Poštnina plačana ▼ gotovini Lato VM, it. 988 Ljubifana, torek 25, oktobra 1927 m i«>«i« »> 4. »irtrai. — Stane mesečno Din as*—; za iao> semstro Din ter— neobvezno, Ojriaai po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica itev. s/L Telefon št. 107« in «8*44 ponoči tudi it. 1034. Rokopisi so no »rafeajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (ene 2 Din UaravatStvoi LJobljana, PreiernoTs uHea »t. 54. — Telefon it <036. tosanUal oddelek; Ljubljana, Prešernova uHca k. 4. — Telefon it. «49? Podrntiid: Marfcor, Aleksandram it. 13 - Celje, Aleksandrova cesta — Kačun pri poŠta«« ček. aavodu: Lfpb-j lana St. u.!*« - Praha čisto yS.i«o3 Wieo.Hr. »s-«4i- > 'tt ' 7 Ljubljana, 24. oktobra. Skupni nastop opozicijonalnih klubov SDS, HSS in ZS je vzbudil ogromno zanimanje v vseh slojih prebivalstva. Vsi čutijo, da tu ne gre za trenuten političen manever, ampak za dogodek trajne važnosti, ki pomenja močno premembo političnih razmer v naši državi in to brez ozira na morebitni njegov momen-tani efekt na vlado. Tudi v naši ožji domovini je skupni nastop opozicijonalnih klubov predmet živahne razprave in presoje. Saj vidijo v tem koraku pobudo za ustvaritev toliko potrebne napredne fronte, in sicer to pot od zgoraj, kjer so doslej obstojale za njo še neke ovire. Zato se v mnogih bude nade. da se bo morda dalo doseči sedaj, kar se toliko let ni posrečilo. To pa tembolj, ker nečuvena nasilja, ki jih uganja SLS. spreminjajo Slovenijo od dne do dne bolj v Makedonijo. Odkar so radikali izročili Slovenijo Iderikalizimu, je izginila vsaka pravna sigurnost in mesto zavesti, da nad vsemi stoji in vlada zakon, stopa prepričanje, da zakon velja le tam, kjer ga treba naperiti proti naprednim krogom. Drzno ubijanje legalnega zastopstva naših gospodarskih slojev, zloraba oblastne samouprava, uničenje avtonomije naprednih občin, klerikalna samo-pašnost v cestnih odborih in v okrajnih zastopih. nasilne spremembe v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in tako naprej, kar se vsak dan niza novih nezakonitosti blaznega klerikalnega terorja, mora pač vsakomur utrditi prepričanje, da je obča napredna fronta Sloveniji, njenemu gospodarstvu, njeni kulturi, vsem njenim stanovom in še najbolj našemu kmečkemu stanu, ki je nasilju politikujoče duhovščine skoro na milost in nemilost izročen, tako pereče potrebna, da se zmanjšuje vse ono. kar naprednjake razdvaja. Zivljenski interes vseh stanov je. da samostojno politično mišljenje v čim večji meri pro-dere tudi med podeželske sloje, kojih gospodarski napredek vrh tega bolj in bolj postaja nedvoumen predpogoj napredka mestnega in delavskega življa. S tem pa se ustvarjajo moderni ideološki pogoji za sodelovanje vseh stanov na najširši podlagi. Politično skupino, ki je nastopila te dni v Beogradu z velepotezno ponudbo g. Davidoviču, že delj časa žele vsi oni, zlasti gospodarski krogi, ki trdijo, da bo vsaj za 10 let v Jugoslaviji še najbolj pereče vprašanje, kako izvojevati «pre-čanom» stvarno enakopravnost. S tem, da so gg. Radič, Pribičevič in Jovan Jovanovič ponudili vodstvo g. Davidoviču, so izrekli, da si prečanske fronte ne žele. Vendar ni nobenega dvoma, da eventualna odklonitev tega vodstva od srbijanske strani skoro avtomatično vodi do takega zbližanja treh prečan-skih skupin, da tudi proti njihovi želji otvarja dobo odločilnega in ostrega boja med prečani in Srbijanci. Da so v tem novem merjenju moči klerikalci kakor plačani najemniki proti ostalim prečanskim skupinam in da jim na vso moč streljajo v hrbet, samo da lahko uganjajo nasilja v Sloveniji, to je sicer dokaz, kako neznačajna je vsa politika SLS in kako je zlasti njeno dosedanje avtonomistično stališče bilo prosto