DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uka)a kol priloga .8L0VKNCV irtitr nok vrvi ,« t„,u poytti Cana wm jt 80 kr. ■« etlo leto Ako t ta dan pramik. iaide .DOMOLJUB' dam 3& Norotoma * ^ V Ljubljani, 7. maja 1896. Letalk IX. | f Monsignor LUKA JERAN. I Kdo pač ni poznal dobrega gospoda Luka Jerana? L bogi in bogati, nizki in visoki, vsi so spoštovali ponižnega kanonika, ki je Sel skozi svet dobrote deleč na vse strani. Koliko je blagi moz obrisal solz, koliko ljudij reiil pogubo in obupa. A njegovo 2ivo, iskreno oko, ki je tako nrloarčno gledalo uboZca in (ako prijazno tudi najhujšega nasprotnika, kajti sovražnika pač ni imel, (o oko mu je zatisnila bleda Zena smrt, — kanonika Je-rana ni več! Kanonik Luka Jcran Ze precej bolehcn, prehladi! >e je velikonočno soboto pri procesiji in se vlegel nekaj dnij na bolniško postelj, ki mu je postala tudi smrtna postelj. Ure njegovega življenja so bile štete in imel je blagi mož prejeti zasluzeno plačilo. Dnč 25 aprila ob Martinem avonenju zvefier preselila se je njegova lepa duSa k svojemu Stvarniku in se veselila, da je prestala zemeljski tek, a ljudje, katerim je skazoval dobrote, gnjetli so se krog njegovega trupla in točili bridke solze, ker izgubili so t njim mnogo mnogo več, kakor so zamogli prvi hip spoznati. Kako priljubljen da je bil rajni, kazal je (udi njegov pogreb v ponedeljek, dnč 27. aprila. Vse ulice in ceste, po katerih je lel aprevod, bile so goeto natlačene IjudKva. Sprevod sam pa je bil dolg skoraj pol ure, toliko je bilo pogrebcev. Obe ljubljanski gimnaziji, nad 100 duhovnikov, mnogo visoke goapdde in nepregledna množica drugih ljudij apremila je rajnega k zadnjemu po-Cilku. V stolnici ao prevzv.g. kneiolkof blagoslovili truplo, dalj« pa j« vodil aprevod mil. goap.stolni prolt dr. Klo-futar. Ljudje splošno pravijo, da tacega pogreba Ljubljana dolgo ni videla, imajo pa tudi prav, kajti tak mož, kot j® bil rajni kanonik, se ne rodi vsak dan. Bil je vzgled vsem in v vsem; da bi ga le -obilno posnemali, potem bi napočili za naSo domovino kmalu boljši časi' Rajni kanonik porodil se je 16. okt. 1818 v Javorjah na (iorenjskem. Šolal seje v Loki, potem v Ljubljani in Karlovcu. Po vseh Šolah, ljudskih, gimnazijskih in bogoslovnih je bil vedno med prvimi. L. 1845 pelje novo maso, potem je bil do 1.1853 kapelan v Horjulu in pozneje v Ljubljani pri sv. Petru. Tega leta pa ga 2ene gorečnost do du* ubogih zamorcev v Afriko, toda Bog je sklenil drugače, ker poslal mu je hudo bolezen, ki ga je prisilila vrniti se v domačijo; ravno tako se mu je godilo I. 1854. Ko je sprevidel, da ga noče Bog v Afriki, pral je pa doma v Ljubljani a avojimi spisi domače liberalne aamorce. Leta 185G prevzel je sam uredništvo »Zgodnje Danice« in ostal je urednik tega lista nad 40 let do svoje za nas prezgodnje smrti. L 1869 so ga odlikovali sveti oče za njegove zasluge in ga imenovali za papeževega komornika in od tedHj je kanonik Jeran imel častni naslov »monsignor«. L 1882 postane potem kanonik in 1. 1S95 obhajal je svojo zlato maso. Kako veseli smo bili takrat, ko je g. kanonik častitljivih belih las pa Sc krepko stopal v cerkev in ko je veselo zapel svojo zlato mato in ao mu od vseh krajev Slovenije dohajale čestitke in voSčila, da bi ga Bog Se mnogo lel ohranil. A božja Previdnost je drugače sklenila in je poklicala kanonika Jerana v nebesa, kaker vsi upamo in po pravici. Kajti kdo je pač bo|j natanko spolnoval zapoved, katero je Bog dal v starem sakonu, kakor rajni kanonik Luka Jeran? Glasi se ta zapoved: •Ua milj en je in resnica naj te nc zapustita; na vrat si jI obesi in v svoje srce si ji zapisi: in naSel bol milost in prijaznost pri Bogu in pri ljudeh«. (Preg. 3 3,4). Usmiljen je bil rajni kanonik do skrajne meje. Pri njegovem stanovanju so si reveži kar kljuko pri vratih podajali, vedno si videl pri njem kakega prosilca in nikomur ni nič odrekel. Še več. Poleg daru v denarjih priložil je revčku tudi kak krepek, jedrnat nauk, kakor-Snega si slilal le iz njegovih ust. Poskrbol je torej za duSo in telo. Njegova dobrota Sla je celo tako daleč, da je često tudi kak nevrednez dobil podporo. A rajni, ki sicer bržkone ni imel nič žolča, je postal jako resen in celo bud, ako mu je kdo opomnil, da la in (a ni vreden podpore. Tako nerad je alabo alilal o svojem bližnjem, kaj le-le, da bi sam govoril ali pisal kaj slabega o kom Najbolj pri srcu pa so mu bili revni dijaki srednjih lol. Bil jim je pravi »itudentovaki oCe«, bil je njih »financ-minister«, kakor se je v tali imenoval, kije itel zadnja leta vsak mesec 200-300 gld. sanje v ljudski kuhinji. Premoženja ni sam imel, zato pa je sam proail pri drugih, da je potem dajal ubogim dijakom. Ta kako lepo je je znal proaiti! Le en primar. L 1887 pile: »Ako bi ■ Danica« imela toliko naročnikov, kakor marsikateri judovski Časniki, bi lahko vsi ljubljanski dijaki in uCenci imeli sadostne »porcije« v ljudski kubioji io le bi minister a trdnjaki in rumenjaki žvenketal po tepih I Lejte, koliko ae atori za greh in za jude: zakaj bi se tudi nekaj več ne atorilo za grah in za cmoke dijaške kuhinje?« Rad pa ja imel rajni vse pridne dijake sploh. Marsikateri bi vedel povedati, kako mu je nesel pokazat koncem leta spričevalo, in Ce je bilo dobro, ga je kanonik krepko prijel z roko vrh glave in dejal: »No, ai pa bil priden, le glej, da bol M zanaprej, da boš ustregel Bogu in ljudem in bo kaj iz tebe « Potem pa je segel na mizo in je pridnemu dijaku kaj stisnil v roko in rekel:* NA, to pa aa pot, pa tudi doma priden bodi in pojdi vsak dan k av. mali* in le veC lepih naukov mu je dal na pot Naaproti pa je bil kaj resen, Ce je videl pri kom lenobo io zanemarjenost, tacega je pa grajal ostro sicer pa z lepo. Zato ao pa tudi dijaki ga imeli radi kot svojega oCeta. To dokazuje venec, ki so mu ga polotili na grob, to dokazujejo solze pri njegovem grobu. In le celo v svoji bolesni je skrbel zanje. Vedno je naroCal svojim prijateljem: »Ne pozabite te ukaželjne in nadepolne mla dme • Še-le potem, ko ao mu zatrdili, da bodo atorili po njegovi volji, bil je miren. Dokaz njegovega usmiljenja je tudi to, da je vse razdal med reveže in dijak, sam pa Živel ponižno in skromno ter zapustil le nekaj malega za avoj pogreb. Bil je aicer reven, kar ae tiCe po* zemskega blaga, a bogat na dobrih delih, kar je pa največ vredno. Poleg tega pa je ljubil resnico kot malokdo. Zato je pa bilo vse njegovo delovanje tako, da se je skladalo z resnico. Lati in neresnice ni mogel trpeti ne v verskem, ne v narodnem oziru. Puvsodi je hot I biti na jnsnem in zato je pa bil pravi katoliški duhovnik, vnet Slovenec zvest Avatrijan. Njegov liat »Danica« stavil ai je kol glavno nalogo pred vsem povdarjati versko Življenje in ojega pomen. Vai letniki omenjenega lista so polni krepkih, jedrnatih Člankov, v katerih brani vero, cerkev in nje svobodo in pravice nasproti domaČim in tujim liberalcem. Zato je rekel po vsej pravici: »Sem katotilke družbe tleti Te (»iti se zveaeljujem.