Različnosti. Šolstvo na Ogerskem. Leta 1879. je bilo na Ogerskem in Erdeljskem 2,114.864 otrok, ki bi morali hoditi v šolo. Hodilo jih je pa v resnici 1,644.803 t. j. 78#. Od teh šolo obiskujočih otrok je po navodnosti: Magjarov 794.915 razdeljenih na 7.179 šol; Slovanov 379.007 na 2.634 šol, in sicer: a) Slovakov 263.624 na 1.837 šol; b) Kusinov 45.591 na 471 šol; c) Srbov 36.716 na 260 šol; d) Hrvatov 27.076 na 166 šol; Nemcev 271.513 na 953 šol; Eumunov 205.374 na 2.874 šol. — Ljudskih šol je toraj skupaj 15.716. Kje so neki všteti Slovenci? Jako dvomno je tudi, da bi ti imeli kako slovensko učilnico. Po čemu ? Vsaj je Slovenec bistra glava. Medmurci n. pr. ob meji štajarski ne govore magjarščine in le malokateri jo utne; a kr. gosposka uraduje magjarski, občinskemu uradu rabi le magjarščina, cerkveno -farni urad občuje in piše le magjarski, ergo mora biti šola magjarska. Uboga deca! Čudno, da se božja beseda z lece oznanja vender le v materinščini. — Kakošnega duha je gosposka med ogerskimi Slovenci, vidi se takoj stopivši iz Štajerskega na Medmurje. V vaseh, kjer so zgolj Slovenci, ne najdeš niti jednega domačega napisa na deski, ki tujcu naznanja ime sela. To je ravnopravnost Slovencem! Kako se Slovanom naOgerskem godi, pišejo slovanske novine tudi tako-le: Groza je, kako se z nami Slovaci na Ogerskem postopa. Nimamo ne jednega samega zavoda, kjer bi se slovenščina (Slovaki na Ogerskem se imenujejo Slovence in svoj jezik slovenščino) učila kakor obligaten predmet, niti se ne uči na onih učiteljiščih, kjer se odgojujejo in izobražujejo učitelji in svečeniki. V Losoncz-u (Lučencu) na deržavnem učiteljišči poučevalo se je nekaj mladih Slovakov, ki so se pripravljali za slovačke šole; ker se pa tam v slovenščini ne poučuje obligatno, nagnala jih je potreba, da si med sabo ustroje privatno čitalaico, kjer so čitali slovačke knjige in časopise, ter se pripravljali za svoj bodoči stan. Pokojni ravnatelj Karol Terraj jim tega ni branil, a sedanji ravnatelj Zajzon začne mlade dijake spraševati, da si prisluži zasluge za »domovino«. Posledica je bila, da je sedem pripravnikov izključenih iz vseh ogerskih preparandij in da so morali otiti iz Lučenca v 24 urah; prognanci so bili najboljši in najpridnejši učenci. — Osobito se veliko agituje, da učitelji pomadjare svoja slovaška imena. Vredništvo službenega lista »Neptanitok lapja« pravi, da to ni herdjav (slab) nasvet za učitelje, katerih imena se težko izgovarjajo. Nemadjarskim učiteljem priporočajo, naj pokažejo s promenom svojega imena »patriotizem«. Mnoga gospoda na Madjarsketn smatra za napredek v šolstvo, da se Slovaki raznarode. — Kako pa je pri nas (na Slovenskem) v tem oziru? Na to vprašanje naj si vsak sam odgovori. Školstvo u Srbiji. U Srbiji uvadjaju se neke promjene u uredjenju srednjih školah i u preparandijah. Gimnazije i realke dielit ce se na niže sa 4 i na više sa 3 razreda. U preparandije uvadja se (proti ministaiskomu predlogu) njemački jezik. Ali ministar prosvjete namjeravao je provesti u učiteljskoj školi mnogo znatnije promjene, da, takove promjene, koje bi dirale u živac toga zavoda. On je naime podnio narodnoj skupštini predlog, po kom bi se imao dokinuti (odpraviti) četvrti tečaj, a prema tomu imale bi se nastavnoj cielji staviti uže granice. Tomu predlogu navadja ministar kao glavni razlog taj, što sadanja preparandija (osnovana prije 10 godina) pripravlja premalo učitelja, a drugi razlog toj promjeni bio bi još taj, što se u sadašnjoj preparandiji premnogo uči, da, mnogo više, nego što po mnjenju g. ministra treba učitelju znati. Eadi