400
Vekoslav Spindler: Vse za druge .. .
„Befehl, Majestat!"
»N-e-k-je v mestu," je pričel cesar počasi, prav kakor bi mu beseda iz ust ne* hotela, „nekje v mestu je gostilna, kamor zahaja rusko veličanstvo! He!"
Adjutant je še vedno stal kot sveča.
„Grof Wallenstein! Vitez Manzurov vam bo povedal, kje je ta gostilna! He!"
„„Ni treba, veličanstvo! Sem sam že bil doli!""
Cesar Franc je pristopil k svojemu pobočniku, ga prijel za gumbo pri uniformi, mu gledal v oči ter dejal: „Sie, sie Wind-hund!"
Nato je odšel s smehljajočim obrazom.
Pobočnik grof Wallenstein - Wartemberg pa  je  bil črez mero
srečen,  ker ga je njega veličanstvo milostivo blagovolilo imenovati
„Windhund".
(Dalje prihodnjič.)
Vse za druge . . .
Jj)repenenje duše moje
prestopilo prag je tvoj . . .
V  tvoji sobi sreča, radost, solnčnih žarkov pestri roj! . . .
Hrepenenje duše moje v tebe vprlo je pogled koprneče, kakor k solncu mladi se ozira cvet.
V  tvoji sobi radost . . . sreča . . . solnčni žarki . . . zvonek smeh . . . Vse za druge! . . . Hrepenenje
šlo je s solzami v očeh! —
Vekoslav Spindler.