« Oster je bil v svojih naCelih in le za laa ni odnehal prepričanja a hudo je podajal liberalce, a oseb« ni nikdar aovratil, marveC za take reveže, ki ao napovedali veri in cerkvi boj, za take je le molil. Jeran pa j« bil v drugi vrati vnet slovenec. 2e T svoji mladosti je rad zlagal domorodoe pesmice in vedno je gorel za svojo domovino. Tako nam um poje v neki pesmici: • Pravil? Cemu slovenske Rlase Lira moja le doni. In rs kaj »vrst rva ra« ftim- Itr.m besedi materni? — Ker slovenaki, oče, mati So me utili jexik tnali'« Pokojni gospod Jeran je govoril mnogo jezikov, s naj raj Ai je govoril svoj mili materin slovenski jez.k, za katerega se je trudil mnogo dnij svojega Življenja s spretnim peresom Stal je ob zibelki, ko se je nai slovenski narod prebudil in tedaj je on bil med prvimi, ki so dvignili slovensko zastavo. Bil je pa tudi zvest Avstrijan, ki je ljubil avojo Avslrijo in vedno le Želel njej najboljli blagor. Zelc ga je bolelo, da so si bili vedno avstrijski narodi med seboj v laseh in so drug drugega olkodovab, kjer so mogli. Zato je pa ljubil nalega ceaarja, kateremu je geslo: »Z združenimi močmi« in ki ai prizadeva napraviti aair med narodi. , Tak je bil rajni kanonik monsignor l.uka Jeran Bil je prelep liat na drevesu Slovenije, a potegnila je ledena, smrtna sapa in krepki starCek padel je pod smrtno koso. Težko ga bodemo pogrelali, a božja pota so nerazumljiva 1'pamo pa, da, trdno smo prepričani, da je pokojni že prejel obilno plačilo za svojo usmiljenoat in resnicoljubje, da je nalel milost pri Bogu. Priljubljenost pri ljudeh je Ze užival, ko je bil Ziv, in zato mu je Bog gotovo tudi dal nebeško plačilo, kakor je usmiljenim in zvestim obljubil. Slovenci, posnemajmo vsak v svojem stanu pokojnika in tako mu bomo postavili, najlepli, najtrpežnejti spominek. Spominek postavimo mu lak, l)a sleharn skul.i bili mu jedtiak. Kaj jc novega po sretu? Precej dolgo je že, kar smo zadnji« spregovorili na tem mestu nekaj besedij o volitvi Zupana na Dunaju. Danes ao se pa atvari Ze ta.o razvile in razmo-tale, da vemo pri Cem smo. Doktor Lueger sam ne bo dunajski župan, a liberalci in tidje tudi ne bodo več gospodarili. Prillo je pa takole. — Ko ao novoizvoljeni protiliberalni meatni odborniki zopet volili Zupana, oddali ao avoje glasove Luegarju in U je izjavil, da sprejo« volitev. Kar poklice 27 m m. preavetli cesar Luegerji k aebi. Tedaj pa eo liberalci in judje ostrmeli, ker w vedeli, da se zdaj ne bo vse prav izteklo, zanje namreč. Zato eo pa po avojih Časnikih tako debelo lagali, da b« bil Človek lahko prijel. Dejali eo namreč, da bode c«sar naredil Luegerju dolgo pridigo in ga zapodil. Toda Tirali io ae. Kajti cesar je rekel vrlemu molu: »Za zdaj Vas ne morem potrditi za lupana. Toda ker jaz poznani Vrto polteno«!, možatost iD udanost do mene ceaarj« iD do domovine, zato pričakujem od Vaa, da ae za enkrat odpoveate županstvu, da pride občinska uprava zopet v pravi red.. Na to odgovori dr. Lueger: »Vase veličanstvo! Zahvalim ae za vaio naklonjenost in kot dober državljan in domoljub imam valo voljo za povelje in zato ae odpovem županatvu.« - Lueger je to le pismeno izjavil da «e odpove županstvu in kmalu bodo nove volitve, pri katerih bo Lueger izvoljen za prvega podžupana, kak drug imeniten voditelj protiliberalne stranke pa za župana. Vpralanjc nastane »amo, kdo je zmagal: ali židje ali kriatijani? Na vtak način ao židje zdaj dobro tepeni in njih goapodar»tvu je odklenkalo. To kaže njih revikanje in cviljenje po raznih listih. Da, neki židovski list predrznil ae je celo vpralati, ali ima ce«ar kako pravico melati se v obcinake zadeve? Kaj tacega zamore rei le židovska predrznost in nesramnost zapi»ati. Tudi židje na Ogerskem »e hudo jeze, ker so se stvari tako zasukale. Mislili in računali »o namreč tako-le: Lueger ne bo potrjen, nove volitve in novo nagajanje in morebiti se le posreči židom dobiti nazaj gospoditvo dunajskega mesta. Toda urezali so se. Lueger res ni potrjen, ali miloat cesarjeva je nalla dober pripomoček, da razvozlja te zavite in zamotane razmere, kajti proti-liberalna krkčanaka »franka bo vladala zdaj na Dunaju ima le vedno proste roke, in župan dunajski ne bo več liberalec. Lueger ia zdaj ni župan, ampak županov namestnik, ki pa ima vse gospodarstvo v rokah. Prav veseli moramo biti, da je v glavnem mestu cesarstva liberalizem strt in židovstvo podrto, da bo napočila Icpla doba za Dunaj. Bog daj ! 1. maj je aocijalnim demokratom zmešal glave po velikih meatih, kakor na Dunaju, Parizu in v Belgiji. Da, celo pri nas v Ljubljani »o poskušali praznovati ta dan s kako posebno neumnostjo, pa se ni dalo. Na Dunaju tekla je celo kri, ker zapeljani delavci »e niso hoteli umaknili policiji in ao potem pritisnili vojaki ter ljudi rasgnali. Da, celo otroke »o seboj vlačili po mestu in tako njih nedolžna srca napajali ■ strupenim sovraštvom do države, cerkve in premožnih stanov. V Belgiji pa je minister ukazal, da morajo učitelji in vsi drugi uraeniki ta dan biti o loli in po pisarnah, ne pa »e udeleževati puntarskih »hodov in zborovanj. Kdorkoli bi prelomil ta ukaz, takoj izgubi službo. Ta je možkal Da bi tudi druge države tako atorile, kmalu bi bilo konec liberalnemu puntarskemu duhu. Drugodi pa je bil precej mir U dan. Sami ne vemo, kaj je tem ljudem sinilo v glavo, da imsjo praznik ta dan. Čemu neki? Bog in cerkev nastavljata praznike ne