toga predloga bilo jo borbe u prosvjetnom savjetu, u kojem su se odlučno proti njemu borili izkusni strukovnjaci: Popovic, Milosavljevic i Bakič. Ipak je školski savjet pribvatio (sprejel) predlog ministrov. Nu ne prodje tako u narodnoj skupštini; ona ne prista nanj i tako je četvrti del spašen (rešen.) — Dobro kaže razpravljajuc o tom pitanju »Vaspitač«: »Progrešno je ono mišljenje što se kaže, da su za manje obrazovan ili ncobrazovan narod dobri i učitelji s manjom spremom; baš naprotiv, tamo treba najsposobnije i najvještive ljude slati, da bi se narod što prije osviestio i podigao na viši stupanj obrazovanosti«. Narodna je skupština prihvatila (sprejela) nadalje predlog, da se osnuje još jedna učiteljska škola u Nišu, ali s tom ustanovom, da se iraa na tom zavodu ustanoviti posebni odjel za manje spremne (manj spretne učence) učenike (učitelj = učenik; učenik — učenec). Kako taj zaključak narodne skupštine radostno strukovnjaci pozdravljaju, ne odobravaju posljednje ustanove, tvrdeč, da se tim nece postici cilj, koji se postiči namjerava. Oni tvrde, da bi bilo bolje, kad bi taj odjel bio pripi/avnim odjelom za učit. školu, ili kad bi se dovoljno nepripravljenim učenikom davala državna podpora u gimnaziji dotle, dok ne vrše tri razreda, pa onda da redovito polaze učiteljsku školu. Srbski tednik ,,Rodo]jllb" naznanja v 25. broji, da bode ilustrovani list »Srpska Zora« vsled izjave vlastnika, izdatelja in urednika Teod. Stef. Vilovskega prestal izhajati, ker ima premalo materijalne podpore, dasi obilo naročnikov, a malo plačnikov. Gotovo je to skrajni nemar od čitajoče publike, ki je dopustila, da pade ta jedini ilustrovani list srbski, kojega je urednik s požertvovanjem polnih 5 let izdržaval in to na takoj višini, da bi se list težko kaj zameriti mcgel. Pisanke se slikami iz prirodopisja, zemljepisja i. dr., ki se nikakor ne tičejo nauka v pisanji, je slavno ministerstvo prepovedalo rabiti po šolah. Pisanke, dosihmal dovoljene, se smejo rabiti le še do konca šol. leta 1881/82. Pisanke se slikami, kako se ima pero deržati in s predpisi, dovoljuje odsihmal deželni šolski svet na prošnjo dotičnikov. No, sedaj bode nastala konkurencija samo zarad cene in zarad popirja, kje se bode dobival lepši popir in bolj po ceni. V Ljnbljani, dne 25. junija. — Že predlanskem se je bila pri občnem zboru sprožila misel in želja, naj bi se v velikih počitnicah priredil v Ljubljani za gg. orgljavce podučevalni ozir, nadaljevalni kurs v povspeh cerkveni glasbi. Marsikdo ima dobro voljo na svojem koru povzdigniti cerkveno petje do višje stopnje, a ne ve, kako bi se dela lotil; marsikdo tudi misli, da je vse dosedanje že dobro ter da ne treba nikakoršnega napredka i. t. d. Pa naj že bode, kakor hoče: želja po podučevalnem kursu ni ugasnila. Naš gospod dopisnik »Izpod gore« jo je zopet oživil in prejeli smo tudi od drugod nekaj dopisov, kateri radostno pozdravljajo misel »Izpod gore«. — Ua se ta misel uresniči, imel je odbor cec. društva due 12. junija sejo in sklenil, napraviti zgoraj imenovani kurs. Zato pa naj po nasvetu v. č. g. predsednika za letos izostane občni zbor, katerega tako po društvenih pravilih ni treba sklicevati vsako leto, ampak na tri leta. Ker meseca avgusta še niso splošne počitnice in med pervi teden pade mali Šmaren, se je nastavil čas za podučevalni kurs od ponedeljeka, t. j. 12. septembra do sobote, t. j. 17. septembra. Poučevali bodo učitelji orgljarske šole, iu sicer: Harmonijo, preludovanje in modulacijo, praktično orgljanje in petje, zlasti koral, navod k podučevanju v petji; sostava