za treznost in zdravje, to je za prerod posameznika ter celega naroda sploh; List izhaja mesečno na 30 straneh ter stane letno samo 25 dinarjev. Ni to list, da bi ga naglo prečital in položil na polico, temveč je hrana, tečna in krepka, ki je posebno v današnjih idneh prav potrebna. List se sam prav toplo priporoča. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
V	prihodnji številki sporočimo izžrebane številke n ubiraj cev in novih naročnikov »Socialista«.
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
Vinotoč JTAIERSM HLEr
Maribor, Kopališka ulica 17
(v kleti Narodnega doma)
Jabolčnik liter od 3'50 Din
naprej, vino liter od 9'50 Din naprej.
Pravi holandski kakao
„6rootes"
je v uporabi najizdatnejši, najokusnejši in najcenejši.
Pofskus Vas prepriča. — Zahtevajte ga povsod
C/)	Letna trikotaža, nogavice,	M
Ij V- on	galanterija in drobnina	3 1(0
c W	fmttspitri # # Vf ## n i it f/ €**'	-t O CA
	Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48	
ALOJZ PUOME1STER krojač^
Celje, Dečkov trg 4.
Izdeluje vse v krojaško široko spadajoče obleke po meri in najnovejšem hrojti. V zalogi je vedno izvrstno inozemsko blago po zmernih cenah.
Zaloga izgot vljenih oblek lastnega izdelka. Postrežba točna. Cene nizke.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
H. VIELHPBEH U PRIBORU
agentura za žito in moko
Teltfon itev. SV. Brzoj nasl.: ViGlhaber, Maribor.
Zastopnik »Narodne mlinske in gospo-darstvene industrije*, d. d. Zagreb in Bega-inlina v Velikem Bečkereku se priporoča za nabavo vsakovrstne moke, žita in testenin.
Zastopnik pm hruašhe tirnice olja d. d. v Zagrebu.
Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa kavni nadomestek, temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV
EN RILO
s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno kavo.	Proizvajajo:
Henrik Francka Sinovi Zagreb.
' Originane (prave) potrebščine za Opalograph (Preservat), Fixat dobite samo pri
LUD. BARAGA, LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA 6/1.
Mehanična popravljalnica pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev, ter tehničnih aparatov. — Barvne trakove, karbon - indigo ter povoščen papir vedno v zalogi-