pa taki ljudje. Na Ogrskem so odprli razstavo. Praznovati hočejo a tem tisočletnico, kar so prišli mažarji na Ogrsko. Morate namreč vedeti, da je tam, kjer sedaj stanujejo Ogri, stanoval prej nek drug narod, ki »e je pa poizgubil. Za tem so priili Ogri, ki »o bili takrat več ko pol divji. Bili ao soaedi naSih prednikov Slovencev. Od teh »o prejeli mnogo bcaedij in imen za različne atvan. Kato-Uski misijonarji pa so jim prinesli luč prave vere. Od tedaj so se Mažarl narasli v veliko kraljestvo, ioaa Mažarji »o ob tiaočletnici pozabili, komu »e imajo za vse to zahvaliti, namreč kalolilki cerkvi. Kajti, kakor veste, so jo Mažarji postavili pred duri, ko ao ji vzeli mnogo pravic. Poleg tega pa so Mažarji od zadnjih časov sem jeli zatirati druge narodnoatl kakor Slovence Slovake in Rumune. Zato se pa razun liberalcev in židov nikdo ne zanima za razstavo. Nasprotno norčujejo se kar »e morejo. Na Dunaju so tekom leta prijeli več Mažarov tatov in hudodelcev; neka zvita buča da sedaj tale avet: »Fotografirajte tiste mažarake tiče in tiste fotografije pošljite v Budimpešto na razstavo, da bodo tam videli koliko takih tičkov ima Ogerska. — V razstavi je pred kratkim jelo goreti in komaj to ogenj poduSili. Da bi se pa ne zvedelo, da je gorelo, so dejali, da so le poakuSali neke nove briigalnice I Poročali amo enkrat, da je na Nemikem nek velik gospod napravil precej goljufij in je potem uSel na Grlko, kjer so ga aveti večer lanakega leta prijeli. Ta mož, Ilamerltajn po imenu, je bil te dni obtojen v veliko denarno kazen in pa le vrh tega pet let ne bo imel rabiti avojih državljanskih pravic. To je hud udarec za moža. ki je pred »tal visoko nad drugimi, a je zdaj globoko padel. Na Francoskem imajo zopet nove ministre. Ti mislijo varčevati bolj ko prejlnji, in uravnavati armado in brodovje. Težko da se bodo dolgo držali, ker na Francoskem je vse spodkopano od raznih puntarjev. Bomo videli, če bodo sedanji ministri samo pri besedi ostali. Bolgarski princ Ferdinand ie bodi aedaj kazat po »vetu. Iz Carigrada je lol v Petrograd na Husko, kjer so ga prav lepo sprejeli in malo da ne na rokah nosili. Potem je lel v Pariz in Berolin, odkoder ae poda na Dunaj. Radi bi pač vedeli, kaj hoče Ferdinand a tem, menda misli da je zato imeniten, ker je dal Boriaa prekrstiti. Razni državni možje pa ae mu klanjajo, da ga bodo lako zazibali v sladko spanje, potem mu pa bodo vzeli prestol in deželo, pa bo imel plačilo za ivojo krolnjarijo z vero. V Italiji je le vte pri atarem, namreč to, da »e Lahi pogajajo z Menelikom za vjetnika in za mir. Ne vemo pa, kako te bo to izteklo. Lahom na noben način ni poatlano na rožicah, ker lmsjo premalo vojakov in denarja, da bi se vojskovali. — Ilimtki metlni očetje so te pa vrlo obnalali. Zahtevali in predlagali so, naj se napravi v cerkvi Ara Celi v Rimu slovesno mrtvalko opravilo za padle vojake v Afriki. Toda proitozidarji ao se hudo ustavljali in hoteli, da te ipomin padlih vojakov praznuje le po proitozidarikem načinu, to je a popivanjem, pojedanjem in zabavljanjem proti cerkvi in papežu. Toda večina mestnih očetov je sklenila, ds se obhaja slovesna služba božja. Dan le ni določen a prostozidarji bodo prav gotovo nagajali. Spanci so sprevideli da iz te moke, ki jo meljejo na Kubi ne bo kruha. Grozoviti general Wajler je le manj opravil ko njegov prednik. Španska vojna blagaj-nica pa je že jela kazati dno, zato bodo pa pripoznali Kubancem nekaj pravic, samo da ostanejo pod spansko vlado. — Imeli so tam na Španskem tudi volitve v poslansko zbornico, pri katerih so liberalci prav pošteno pogoreli. AngleH v južni Afriki nimajo sreče. Kmalu bodo zgubili doželo, katero so si s silo prisvojili. Angleški namestnik si je namreč prav za svoj žep pridobil deželico, ki ni nič večja ko nafia Avstrija, poleg tega pa Se silno bogata na zlatu. Tuda v žep lega moža bi Slo Se nekaj dežele in zato se mu sline cede po zlata bogatem Transvalu. Podkuril je nezudovoljneže v Transvalu in ti so vzdignili punt proti domači vladi. Tako so ti od dveh stranij v nevarnosti: doma imajo opraviti s puntarji, ob mejah pa nagajajo Angleži, ki pa ne bodo odnesli druzega raien krvavih glav. V Verziji, to je dežela Se daleč tam za sveto deželo, je 1. maja nek pronapetež ustrelil »Suha«, kakor tam imenujejo cesarja. Sah Nazradin se je ravno pripravljal, da bi praznoval 50-letnico svojega vladanja, kar ga je na sprehodu nekdo ustrelil ravno v srce, da se je takoj mrtev zgrudil. Morilca so prijeli. 1'mrli Sah je bil 1873. in 1878. I. na Dunaju, koder je stanoval pri nsSem cesarju in tudi druge Kvrope je precej prepotoval ter je marsiksj uredil v svoji državi po evropskem, zlasti po avstrijskem zgledu. Kaj je novega po Slovenskem ? Kranjsko. Novo maso bodo letos darovali sledeči gospodje bogoslovci iz ljubljanskega semenišča: Benc-dičič Jakob iz Škofje Loke, Krker Josip iz Srednje Vasi, Gliebe Josip iz Ravnega Dola, (inidovec Janez iz Ajdovca, Godec Janez iz Bohinjske Bistrice, Koprivec P. iz Škofje Loke, Mibelčič Janez iz Semiča, Pleftic Anton Pad. od Sv. Katarine, Preželj Luka iz Bohinjske Bistrice, Znidarsič Anton Pad. iz Dobrepolja. — Iz tretjega let« gospodje: Baloh Janez iz Siske, Klemen Janez iz Bre-zovca pri Ljubljani, Oranič Frančišek iz Križa pri Tržiču, Ramoves Jakob iz Smlednika, Smukavec Janez iz Bohinjske Bistrice, Širaj Andrej iz Blok, Zavbi Janez iz Blagovice. — Za novo cerkev na Golu nad Vipavo je podaril presvetli ccsar 300 gld. — Na Rožniku postavljajo dva nova stranska oltarja. — V Loškem Potoku je umrl ondotni nadučitelj gospod Janez Bautan po kratki bolezni. N. v m. p. — Pri dopolnilnih volitvah v mestni zastop ljubljanski so zmagali v vseh treh razredih liberalci »Narodove« stranke. NaSa katolisko narodna stranka se volitev ni udeležila. V tretjem razredu so neodvisni obrtniki, ki ne trobijo v »Narodov« rog, postavili v zadnjem trenutku lastne kandidate, kateri so dobili nad 100 glasov. — Gospodarstvo na ljubljanskem rotovžu kaže nam v temni luči dejstvo, da se je koj po volitvah moral županovej časti odpovedati gospod P. Grasselli, ki je skozi 14 let z neutrujeno zaspanostjo vodil mestno upravo. Po županovej časti hrepeni sedaj gospod