orgelj, liturgika in nekoliko zgodovine glasbe. — Odbor bode tudi po svoji moči poskerbel gg. udeležencem cen6 stanovanje in kako razvedrilo. Iz serca želimo, da bi se oglasilo mnogo gospodov pevskih učiteljev in orgljavcev za ta poduk. Oglase naj se pa pismeno pri predsedniku cec. društva, v. č. g. dr. A Jarc-i, do konca meseca julija, da bode odbor vedel po številu oglašenih svoje priprave vravnati. Natančneji program se bode pozneje priobčil. Slavna vredništva slovenskih časnikov pa pro8imo, naj blagovole v svojih listih ponatisniti le-to oznanilo. nCerlcv. glasb." Občni zbor ,,Glasbene Matice" dne 20. junija t. 1. je imel malo vdeležnikov. Tajnik je poročal o delovanji, zlasti o izdanib muzikalijah, katere smo tudi ob svojem času razglasili. Blagajnik poroča, da je bilo dohodkov 966 gld. 92 kr. in troškov 874 gld. 3 kr., torej ostanka v gotovini 92 gld, 89 kr. Častnih članov ima »Gl. Matica« 4, ustanovnikov 21, letnih članov 150, skupaj 175 udov. Za leto 1881 se bodo razpošiljale članom te-le muzikalije: 1. Transkripcija narodne pesni: Luna sije, za glasovir zložil D. Fajgelj. — 2. »Glasbeua Matica« 9. zvezek. Zbirka 15 moških zborov in čveterospevov. — 3. Lavorika, II. del, zbirka za posamične glasove s 40 napevi. Prijateljem petja in domače glasbe naj bode to prekoristno društvo živo priporočeno. Tudi se morejo novi pristopivši člani naročiti na vse od »Glasbene Matice« do leta 1879 na svitlo dane muzikalije za 6 gld., z muzikalijami za leto 1880 pa 8 gld. Slovensko nčiteljsko dmštvo je zborovalo 30. p. m. Gg. Razinger in Žumer sta razkladala načert bodočih stenskih tabel; govorilo se je o naCertu sploh in o izpeljavi posameznib čerk. Navzoči so bili teh misli, da bi bilo dobro dodati še 1 tablo, na kateri bi bile tudi pisne »male« in tisne »velike« čerke, tako bi bilo vseh tabel skupaj 26. Govorilo se je potem o založbi tega dela, ki bode poleg obilnega truda stalo tudi dokaj denarja, sedaj je toliko gotovo, da sta gospoda E. in Ž. zrnožna in priučena temu delu; gospodje tovariši po slovenskih deželah naj pa z obilnim naročenjem kažejo, da vedo ceniti spretuost in požertvovalnost svojih tovarišev. Tukaj gre za izdelek domačega uma in dlana, nadejamo se, da bode tudi slavna vlada to delo poterdila in odobrila. Druga točka je bila: občni zbor »vdovskega učiteljskega društva«. >slovensko-učiteljskega društva« in »Narodne šole«. Navedena društva bodo imela svoj občni zber kakor druga leta, tako tudi letos ob istein času, za sedaj je določena v to druga polovica meseca septembra. Ako ima društveniko? kdo staviti kak nasvet, naj to naznam predsedništvu: za vdovsko društvo dr. A. Jarc-u, za slov. učit. društvo učitelju Govekar-ju in za »Narodno šolo« učitelju F. Stegnar-ju, ali pa sploh vredništvn »Učit. Tov.«. Dnevni red se bode na/.nanil o svojem času, ko zvemo »mnenje društvenikov«, ker pri občnera zboru bode prilika, razgovarjati se o marsičem. Razpisi nčiteljskih slnžeb. Na Kranjskem. V šolskem okraji Krškem je razpisanih 10 definitivnili učiteljskih služeb, in sicer: 3. in 4. učiteljsko mesto na 4razrednici v Krškem z letno plačo 500 gld., oziroma 450 gld.; 2. in 3. učiteljsko mesto na 3razrednici v Leskovci s 500 gld. in 400 gld. plače; 2. učiteljsko mesto 2razrednice v Eatečah s 500 gld. oziroma 400 gld. plače; 2. učiteljsko mesto dvorazrednice na Eaki z letno plačo 400 gld. in naposled učiteljska mesta jednorazrednic pri sv. Jurji pod Kumom (450 gld.), v Dolu ali Št. Janži (450 gld.) in v Jesenicah (400 gld.). ProSnja je vložiti do konca t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Kerškem.