Društveni vestnik. Kranjsko. Iz »Zaveze arstr. jugoslovanskik ueiteljskih društevu. Cenjeno učiteljsko društvo za radovljiški okraj je imenovalo poseben odbor za priprave XIII. glavne skupščine nZaveze", ki bo dne 25., 26. in 27. t. ra. na Bledu. Pripravljalni odbor, ki rau je načelnik gosp. Fr. Rus, nadučitelj na Bledu, se je resno poprijel dela in sestavil v sporazumljenju z vodstvom ^Zaveze*" jako zanimiv Tzpored, ki ga priobčimo v prihodnji št. uUčit. Tov." Za glavno zborovanje je zglasila slav. rSlovenska šolska Matica" sledečo razpravo: Dosedanje smeri in bodoča naloga slovenskegajezikovnega pouka. Poročevalec gosp. prof. dr. Fran Ilešič. Gosp. ravnatelj Ivan Lapajne bo pri svoji razpravi, ki smo jo prijavili v zadnjem »Ucit. Tov." stavil ti-le resoluciji: 1. Slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo ustanovi in vzdržuj list za doraačo in narodovo vzgojo. 2. Slovensko in i st rsko-hr vašk o učiteljstvo se posvetuj o vpeljavi roditeljskih konferenc. Cenjena Zavezina društva nujno prosimo, da narn vrnejo nDruštveni izkaz" še do 16. t. m., da raoremo še priobčiti izvoljene delegate. Dosedaj so prijavila delegate sledeča društva: I. Društvo učiteljevinšolskihprijateljev okraja ljubljanske okolice: 1. Fr. Ks. Trošt, nad- učitelj — Studenec — Ig. II. Uciteljsko društvo zaradovljiški okraj: 2. Andrej Grcar, nadučitelj — Radovljica. 3. Jožef Ažraan, nadučitelj — Breznica. 4. Milan Guštin, učitelj — Jesenice. 5. Jožef Bajželj, učitelj — Jesenice. III. Učiteljsko društvo za celjskiinlaški okraj: 6. Iv. Kvac, ucitelj — Sv. Martin v Rož. dol. 7. Iv. Logar, učitelj — Zidan most. 8. Rajko Vrečer, učitelj — Sv. Peter v Sav. dolini. IV. Slo venjebi striško učiteljsko društvo: 9. Jos. Sabati, nadučitelj — Zg. Polskava. 10. Martin Šamprl, učitelj — Črešnjevee. Dalje prosirno gg. blagajnike Zavezinih društev, da pošljejo Zayezinemu blagajniku letne doneske. Vodstvo ,Zavezeu. Slovenska šolska Matica v Ljuhljani. Odbor tega najmlajšega slovenskega književnega društva jako marljivo deluje. Posrečilo se rau je že pridobiti prav lepo število priznanih pedagoških pisateljev, ki so z vsem zanimanjem pri delu. Pričakovati je torej, da bodo že prvi sadovi, ki hoče ž njimi Matica svoje društvenike obdariti koncem prvega leta, pokazali, da hoče z vso resnobo in vnerao gojiti polje pedagoške vede. Tudi društvenikov se je oglasilo že lepo število, od katerih jih je 583 ietnih že plačalo; med njirai je 8 ustanovnikov. Toda lahko bi jih bilo že več. Pogrešamo še raed njimi raarsikoga, ki bi ne smel izostati. Še enkrat opozarjamo, da je vsakerau društveniku na korist, če se število društvenikov pomnoži. Gim več denarja ima društvo na razpolago, tem več darov more svojim društvenikora podajati. Še je čas, da se oglase za tekoče lelo novi društveniki. Po pravilih se sprejemajo društveniki do konca rožnika vsakega leta. Iz radoTljiškega okraja. (Občni zbor radovljiškega učit. društva v Lescah.) Dne 4. malega travna zbralo se nas je lepo število, 17 gospodov oziroma gospic, k občnemu zboru našega društva. Pozdravi nas g. naducitelj A. Grčar ter izrazi veselje, da nas je vsaj toliko došlo, sicer srao pa tako skoraj vedno isti na zborovanju. Oraeni, da se je tajnik g. Stiasny preselil v Zagorje in blagajnik g. Ažman pa odpovedal. Dne 8. grudna v Lescah prirejeni koncert riašega društva v zvezi z bleškim pevskim društvom donesel je za dr. Prešernov sporninek 102 K. Dohodkov je imelo društvo pretečeno leto 185*50 K., stroškov pa 105 K. Premoženja imamo 135*38 K in pa bas, kateri se še ni prodal. Tudi za jubilejski koncert nabrani denar, baje okoli 40 K, po-* jasni g. predsednik, je pri njem. Na to je bila volitev novega odbora. Predsednikom je voljen g. naducit. Andrej Grčar iz Radovljice. Odbor, kateri se je takoj sestavil, je sledeči: G. naducit. Fr. Rus na Bledu, namestnik; g. Iv. Pianecky, učit. v Radovljici, tajnik; g. Josip Korošec, nadučit. v Kropi, blagajnik; g. Milan Guštin, učit. v Jesenicah, odbornik. Naslednja točka je bila, posvetovanje o dopisu BZavezeu, v katerera se naznanja, da se otvori naš učit. parlaraent letošnje leto o Binkoštih na Bledu. Sklene se, prirediti na binkoštno nedeljo zabaven veeer s petjera in morda še kaj drugega. Voli se krajevni odbor, kateri naj preskrbi vse potrebno za zborovanje. Tudi delegatje za parlament se volijo. Priprave in podrobnosti naznani itak ,,Zaveza" saraa, vsled tega se ne spuš.amo v podrobnosti. Vest nik. Učiteljski konvikt v Ljubljanii G. Ivan Šemrl, učitelj v Lescah. 100 K; g. Avgust Korbar, nadučitelj na Premu, 6 K; tvrdka Pr. Ksav. Sovan 20 K 16 h. Snb auspiciis Imperatoris bo promoviran dne 13. t. m. v slavnostni dvorani graškega vseučilišča doktorjem filozofije tukajšnji učiteljiščni profesor g. Fran 11 e š i č. lskreno eestitamo ! Kdor drugemu jamo koplje, sam ranjo pade. Znano je gotovo tudi čitateljem našega lista, kako je dr. Šušteršič spletkaril in ruval proti neomadeževanemu, vse časti vrednerau in velezaslužnernu dr. Ivanu Tavčarju ter mu skušal omajati zaupanje in ugled pri volilcih. Hvala Bogu, ta namera se dr. Sušteršiču ni posrečila. Zgodilo se je baš nasprotno; dr. Šušteršič je obračal, Bog je pa obrnil; dr. Tavčar je dr. Šušteršiča dne 1. t. m. v državni zbornici popolnoma uničil. Dr. Šuštersič je na Dunaju poli- tičen mrtvec. Gast in slava dr. Tavcarju, Iv. Plantanu in drugim naprednim poslancem, ki so porazili moža, ki je govoril, da je nova šola prokletstvo za ljudstvo. Iz dr. Tavčarjeyega govora v državnem zboru: 8Ko sem zadnjič v zadevi nadvojvode Fi%na Perdinaada glasoval za otvoritev debate, storil sem to z najboljšira namenora. Mi liberalni Slovenci zastoparao stališče, da je nova šola za nas ,,noli rae tangere", katerega se ne srae dotakniti. (Živahno odobravanje.) Toda naši klerikalci iraajo obsežen, velikanski apetit na to šolo. Bili srao zato ranenja, da je v zadevi nadvojvode potreben razgovor, umeje se ob sebi da v tistih mejah, ki jih predpisuje dolžno spoštovanje do članov cesarske hiše. Jaz sem, tega ne tajirn, jaz sera dober Avstrijanec, dasi svoje lojalnosti in svojega katolicizma, ki morda ni tako oguljen, (Veselost in pritrjevanje), ki je morda boljši, kakor pri marsikora, ki tu pred menoj sedi, ne nosim na roki in na jeziku; jaz sera dober Avstrijanec, ker sem prepričan, da je obstanek celokupne države neizogiben življenski pogoj za raoj raali narod, in če naj ne pride do tega, gospodje vseneraci, da bodp nemški konji na potu k Adriji hodili po naših telesih. Ze zato sern Avstrijanec in ne glede na kaj drugega. Gosp. Šušteršič pa je moje takratno glasovanje ožigosal kot veleizdajstvo in stvar v »Slovencu" aviziral. Znan njegov raanever je, da se rad z liberalnimi ljudmi drapira in tako je opozarjal na to, da so bili Mladočehi ogorčeni, da sem se jaz drznil glasovati za otvoritev debate. (Posl. dr. Brzorad: Pa to ni resnično). Vem, da to ni resnično, ali brzojavilo se je tako. To je stara finta naših klerikalcev, da, kadar pridejo v stisko, iztaknejo kje kakega starega, častitljivega breziranega raoža in potera pišejo: Neki pristaš liberalcev, častitljiv starček, je obsodil taktiko liberalnih Slovencev". In tako si zdaj neprestano pomagajo s fingiranirni Mladočehi, ki baje vse obsojajo, kar delajo in store liberalni Slovenci. \rsled tega sera zdaj v vseh klerikalnih listih ožigosan kot veleizdajalec, kot sovražnik cesarske hiše, in stare babe, ki spadajo h klerikalni stranki (veselost), pričakujejo povsem resno, da bora v prihodnjih dneh na dvorišču kake vojašnice kot veleizdajalec ustreljen. (Veselost.) To je način bojevanja dr. Šušteršiča in meni se zdi ta način malo