Hribar, kateri hoče vrediti zmedene občinske razmere. Ali se bode možu to posrečilo? Po naScm mnenju — nikdar ne, ker je Hribar ialega duha kot Grasselli ter je liberalno gospodarstvo povsod jednako. Možje skrbč preveč za-se, premalo za občni blagor To se je pokazalo najočitneje s lem, da so Grassolliju dali službo, ki mu bode nesla na leto 30O0 gld. Včasih j« bil pregovor, da ministri, kadar odstopijo, na mehko padejo, sedaj bode to veljalo tudi o liberalnih županih ljubljanskih. Kdaj bodo pač Ljubljančane spregledali ter dobro ometli zaprašeni rotovž V — V Mokronogu je bil županom izvoljen gospod Janez DolcnSek. — Dne 19. aprila je umrl v St. Vidu na Koroškem pri usmi-Ijenih bratih duhovnik v pokoju, č. g. Franc Rozman, rojen v Podgorju pri Kamniku. N. v m. p. — Gimnazijo v Kranju bode postavila kranjska stavbena družba za S8.000 gld. — Zadnji potres je bil v Ljubljani dne 20. aprila okoli 11. ure. — V Srednjem Globodolu, občina Mirna Peč, se ustanovi jednorazrednica. Začaino pa se bode na dvorazrednici v Mirni Peči za prvi razred osnovala vsporednica — C. g. dr. Ivan Koren, do sedaj studijski prefekt v semenišču, je nastavljen kot kapelan v Dobu. — C. gospod Albin Uovski, župnijski oskrbnik v Lozicah pri Vipavi, je imenovan župnikom za Javorje pri Litiji. — Iz Ribnice se poroča, da so koze popolnoma ponehale. Od 121 obolelih jih je sedem umrlo, med njimi trije, ki niso imeli nikdar stavljenih koz. Koroiko. Zavodov za ubožce je bilo leta l»9o na Koroškem 240. V teh se je razdelilo 74H5 ubožcem vkup 124.031 gld. — V noči od 28. do 29. marca se je splazil neznan lopov v stanovanje vpokojenega č. g. župnika M. Jugcr-a v St. Andražu, boleč mu pobrati denar. Gospod Jiigcr je ležal bolan v postelji, uzmovič je z lučjo preiskoval izbo. Ko mu je bolnik žugsl, ds ga ustreli, se je lopov norčeval iz njega. Še le ko je začel na glas klicati pomoči, je odnesel pete. — Pri običajnem velikonočnem streljanju zgodilo se je na več krajih zbog malomarnosti nekaj nezgod. — Rahel potrei so čuti'i na Vclikonoč v Trbižu ob tri četrt na II. uro zvečer. — Dekanom velikovske dekanije je imenovan prečast. gospod knczoskufijski duhovni svetovalec in župnik v Velikovcu, And. \Vieser. — Za ekspozita v Rajbl pride preč. gospod Matevž Germ, dosedaj provi-zor v Štebnu v Podjunski dolini. — Pri Sv. Trojici nad St. Vidom je umrl dno 11. aprila vpokojoni duhovnik F. Neste. — Pri občinskih volitvah v Celovcu sta bila letos v tretjem in drugem razredu prvikrat izvoljena dva kandidata katoliško - nemške stranke. Celovški Slovenci so jima s svojimi glasovi pomogli k zmagi. štajersko. Iz Gradca ae nam poroča, da je evctli cesar potrdil v Štajerskem deželnem zboru sklenjeni zakon, s katerim se dovoljuje mestu Ptuju pobirati 20-odstotne doklade k državnemu užitninskemu davku na ono meso, ki se dovaža iz drugih občin v ptujsko mestno občino, in sicer do leta 1898. — V Solčavi na Spodnjem Štajerskem se bode ustanovila poŠta, ki bode imela vsakdanjo zvezo s postnim uradom v Lučab. — Justični minister je premestil nastopne notarje: Dr. Fir- basa i« Bretic v Maribor, R. Brstkoviča iz Rogatca v Brežice in Fr. Strafello iz Trtica v Rogatec. — IzMa-bora, 19. aprila: Pretečeni petok popoludne ae je priplazil neki neznan Človek v knezoSkofijsko ordinarijatno piaarno. Vatopivli atolni prollllerg ga zapazi pod mizo, io ker ae mu je zdel človek aumljiv, polije po policaje! Po večurnem trudu ae je se le posrečilo redarjem polastiti se tihotapca in ga vtaknili v ječo. Danes zjutraj 10 ga nalli obešenega v ječi. Zločinec, neki Skalec s HrvaŠkega, je imel pri sebi nekaj denarja, srebrno uro, reč pralkib srečk in raznovrstno tatinsko orodje. — 1'rSulinakemu samostanu v (iradcu je presvetli cesar podaril 1000 gld. za zgradbo novega samostana. — Za vikarja v Ptuju je imenovan gospod Franc Šalamon, mestni kapelan v Ptuju. — Gospod Alojzij Šuta je zopet prevzel kapelanijo v Sevnici. — Prestavljeni so gospodje kspelani: Fr. Moravec iz St Petra pri Radgoni v Ptuj, Andrej Keček iz ltujhenburga v Št. Peter pri Radgoni, Jožef Kolarič iz Griž v Rajhenburg, Jakob Črnec iz Polzele v Pililanj, Franc Cerjak od Sv. Benedikta v Slovanskih Goricah k Sv. Marku nitje Ptuja, Iv. Munda od Sv. Marka nitje Ptuja k Sv. Benediktu v Slovenskih Gor.rab, Ivan Kan*ky od Sv. Lovrenca nad Mariborom k Sv. Urbanu pri Ptuju, Jerneu Stabuc od Svetega Urbana pri Ptuju k Sv. Lovrencu nad Mariborom, Kranc CasI iz Šmarija v Teharje in Martin Medved iz Teharjev v Šmarje. — V malnike bodo posvečeni iz IV. leta gospodje: Drufenik Anton, Fink Jakob, Gomil-lek Franc, Gozak Franc, Kozel Franc, Kovačič Anton, Kranjc Martin, lx>rbek Ivan, Miklič Anton, Ocvirek Maksimilijan, Srabočan Anton, Sanda Ivan, Schreiner Fr. in VodoSek Jolef; is III. letnika gospodje: Buhak Fr., (irobellek Ivan, Huhnjec Jožef, Horvat Friderik, Jančič Ivan in Kruleč Franc. — Mil. knezolkof lavantinski bodo letos naslednje dni in v naslednjih župnijah delili zakrament svete birme: I. V dekaniji Rogatec: dne 11. maja v Kostrivnici, 12. pri Sv. Petru v Medvodo-vem Selu, 13. pri Sv. Krni, 14. pri Sv. Križu na Slatini, 10. pri Sv. Roku ob Sotli, 17. v Rogatcu, 18. pri Sv. Florijanu na Boču, 19. v Zitalah in 20. v Stopcr-cah. — II. V dekaniji Jarenina: dne 25. v Jarenini, 26. pri Sv. Jakobu v Slovenskih Goricah, 28. v Svičini, 31. v St. Ilju v Slovenskih Goricah, 2. junija pri Sv. Juriju ob Pesnici in 3. pri Spodnji Sv. Kungoti. Razven lega bodo dne 1. junija posvetiU župnijsko cerkev Sv. Ilja v Slovenskih Goricah. — III. V dekaniji Kozje: dne 7. junija v Podčetrtku, 8. v Olimju, 9. v Bučah, 10. v Polju, 11. pri Sv. Petru pri Sv. Gorami, dne 13. v Podsredi, 14. v Kozjem, 15. v Pilltanju, 16. na Prevorju, 17. pri Sv. Vidu na Planini, 18. na Planini in 19. v Dobjem. IV. V dekaniji Marenberg: dne 28. junija v Maren-bergu, 29. na MuU, 30. v Pernicah, 1. julija v Soboti, 2. pri Sv. Jerneju, 3. na RemSniku, 4. v Brezju in 5. Pri Sv. Ožbaltu. — Na binkoltno nedeljo bodo pa mil. knezolkof, kakor vsako loto, birmali v stolni cerkvi v Mariboru. Primorako. Že sedem let se boriti ister.ki obfi.ni Sv. Ivan in Sv. Martin za narodno uolo. Deželni odbor je nastavljal vbb mogoče zapreke. Zadnje dni pa je upravno sodilče zavrnilo pritožbo isterakega deželnega odbora ter odredilo, da se novi hrvatski loli osnujati. Tako je vendar pravica zmagala po dolgih osmih letih. Časopisi poročajo, da je zapovedal pravosodni minister vsemu pravosodnemu osobju na Primorskem, priučiti se slovenlčini ali hrvaičini. Da bi povelje le n« ostalo na papirju! — Občinaki zastop v Devinu je sklenil vložiti prolnjo na sodno ministerstvo ia napravo okrajnega so-dilča v Devinu. — Veleč, gospod R. &gon je bil vrne-SCen na faro v Smarijah. — Preč. P. Konstantin Skod-nik, kapucinski viksr v Gorici, je odlel za gvardijana v Knitelleld. — V Trstu je umrl veleč, gospod župnik Tom. Thaler, bivli župnik v Rojanu. — Pri porotnej obravnavi v Gorici je predsednik 8bi»k odvetniku dr. Staniču naravnost prepovedal govorili slovenski z besedami: »Prepovedujem vam govoriti slovenski.