slepilo, a odsotnost eksponentov rimske kurije v bojni fronti za stvarno enakopravnost ni več v stanu to fronto bistveno oslabiti. Brez sodelovanja strank, katerim hoče slepota vodilnih krogov naše države za vsako ceno vsiliti značaj prečanske državne opozicije, se ne bo dalo dolgo vzdržati, o tem so se mogli prepričati oni, ki so videli njih elementarni nastop že v prvih sejah nove Narodne skupščine. Vse je sicer na delu, da g. Vukičeviču podaljša politično življenje s pritiski na muslimane in navideznimi popusti pri slavnem srbijanskem činovniškem ključu. Morda se to za hip še posreči vsaj na zunaj. Kljub temu pa ni politika v Beogradu, ki bi ne vedel, da taka vlada samo pripravlja mesto drugi, ki jo je morda mogoče za kratko dobo že odrivati, a bo potem še trdneje in solid-neje zgrajena. Koncentracijska ideja, ki so jo v novi skupščini pokazali opozicijonalni voditelji in ki je v skupnem nastopanju HSS in SDS pokazala že realne uspehe, je zaključila dobo atomiziranja političnih sil v naši državi. Odslej se bo združevalo in to prinese nujno posledico, da se bo potem več zidalo nego podiralo. Naj se bližnji dogodki v Beogradu razvijajo kakorkoli, ta zdrava koncentracijska smer se ne da izbrisati in SDS je trdno odločena lojalno sodelovati z vsakim, ki bo tej smeri zvesti. Mi napredni Slovenci pa še posebno odobravamo združevalno politiko naših voditeljev, kajti po tej poti bo možno približati se trenutku, ko bodo vse naše napredne sile dozorele za veliko skupno akcijo, katere glavni cilj je čisto pozitiven. boj s klerikalizmom pa vsiljen silobran. Sneg na Tirolskem Innsbruck, 24. okt. d. Po hudem deževju Je rgtoHo »padel prvi V znamenju popolne negotovosti Napori in intrige proti osnovanju velike parlamentarne unije. — Manevri za odgoditev odločitve v Demokratski zajednici. — Radikalske koncesije muslimanom in demokratom Beograd, 24. oktobra, p. Za jutri so vsi parlamentarni klubi sklica® seje, da določijo kandidate za stalne skupščinske odbore Ln razpravljajo o novi situaciji. Največje zanimanje vlada seveda za sejo Demokratske zajednice, v kateri se obe krili z vso odločnostjo pripravljata na jutrišnji odločilni spopad Nocoj se je vršila konferenca dr. Marinkoviča z nekaterimi demokratskimi poslanci, ki veljajo za njegove pristaše, a tudi Ljuba Davidovič ie večkrat in dolgo konferiral s svojimi prijatelji. V vseh političnih krogih se opaža velika nervoznost in nesigurnost, kar nihče ne pozna pravega razpoloženja med demokrati. Radikalom bi bito najbolj všeč, ako bi prišlo jutri do razkola v demokratski zajednici, ker računajo, da bi ostali ž njimi muslimani in vsaj toliko demokratov, kolikor jih je treba za večino. Obenem pa bi se s tem iz-nebili g. Davidovič a, ki bo vedno ostal za nje slaba vest, dokler bo v vladni večini. Seveda pa okolica g. Vukičeviča še vedno računa s tem, da se bo večina Demokratske zajednice ustrašila posledic, ki bi jih imel sprejem opozicijske ponudbe in ž njim zvezana demisija vlade, tako da bi Demokratska zajednica to ponudbo odklonila ali pa vsaj odgodila. V tem pravcu so delali danes tudi demokratski ministri m njihovi prijatelji. Ti opo- zarjajo na nevarnost, da pride jutri do razcepa v kfabu in kasneje še do razcepa v stranki. Zato pritiskajo na Davidoviča, naj ne vztraja brezpogojno na tem, da zavzame klub že jutri definitivno stališče, ampak naj pristane na odgoditev. To bi se zgodilo na ta način, da bi klub jutri izjavil, da ni k«m-petenten sklepati o tako dalekosežnih odločitvah in da zato prepušča sprejem ali odklonitev opozicijski ponudbe glavnemu odboru ali pa celo kongresu demokratske stranke. Ker ima. v obeh teh korporacijah g..Davidovič trdno in veliko večino, računajo