slovanski. Zakaj se nikdo njegovih kranjskih tovarišer ni oglasil za dr. Šušteršica? nSoča* piše: »Zakaj se nikdo izmed clanov Šušteršičevega kluba iz Kranjske ni potegnil v strahoviti sodbi v drž. zboru 1. vel. travna v kakem govoru za svojega šefa, tako, da se je moral revež Šušteršic sam braniti, kar v tera slučaju ni bilo dostojno?! Dr. Zitnik ni srael za Šušteršiča vstopiti, ker je irael v dež. zboru kranjskera ljubeznivo stvar zaradi častne besede in je Hauffov mož Jb-rez sence! Zagrmelo bi po vsej zbornioi, če bi bil dr. Zitnik vstal in se potegnil za svojega šefa, in Slovenci bi irneli tudi to čast, da bi v državnern zboru drugemu našemu poslancu, ki kraete zastopa, očitali neko umazanost! (Dr.) Vencajz tAidi ni smel nastopiti s svojo sulico. Irael je opraviti nekaj z dacom. Njegova gospodarska družba je bila zaradi tihotapstva obsojena v denarno globo in Vencajza so poslali kot uradnika v zasluženi penzijon. Ge bi se bil tudi ta oglasil za svojega Šefa, bi bili tretjega slov. ^kmetskega*' poslanca v zbornici posbavili — na pranger! ,,Vodja" Povše se tudi ni upal na dan, ker bi se razpravljalo o njegovem penzijoniranju v najboljših moških letih, in to zopet ne bi kazalo slov. kmetskim poslancem prijaznega lica ! Ostala sta še Pfeifer in Pogačnik. Pfeifer ima v svoji lajni le eno melodijo: poškodovanje po toči. Ta ni mogel za Šušteršiča vstopiti, pri najboljši volji ne. Pogačnik je bil tih ko zid. Ta je pa vzel korajžo v generalni zakup! Tako, slov. kmet na Kranjskera, taki so tvoji zastopniki, ki so ti jih usilili klerikalci pod znamenjera verskega boja! Slov. kmet, ta strašna sodba v drž. zboru kaže v bengaličnem svitu tvojo veliko revo, kaže, da niraaš nič lastne volje. Glej, kako je zastupnik 38 tisoč volilcev pete kurije stal na prangarju!" Črnilo. Nedavno so v nekern bakteriologiškem zavodu preiskovali tinto. Pokazalo se je, da se nahaja v večini tint različnih plesnih in drugih gljiv in ranogo drugih drobnostvornih povzročiteljev bolezni, zlasti v tintnikih brez pokrovov. Ako so vcepili te drobnostvore raorskira svinjkam ali mišim, so te živali za nekoliko dni poginile. Tako si pa tudi lahko razlagarao tiste žalostne slučaje, ko je vsled ranjenja z mokrirn peresom nastopilo pri ranjencu zastrupljenje krvi in končno smrt. Otroci iraajo navado, devati umazana peresa v usta, polizati raadeže z jezikom itd. Bakterije, ki se nahajajo v ernilu, prihajajo tem potom v želodec in morejo postati vzrok naglerau zastrupljenju ali vsaj bolezni. BSoči" se piše iz učiteljskih krogov na Kranjskem, da imajo na dežeii pri odddaji služb skoro vedno prednost klerikalni učitelji. Krajni šolski sveti, po večini klerikalni, postavljajo v terno-predlog take učitelje, o katerih so prepričani, da bodo trobili v klerikalni rog. 0 drugih kompetentih liberalnega mišljenja pa sestavljajo klerikalni šolski sveti po inicijativi župnikov prav sramotna in lažnjiva poročila na okrajni in deželni šolski svet. Izjerao delajo edino kranjska mesta. Znani so vrlo delujoči učitelji na Kranjskem, kateri so si pridobili za omiko ljudstva tudi izven šole izdatnih zaslug, ali še vedno morajo službovati kot učitelji v kaki samotnejši vasi ali pa kot drugi ali tretji učitelji na večrazrednicah. Narodno-napredni stranki se nudi lepa prilika, da to krivico nekoliko popravi pri oddaji učiteljskih služeb na novi trefcji raestni šoli v Ljubljani, če ji ne bo deželni šolski svet prečrtal računa! Ucitelji v držaTnem zboru. V drž. zboru sedi 8 učiteljev. Ti so: Jožef Cerny, narodni socialist, za Jičin; Jožef Kasper, nemški radikalec, za Truntnov; Jan Drexler, nemški nacijonalec, za Bregenc; F. Schreiter, neraški radikalec, za Ljutoraerice; Karl Seitz, socialni demokrat, za Korneuburg; Jožef Sokol, Mladočeh za Pardubice; Mart. Turnherr, nemški antiserait, za Feldkirch in Jan Vajtyka, član poljskega kola za Krakov. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Z. 1650. Kranjsko. Na petrazredni c. k. uradniški ljudski šoli v Idriji je stalno popopolniti mesti dveh učiteljev z dohodki IV. plačilnega razreda idrijskega učnega osobja t. j. z letno plačo po 1000 K, aktivitetno doklado letnih 200 K in pravico do 6 petletnic po 10 K. Prosilci naj lastnoročno pisane prošnje z dokazoin učne sposobnosti za ljudske šole s slovenskim in nemškira učnim jezikom predpisanim potom do 31. majnika 1901 pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu ulože. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji, dne 2. majnika 1901. St. 548 o. šol. sv. Na. dvorazrednici v M i r n i p e č i razpisana je za paralelko služba provizorične učne osebe s plačo 800 K in je prošnje oddajati do 20. v e 1. t r a v n a t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Rudolfovem. Predsednik: Friedrich, 1. r. An der zweiclassigen Volksschule in Trata ob Bischoflack ist die erledigte II. Lehrstelle mit den systemrnassigen Beztigen nebst dein Genusse der Naturahvohnug definitiv, eventuell provisorisch zu besetzen. Die gehorig belegten Gesuche sind im vorgesehriebenen Wege bis Ende Mai 1. J. hieramts einzubringen. K. k. Bezirksschulrath Krainburg, atn 29. April 1901. Št. 788. Štajersko. Na četirirazredni dekliški ljudski šoli za okolico Ptuj je stalno popolniti služba učiteljicez dohodki II. plačilnega razreda, Prosilke za to mesto, zmožne slovenskega in nemškega jezika, naj vložijo svoje prošnje, katere je opremiti z izpričevalom zreloizpita, učne usposobljenosti in z domovinskirn listom do dne 1. junija t. 1. pri krajnem šolskem svetu za okolico Ptuj. C. kr. okrajni šolski svet. Ptuj, dne 1. maja 1901. Apfaltrern m. p. predsednik. Gospodarski program. Naslednje tvrdke darujejo od iztržka, oziroma dobička, ki jim ga da zaslužiti učiteljstvo, dogovorjene odstotke v prid učiteljskemu konviktu. Vsakdo (vsaktera) pa blagovoli zahtevati, da se vsaka vsota, ki jo odjemavec izplača, zabeleži v prid konviktu. 1- JOS. PetriČ ~~ zaloga raznovrstnih šolskih zvezkov, peres z  napisom: .Učiteljski konvikt" in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. 2 Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg. 3. MiliČeva tiskama ~ zaloga uradnih spisov i. t. d. — v Ljubljani, Stari trg. 4* Narodna tiskama v Ljubljani, Kongresni trg. V °* keDerjeva tlSKama v Postojini, zaloga uradnih spisov itd. 6. GriČar & MejaČ tr-ovina z narejenimi oblekami za dame in - 1 gospode v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 7. Fran Ksav. SoUVan tr._ovina z manufakturnim blagom v . Ljubljani, Mestni trg. 8. Fran Kraigher, krojaški mojster v Ljubljani, Kongresni trg. 9- AntOIl KrejČi za}°-a ™oških in ženskih klobukov v VVolfovih —1 ulicah v Ljubljani. 10. J. SokllC, trgovina s klobuki v Ljubljani, Pod trančo. 11- E. KaVČiČ tr-ovina s specerijskim blagom v Prešernovih ulicah —'. 1 v Ljubljani. 12. F. LilleCf trgovina s specerijskim blagom na Jurčičevem trgu ! __- v Ljubljani. 13- Filip Faidiaa m*zar iQ trgovina s pohištvom v Prešernovih =- -—___. ulicah št. 50 nasproti novi pošti v Ljubljani. 14. Maks Domicelj zal°_a moke iz mlina Vinka Majdiča po  __ en gros cenah v plombovanih vrečah po 10, 25, 50, 85 in 100 kg. na Dunajski cesti Graiserjeva hiša v Ljubljani. 15. H. oCllllieltzer, zaloga stolov, Šelenburgove ulice v Ljubljani. 16. Ivan BonaČ zal°ga šolskih knjig, svinčnikov družbe sv. Cirila  L in Metoda in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani, Šelenburgove ulice. 17. Banka ..Slaviia" v PraS[ — glavno zastopstvo za slovenske  — dežele v Ljubljani — vzajemno zavaro- valno društvo, podpira učiteljski konvikt in dajeodučiteljskih zavarovanj provizijo .Zavezi slovenskih učiteljskih društe v."