« Tedaj zagovornik ni smel zagovarjati Slovenca v njegovem jeziku. Slovenec je moral zagovarjati Slovenca pred slovenskimi porotniki v IsSkem jeziku. Slovenec nima prava! — V Trstu je dne 15. sprila umrl nal rojak msgr. dr. Ivan Čust, kapitularni vikar in stolni proit. Ranjkega zasluge sa Iržalko škofijo ao neprecenljive. N. v m. p. — V Gorici je umrl kanonik msgr. Jotef Tuni. — Ob£ina Rotbana (v Brdih) je imenovala častnim občanom dr. Gregorčiča, občina Medona pa Alfr. grofa Coronini-ja. Misij o ii i. Pregnanec. U. V bledečom pismu nam popisuje oče Gromadski, kako je po noči potoval iz mesta Kamisk v jako oddaljeno vas. »Nekegs dne me pokličejo k smrtni postelji pregnanega kmeta — zelo se je te mudilo. Ker je bila pot slaba in dolga, naročil sem, nsj naprežejo tri konje, jednega za drugim. Na prvem je jezdil hlapec, voznik se je vsedel na konja, na saneh je pa zraven mene le čepel mal deček, katerega sem naučil streči pri sveti mali. Mraz je bil grozen. Oster sibirski veter je divje tulil in bela snežna odeja je pokrivala planjavo, kakor daleč je videlo oko. Dolgo časa smO se te bojevali s vetrom, ki nsm je tilčal sneg v obraz, in večkrat smo morali izstopiti in vleči ssni iz globokih žametov. Nazadnje smo obtičali popolnoma. Jaz vpralam voznika: »Kje pa ostanemo čez noč?« — »Bojim ae, da moramo ostati, kjer smo,« je odgovoril. — »Toda tukaj bomo zmrznili,« opomnim jas. — »Mogoče,« odgovori on, • mogoče se nas pa Bog vendar usmili, da dočakamo jutra.« — Nisem si mogel nic pomagati. Ura za uro je minevala. Večkrat sem ogovoril svoje ljudi, nazadnje sem pa zapazil, da ao te na pol zmrznjeni In da mi več ne odgovarjajo. Opazil sem, da sem boljle oblečen kot oni. Zato jim rečem iti na sani, sam sem pa ostal pri konjih. Čex dobre pol ure jih zopet vpraSam, če ao le liri. 8 slabim glasom so odgovorili, da I*. Toda sedaj začnem sam čutiti slralanaki mraz in spoznam, da tako na bo več dolgo tlo. Določim se zaupajoč na Boga iti pel dalje, dokler ne pridem do ljudi. Povedal sem to svojim ljudem in vpraftal voznika, če mi ve pokazati, na kateri strani leži vas, kamor amo b;li namenjeni. Voznik mi pokaže, toda pristavi, da je vss le '21 kilometrov oddaljena. Vendar se podam na pot, kajti jed no po tem potu je bilo mogoče nas rešili. Kmalu otrpnejo moji udje, vedno bolj sem bil truden in zaspan. Branil aem aa zaspancu, kar sem mogel, a vse zastonj. Zdelo sa mi je, da vidim lepe palače in avitle lučioe, padel sem v aneg in zgubil zavednost. Ko sem s« sopat prebudil, ležal sem v gorki postelji, okoli mene pa ao atali prijazni ljudje, katerim so lila solze po licih. Na* gospod Bog je imel usmiljenje s svojim revnim hlapoea. Ko aem ae nekoliko okrepčal, povedali so mi, kako ao me reiili. Neki kmet iz Taai, v katero sem bil namenjen, sa je odpravil na pot ravno, ko ae je danilo. Ob potu zagleda nekaj črnega v snegu. Pogleda in vidi, da je utrujen popotnik, te akoraj popolnoma zmrznjen, kar v onih krajih ni nič nenavadnega. Hitro dene truplo na voz io s« pelje v vas nazaj. Pred hilo, kamor so me klicali, atoji ravno goepodar. »Kaj ima! pa ti tukaj?« zavpije. — »Na planjavi sem na&el reveža, akoraj popolnoma zmrznjenega,« odgovori ta. — Na to stopi go spodar bliže k vozu, da bi nesrečneža bolj natanko pogledal. »Za božjo voljo,• zavpije, »to je duhoven, katerega smo klicali.« Vzame ma v svojo kočo in njegovi so se potrudili, da so me zopet oživili. Kakor b.lro se zaredem, vpraiam po avojih ljudeh. Valčani ao že poslali može, kateri so jih nalli v nezavesti in trde na onem maatu, kjer sem jih pustil. Jeden ja bil že mrtev, drugi j« umrl prihodnji dan. Samo deček, kateri mi je itregel pri sveti mali, je ostal živ, toda obe roki je imel zmrznjene in morali so mu jib odrezati. Ni s« prigodilo samo jedenkrat, da je oče Gro-madski kot dober pastir skoraj daroval avoje življenje. Neki večer so ga klicali k umirajoči ženi, katera je stanovala okoli 160 kilometrov daleč. Poročilo je prillo ravno takrat, ko je misijonar botal opraviti mrtvalko opravilo za jednim avojih faranov. Prijatelji so ga prosili, popotovanja vsaj toliko časa odložiti, da jenja snežiti. Toda on ni hote! o tam nič slilati. 'Umirajoči na mora čakali, pač pa mrtvi,« je bil njegov odgovor. Ukazal ja rakav poataviti v cerkev, odložil pogreb na drugi dan in aa takoj pripravil oa nevarno pot. »Vsak je mislil, da nisem pri pravi pameti,« tako pile sam, »toda jaz sem se priporočil božjemu varstvu in ae podal na pot, ker je bilo treba reaiti neumrjočo duio. Imeli amo tri dobra konje, toda aani ao plesala po snegu, kakor čola po viharnem morju in vsak tre-nolek smo zalli v snežene kope, ker nam je veter noail sneg v obraz. Kar a« obrne moj voznik in mi reč«, da je zgrelil pot. Potem le pristavi jokajoč: »Doma imam ženo ia otroke, toda nikdar več jih ne vidim.« Njegova otožnoat se ja oprijemala tudi mene, toda spoznal sem, da ac treba poeiliti. »Koliko časa bi konj vztrajali v tem mrazu' Voznik mi odgovori: »Najbolj« konji so, kar jih je v Omsku in ne poznajo trudnosti.« »Ali po. znajo pot?« vprašam dalje. »Seveda«, je bi! odgovor, • saj so tam kupljeni kamor gremo.« »Ali si le katerikrat hodil po tej poli?« vprašam dalje. »Z« večkrat, toda Ae nikdar v takem snegu. Jaz bi v takem snegu psu ne dovolil izpod strehe«, mrmra on. Vozniku dam nato svoj kožuh, sam pa se zavijem v volnat plalč in mu rččem: »Ali ai ae že kedaj zgubil na tej planjavi?« »Nikdar le ne« mi odgovori. »Večkrat se je prigodilo, da sem pri močnem vetru kar na sani v legel, in konji ao me zdravega domu pripeljali, toda danes je veter prehud, saj divja kakor bi bil sam hudobec.« • Zaupaj na božjo previdnoat! obžaluj svoje grehe in ponavljaj molitev, katero bom jaz naprej molil « On stori to in vprala potem : »Kaj hočemo sedaj početi V Ako ostanemo tukaj, moramo gotovo umreti.« »Peljiva so naprej v Božjem imenu in zaupajva na Boga!« rečem jaz. Sedaj požene z bičem konje v tek, in hitro smo dirjali naprej. Sedaj zaalifl m glas zvona in jaz sem bil prepričan, da mara bili v bližini vas. Toda moj voznik je vse drugače mislil: »Slabo znamenja, zvoni nama k pogrebu. Ob! umreti bom moral daleč od onih, katere ljubim. Sneg me bo pokrival kot mrtvalki prt in veter zatuli svojo peaem o mojem pogrebu.« Pri leh besedah sem ae tudi )az le težko zdrteval aohft. Konji so naenkrat brez vidnrga vzroka obstali in se niso več premaknili kot bi bili okamneli. Voznik jib j« lep«!, toda zastonj; apenjali ao se in niso hoteli naprej. Zopet udari po njih, konji akuSajo skočili v stran, toda bik) jc prepozno, vai a« prevrnemo čer strm breg. Voznik zsvpije »Zgubljeni amo!« (Hal)«) Listek. Ljubo doma tolika iz duuiarga Življenja. Ppisal Jeromiu Anouim ) (Koaec.) II. Vea dan so padali od neba beli snežni kosmiči Kabla odeja je pokrila zemljo, pobelila atrebe ličnih kmetakih bil in obtežiia gosto drevje ob naSi vasi. Potihnilo ja živahno kričanje razposajeno otročadi katera je vaa dan oživljala vas a svojimi igrami na costi. Mrak je padel na zemljo, in tema je zavila hrib in dol v avoj črni ovoj. V osamljeni podružnici je od-zvonil cerkvanik »Ave Marijo« . . . Vse je potihnilo v zimski prirodi. Goapodinje ao akuhale večerjo, in a alastjo so po-vžili po hiSah borno jedilo. 8 slovesnim zategnjenim glasom je odmolil gospodar rožni venec, in družina s* je spravila polagoma k počitku. Skoro v nobeni bili oi več videti luči . . . Za dober streljaj od vasi N vije m.! potok po dolini. Oosto vrbove in jelleve grme, kateri obdajajo polok, nagnil je sneg, da io »e »družili med gcboj ter tako zakrili ozko strugo. Komaj je ie Culi žuborenje Ciste vode. Na lesenem mo.lu, ki dni Ce« potok, se zaslilijo koraki. I« teme se prikaže moika oseba. Nestalnim ko rakom ie blita vasici, oiirajoC se zdaj na desno zdaj na levo v temo. Priiedsi do vaikih vrtov poitoji nekoliko, a takoj krene s poti na stezo, katera vodi za irtovi na drugi konec vasi. Nekaj časa stopa med gostim drevjem naprej, potom postoji. Pogladi se z roko po Celu ler vzdihne. Ide sopet nekoliko korakov dalje, pa zopet postoji. Vidi se mu. da je utrujen, kajti komaj le prestopa po debelem snegu. Sedaj dospe na nizek holm, kateri se zs nekaj metrov vsdiguje nad selom Tu se ustavi in zre na tibo vasico, katero ovija mrzla noC s svojim temnim plaSčem. Kako vae mirno! Nepremično gleda potnik na vas, kakor izklesan stoji na obronku bolma. Hkrati se zaCuje zamolkel aam^govor. Tihi pretrgani stavki prihajajo nočnemu potniku iz ust Zopet t« gledam ... ob zopet. — Kik mir — blaten mir, kraljuje tukaj. — Prav nič ni Culi onih valov — onega lumenja, katero mi je povsod glodalo sree . . . Kitka blaženost, kaka miloba mi objemlje dulo. Da, zopet te gledam, materina bila, rodni dom zopet... zopet !■ Potnik potegne z roko po očeh. »Kako mi je milo to gosto drevje, to brdje in ti doli, kako ai mi lepa visoka, temničasta gora, a naj-dratja si mi ti, rojstna bila sredi vasi! Ti in tvoja okolica sta m1, kakor bi mi bile izrastle v duli. — Ob, domači kraj, sprejmi me z ono ljubeznijo, s katero sprejema mati svoje dete . . . Mati? Ob mati, . . mati . . ste li le med živimi ... ali vas ni ni moja trmoglavost spravila pod zeleno rulo ? Oh U misel, kako to peče!... — več ae ne razume liho lepetanje S poveleno glavo stoji nekaj časa nočni potnik na holmu, a zdajci se spusti proti vasi. Kdo je ta človek? Pojdimo za njim, morebiti ga ipoznamo! Hitro je prestopil straniko valko pot in izginil med skednjl. Olej, pred bilo, stoječo sredi vasi, se je ustavil. Jedno okno stranske izbice je ie razsvetljeno. Potnik ie prime ra Ceipljevo drevo in pogleda v bilo. Na mizi brli mala svetilka in raziirja motno luč po sobi. V kotu za pečjo pa kleči stara »ena. Kakor je videti — moli. Nečuveno iznenadi ta pogled nočnega potnika L zamolklim klicom: »Mati I« odskoči od okna ter se pnme za drevo. Kakor okamenel obsloni na čelpljevem deblu. Luč, prihajajoča od okna, mu obsveti obraz. Bledo, upalo lice, nagubana kota in globoko vdrte oči katajo aicer na starost, a krepka, nevklonjena postava, žive oči in mladenilka, daii zmrlena brada nam predstavlja mladeniča, na katerem 10 zapustili dulni in telesni boji globoke brazde. Dvomim, če bi spoznal kedo izmed valčanov v lej osebi Pep61ovega Martina, o katerem le dve leti ni bilo ne duha ne sluha. Da, Pepelov Martin, isti Martin, katerega smo videli pred dvema letoma zapuičati dom s sklepom, da «e ne vrne nikoli več domov, prav isti Martin se ja zopet prikazal v domači vasi. Srce mu ni več dalo ostajati dalje v ptujini. Duine in telesne sile so ga gnsle domov, v ljubo, milo domačo vasico. Vse ga je sililo nazaj k materi in seatri radi katerih mu je vest glodala dan na dan otožno dulo. Bil je na Koioskem. Znanci očetovi so ga redili, od kmeta do kmeta je pohajal, popravljal za samo hrano gospodarsko orodje, kakorlno je včasih novo prodsjal. Vitre si je delal sam v gozdu in prav tako si je sam obrezoval tudi obode. Iz početka je živel prijetno, malo je delal ter po-legal po sencah. Toda prilla je zima in z njo razne težave, katerih ni poznal po letu. Obleka se mu je začela trgati, zlasti čevlji so kmalu pokazali luknje. No da se popisati, koliko mraza in težav je prestal, koje hodil od kmeta do kmeta, kateri so na Korolkem včasih uro hoda oddaljeni drug od drugega. Saj pri jednem kmetu se ni smel mudili predolgo, tujega človeka se ljudje hitro naveličajo. Toda tudi zima z vsemi svojimi težavami ni uklonila njegovega upornega duha, tolažil te je s letom. Res je mineval polagoma mraz in izginjal sneg, zopet se je približalo poletje. Iu čudno, kar ni storila zima, učinilo je ono poletje, s katerim se je Martin tolažil. Začela se mu je namreč buditi v srcu od dnč do dne močnejša želja po domu. Iz početka je vselej naglo zavrnil ta tihi srčni odmev, a ko je postajal ta čut vedno krepkejli, bilo mu je težko ustavljati se mu. Vsako kmetsko delo kstero je videl po tujih krajih, mu je budilo spomine na dom, katerega je zapustil iz kljub-y ivoati. Začel je večkrat misliti na domačo vai, na mater in sestro in popraleval se je, kaj hudega mu je prizadela domača vas, kaj mati kaj sestra. Vedno jasnejle se mu je vrivalo spoznanje, da je le dobrote prejemal od onih, katere hoče sovražiti, dasiravno jih ne more. Po letu je le ostsl v ptujini, ko se je pa zopet približevala zima, platiti ga je začel zimski mraz, domo-tožje je bilo vedno silnejle: sklenil je iti domov ter poravnati vse, kar je lahkomiselno zakrivil. Ves zavzet, poln najblatjih čustev je slonel sedaj ob drevesnem deblu pri domači bili. Videl je ono milo, nepozabno lice materino, videl je domačo bilo ia vse, po čemur mu je koprnelo srce. Še dva trije koraki, in prestopil je prag. Sam ni znal, kam bi se obrnil v domači hli. Naprej, skozi hilna vrata v malo izbo ga je gnalo irc«. Nekaj trenutkov in vrata v mali izbi so ie odprla Mati utopljena v molitev se je ozrla proti vratom — — blažen viklik veselja se jej j« Iztrgal ii preij ... V objemu *U se združila sin in mali . . . Zdajci ispueti mati aina is rok. (Jleda ga od nog do glave, kakor bi ae hotela prepričati, ae li ne vara, ko pa vidi da ae njeno materino oko ni motilo, zašije jej obraz v blatenem nasmehu, in ob jednem se jej porosi oko. . . »Hvala Bogu«, reče najprej mati. »Da, mati, hvala Bogu«, ponovi sin. • Oh, dovolite mati, da se zopet nagledam doma! Jaz neapametnik, nepokorni otrok, ki sem hotel pozabiti vse to I* »Vse ja dobro, Martin, vse, da ai se le ie vrnili« •epete erečna aaati. \arod 110 gospodarstvo. Gospodarske zadruge 1. Kaj ao gospodarske zadruge V Gospedsrske zadruge ao neka vrsta druitev. Imamo razaa druttva, n. pr. politično drultvo, bralno drultvo, tiakovoo druttvo, podporno drultvo itd. Vsakdo izmed naa je la videl ali alilal o enem ali drugem teh druitev, aato ja vsakemu znano, kaj je^drultvo. Vsaka zadruga je torej tudi drultvo, vendar ima zadruga nekaj posebnega aa sebi, aato ae navadno loti od druzih druitev. Zadruge se snujejo na podlagi postave iz dn« 9 aprila 1678 ia imajo poaebne pravice. K zadrugam itejemo: hranilnice in posojilnice, konsumna druMva, vinarske, sadjarske, mlekarske itd. zadruge, ako so osnovane na podlsgi preje omenjene postave z leta 1S73 Ako se torej zdtuli vel gospodarjev med seboj v ta namen, da bi se podpirali pri gospodarstvu vzajemno in združenimi močmi delali, nastane gospodarska zadruga. S. Katere ao glavne lastnosti zadruge? Glavoi znak zadruge je to, da vsak član prinese v zadrugo poleg delavne moči nekoliko premoženja, a katerim zadruga deluje in goapodari. Vzemimo za vzgled koaaumno druttvo. To ima namen akupno kupovati potrebnih racij, po ceni in pristno blago. Za kupovanje pa j« treba denarja, zato vioti vsak ud eno vsotico denarja n. pr. 10 gld. ali 16 gid. in a tem se zaCne kupčija. Ako ima zadruga mnogo udov in udje imajo visoke doieie, potem dobi taka zadruga velik kredit ali zaapanje in lahko napravi velike kupCije. Vsaka zadruga lahko sama določi, kako visoke delete bodo vlotili udje; sevoda mora ae oairati na namen, da ao pomočki v ao-glssf« a namerno m Vendar tudi postara nekaj določuje, kar loti zadruge na dvoja: a) zadruge z neomejtnim jamstvom ali poroltvom in b) zadruge z omejenim po-rsHesm. Kakoden je ta razloCek? Raaiodek je tal«. Udje sadruge z neomejenim po-roMvom dobri stojijo z celim svojim aed^jnim preme taojem sa dolžaoati zadruge. To ae pravi, da morajo v slučaju, ko bi se zadruga nehala ali razdrla, in bi bilo treba vse potirjati, ki so zadrugi, dolini pa tudi vse poplačati, komur je zadruga dolina, in bi se konečno po. kazalo, da ima zadruga več dolga kakor premoženja, da morajo v tem slučaju vsi udje zadruge vsak od svojega premoženja loliko dati, da se vai dolgovi pokrijejo. Na primer: /.»druga ima premožonja . 10 000 kron in dolga pa......12.000 kron je očitno, da se 2 000 kron ne more poplačati is premoženja te zadruge, ampak udje te zadruga jih morajo doplačati in aicer vsak ud enako; torej ako bi bilo na primer 500 udov v zadrugi, se teh 2 000 kron razdeli med 500 in pride na enega 4 krone doplačati, da je vse poravnano. To se imenuje zadruga z neomejenim jamstvom Zadruga z omejenim poroltvom j« pa tista, ker vaak ud dober stoji samo aa tisto, kar zna«a njegov delež in pa le za toliko. Ako ima n. pr. konsumno drultvo deleže po 10 gld., mora vsak ud dober etati za 20 gld in za nič več, to ae pravi, ko bi zadruga ob vse prills in bi udje morali sami plačevati vse dolgove, ne morejo od nobenega več terjati kot 20 gld. Vsaka zadruga mora imeti avoje lastno ime, vzeto od reči, s katero se peča in a pristavkom omejenega ali neomejenega poroltva n. pr. »Vzajemno pod porno drultvo, regiatrovana zadruga z omejenim jam-atvom v Ljubljani.« To se imenuje tvrdka ali firma in pride zapisana v zapisnik c. kr detelnega ali okrožnega kot kupčijskega sodiiča. Viaks zadruga mora imeti piaana oziroma tiskana pravi In. to je tista pogodba, katero sklenejo udje med seboj in po kateri zadruga deluje Vsak ud, ksdar pristopi, mora podpisati pismeno pristopnico. 3. Kaj mora biti v tej zadružni pogodbi? Ts pogodba ali pravila morajo imeti 13 glavnih toček ali paragrafov in sicer: 1. tvrdka in sedež zadruge, 2 predmet podjetja, ali s čim se zadruga peča, 3 čas, za kateri je ustanovljena zadruga, ako ni za nedoločen čas, 4 vsota denarja pojedinih deležev zadružnih udov in način, kako jih bodo vplačevali, 5. načela in določbe, po katerih se sestavlja letna bilanca, (bilanca jc zapisnik imetja | aktiva) in dolgov [passivajj se določuje letni dobiček ali zgubs na posamične ude in kako se vrli pregled pravilnosti teh računov, G volitev naCelniltva zadruge in seatava njegova, oblika legitimacije nasproti gosposkem, 7. določba, kako se (sklicujejo udje na zbor in na-čeietva k sejam, 8. določbe o glasovanju, 9 določbe o naznanilih in objavah zadružnih sklepov, 10. ali ja zadruga z omejenim aH neomejenim poroltvom, 11. kdaj in kako se zadruga neba ta kdo preakrbi likvidacij«? ali konečni račun. 12. imena prvega načelstvn .1, liro, ker sredi leta ne moremo nobenemu dijaku odreči podpore. Da se Jeranova dijaška mi/a nekako piavilno vredi, je podpisani tega mnenja, da so osnuj«) v ta namen poseben odbor, ki bo vrejeval Jeranovo dijaško mizo. V tem smislu je podpisani ie govoril z nekaterimi gg. profesorji voronauka na srednjih šolah, ki s«, vsi tudi prav tistega mnenja Začasno torej prav lepo prosim, naj ae ie tudi nadalje pošiljajo darovi za lno pozabili na dihanje, ker večinoma s« de opravljajo svoja dela. Velika napaka je dihati ekozi usta. odtod bolezni v ustih in v vratu Treba je redno dihati akozi nos, kajti to je naraven organ za dihanje, po katerem se pljuča varujejo prašnega in premrzlega zraka. Nadaljna napaka je pri dihanju, da ljudje premalo globoko dihajo ter m- pri tem nič ne urijo miis-kuli v pl)Plitr.huH |K>rcatus<> Da sc ku/ljtvec ne raztrosi p'«lrugod, zavoljo tega je c. kr. namestništvo v Gradcu prepovedalo izvažanje hmeljskih sadežev iz sledečih občin: Okolica Celje, Skolljaves, Vojnik, Vran-kolje, Višniavas Novacerk- v, Dobrna, Pirešica, IVtrovče, Žalec. Sv. Peter. Sv Pavel; potem: G rajska vas, Vranska, Bra»lovče, Sv. Jurij pri Taboru. Gomilskavas, Poljzela, Sv. Hijvronim, Reka; Mozirju; trg in okolica Konjice; Sv. Martin b Paki. Za Štajerske kovače i Na deželni kovaški šoli v Gradcu je razpisano deset štipendij po 50 gld. Prosilci morajo biti Štajerci, v»aj 18 let stari, imeti »pričevalo o dovršeni ljudski Inli, in pa da je prosilec že \.-«aj d veleti delal v knvačnici. Prošnje sprejema do dne 20. maja leto« deželni odbor v i Iradcu. i Na vojaškem nabera. I Polkovnik: »Ti krepak in lep dečko, tebe pri vojakih še sreča čaka Ali hočeš biti konjik, ali topničar ali pešoc? — \0. v i n e c: < loapod polkovnik! »ako ai sam izbrati moram, vas prosim, da me takoj uvrstit« med — urlavbarjg. Prihodnja številka .00K0UUBA' Izide dn« 21. maja 1896 zvečer. Loterij M!< «> Nr«»čk«», I)anaj. 25. aprila: U. 54. A4. a. 7«. Urade.-, li.V aprila: M. 12. St bi. H2. Line, i. maja: 44, h 60 JO. 14. T r»t. 2 maja: fi.i 6 47. 4 «4. Tržne cene v Ljubljani. 2. maja. (I kr Plenica m. it M. » Ječmen. » Oves. • Ajda' » !'ro*'t. » Koruza. • Krompir, Lete Grah. Fliol. S Mulo kgr. Mait, > Špeh. »ve* » hktl. 7 K 7 i * tt 10 IZ «11 v\ 91 M «1. kr. 3peh, povojen, kgr. -ur-ivo maalo, • Ja;ce. j« dm» . . . i MI«ko. 111.-i (iove4e ni'«« k/r. telečje » • . Svm;sk'> • » . J Kn*truiiovo ■ > . i', lonec..... Golob..... Seno, 100 kr< • . I Slama » ' • • I Drva trda. 4 kub. mtr. » mehka , . , I c« Ni« -» l'l -■I bn P> StJ 16 50 tO Največji izbor \ -iJ^ ' a • « \ > *W vn? PVJP* Oii = 11 - ' ■ o • Razgrlas. V imenu »ta»ben*>ra odpora rszpi, oe da J . Y.WubU**lr ulice *t. 5 naznanja, da bode moral v kratkem svojo prodajaluico izprazniti, ker bode treba radi potres« popravljati. Vsled tega mora svojo zalogo kolikor možno zmailjlatl. Prodajal bode torej ge do 31. maja IW)0 svoje raznovrstno blago po tovarniški ceni. — Dobil je za polletje vsake baze novega blaga; posebno lepo blago za gvaute. židane rute, štof, cajg za hlače itd., svetuje torej vsakomur, komur je ležeče da po eeui kupi 8-1 naj nikar ne zamudi to dobro in ugodno priložnost. — Oanlkl franke. — — '(uo)iei |ojo»a — kLm.toval .m kateri m hoiojo pouoiti o aianiceni, kar koristi njihovemu uspeinemu gospodarstvu, priporoeano knjižico Kmetom v pomač. Narodao-goipciaraka razprava SpUal Iv. Belec, iupnii. Osna att kr., po poMiSkr. Dobiva ae f .Katoblkl Tiskarni* v Ljubljani. Na Najviije povelj« Nj. c. iti kr. a| ih prati pamanj kaaju alaati, alakamn prakavljanja. v ibalj tanj« ak*ta«ji*ga ia izdatn«|iaga mlaka ftkatlja velja 70 kr.. pol ikatljo 36 kr. 31avr.a zaloga Okrožna lokama Ksrnauburg pri Ounaju. Cena jedni ateklenici io kr. Ij. svetost papež Leo XIII. »poročili bo jto tt "jem idravttiku l>rnf. dr. Loj/poni-ju g lekarnarju G. Pieeoli ju v Ljubljani prisrčno zahvalo m dopo-tlane Jim stekleničice (22-7/ c?infifure*aželcdec Imenovani zdravnik ter ludi mnogi drug* sloviti profesorji in doktorji tujAsujejo bo-lehavim Pieeolijevo ielodčno tinkturo, kolera krepča telo dec, povečuje slad, pospešuje prijavljen je tn telesno odprtje. Naročila vsprpjema proti po-vteiju t» točno isvriuje (i. Pieeoli lekarnar pri „ Angelu" v Ljubljani na iMinajski cesti. Herbabny-Jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 261*11 nai»e4)im uspehom rabljeoi prani strop raztaplja aloa. upokojuj« kašelj, pomanjtojo p«t, dajo alaat do J«di pospetajo probavljaajo to rodllaost, telo Ja61 ia kropi. Zalaao, ki j« f »irapu » lahko «i prl.vajajoii obliki, j* jako karatna aa narsjaajo krvt, raitopljiv* f0«. formo-apaon« soli, ki v nj.m. pa posebno pri slabotnih otrootk po«peiu;»jo narajanj« koatlj ( ena »tekleatel Je 1 gld. » kr., po pottl SO kr več aa aavljaaje. 25» 20-10 nnrff^ma Svarilo! L7«ZTdk/: , I? yoja»lj» o pod jadnakimi ali podob-j' »•' aiiai ime ii, a ao vendar poavojl !•' Jf H aortavt ta ivojm uAlnka 'l ^ ' »- polnoma railiine od na4*za oriiri-.T. nalnepa 26 let obstojema pod-fooforaaato klal a g-a apaoao-t«loan«ga atropa. Zahteva na, t« torej vMlej larofoo ■«rbabny-J«v apaoao- ftalaaal ■trap. Paal naj ao tadi aa to, da Jo aravoa stojote oblastveno protokollraaa varstvana znamka aa vsaki staklonlol m proumo. ao dajt« ao aapoljatt attl s nitjo ooao, niti a drnslaal protvoaaaal. da bi kuptll kako ponarodbol 27 20-20 Dunaj, lekarna „znr Barmherzlgkelt" VII I. Kaiaeratrnaae 78 in 76. Zaloga tadi skoro ▼ vaok lekarnah. ČJ Liniment. Capsici comp. 18-10 a lokamo »lohter-Jove v Pragi 20« priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo te d»t»ti i kr in 1 (Id » »»•■n lekainalt. /abter« ltl.fi lil*i - . uitiaj kur* wf »»»■« M*l«HI« - . ** •««......• M.alt* • ai«k.r|. pel pwll«|M JW Predmeti iu potrrhAHne ta knrame, *la,dč\iar*e, krčnarje, •<»dinrje. toronnupmabriigalk* patent Sehindter. I tdaj »ulj: Dr. Ivaa Jaaalit Odfsvcrni arednik Ivaa Itak«*««. Tlaka .Katalllka Tlikarna ■