demokratski ministri, da bo morda na predlog pristal, s čemer bi bila kriza za par tednov odložena. Da bi podprl stališče onih demokratov, ki so za nadaljevanje današnje koalicije, je šel g. Vukičevič v svojih koncesijah mnogo dalje kakor je prvotno nameraval. Muslimanom je prepustil sarajevsko občino, demokratom na ljubo pa je žrtvoval že celo vrsto radikalnih uradnikov. Eden izmed glavnih argumentov, s katerimi sfcušajo vladm krogi pobijati enotni parlamentarni klub demokracije, je tudi »prečanska fronta«. Zlasti danes se je v njihovih krogih naglašalo, da bi imeli v takem klubu večino prečani in skušajo s tam vplivati na srbske poslance Demokratske zajednice. Muslimani bi ostali raje z g. Vukičevičem Izjave ministra dr. Spaha. — JMO je sklenila z g. Vukičevičem tajen pakt? — Sarajevska občina kot prva nagrada Beograd, 24. oktobra, r. Danes dopoldne od 10. do 12. se je vršil sestanek med gg. Davidovičem in šefom IMO g. dr. Spahom. Ta sestanek je bil v zvezi z jutrišnjo sejo demokratske zajednice. V javnosti se je neprestano zatrjevalo, da se zavzema g. dr. Spaho za ohranitev demokratsko-radikalske koalicije. Zato so se novinarji obrnili za informacije na g. dr. Spaha samega in ga prosili, naj se izjavi, ali je za ali proti predlogu opozicije, «Ne bi hotel obuiati spominov iz 1. 1925.» je odvrnil g. dr. Spaho. «To znači. da ste proti predlogu?« — «Rekel sem vam, da ne želim ponavljati eksperimentov iz leta 1925.» «Torej ste za današnjo vlado in proti bloku?» — «Pa to je znana stvar,» je odgovoril dr. Spaho. Ta razgovor potrjuje torej, da je gospod dr. Spaho zagovornik teze dr. Marinkoviča in ž njim najbrž tudi drugi muslimani. Zopet se zato pojavljajo vesti, da je IMO sklenila z g. Vukičevičem tajen pakt. da bo ostala ž njim, tudi če se demokrati pridružijo opoziciji. Muslimani so za to prejeli že tudi prvi honorar. Kakor poročajo namreč današnji listi, je vlada pristala na njihovo zahtevo, da reformira doslej samoradi-kalski gerentski svet v Sarajevu na tak način, da bodo imeli v njem muslimani večino. Za to so se borili muslimani doslej že pet let, a vedno brezuspešno, ker radikali o tem niso hoteli niti slišati. Šele v sedanji stiski so popustili, da bi s tem navezali IMO na sebe. Zemljoradniki o važnosti opozicijske akcije Beograd, 24. okt. r. Ugleden član zem« ljoradniškega kluba je izjavil danes vaše« mu dopisniku, da situacija za demokrate ni bila še nikdar tako ugodna «.akor je da« nes; nobena stranica doslej še ni bila v ta» ko prijetnem položaju, da zbere vse šale, v katere ima narod popolno zaupanje. Če bo demokratska stranka zamudila to pri. liko, zagreši velik greh napram narodu, ki ji je izkazal zaupanje. A tudi državi je po» trebna koncentracija vseh demokratskih elementov, 4ako glede notranjega, kakor tudi zunanjepolitičnega položaja. Če bo demokratska stranka s svojim postopa* njem preprečila osnovanje parlamentarne unije, bo njena krivda in odgovornost teto večja, ker se ji stavi j a jo na razpolago vse sile brez pogojev in par tucatov pomičnih uradnikov ne predstavlja niti odstotka one koristi- za demokratska načela, kakor ji nudi demokratični blok vseh poštenih in delovnih elementov v sedaoji Narodni skupščini. Če se demokratska stranka jutn odreče tej ideji in prepreči njeno oživo« tvorjenje, bo s tem sama zapečatila svojo usodo v narodu. Radie o Korošcu Zagreb, 24. oktobra, n. Gosp. Stepan Ra; dič je dal danes novinarjem izjavo, v kateri je govoril tudi o razmerju med radikali in klerikalci. 0 g. Korošcu je menil, da je še bolj brezobziren kakor g. Vukičevič, ker je v svoji izjavi naglašal, da nosi vso odgovornost blok demokracije, če današnja vlada ne bo imela v Narodni skupščini večine. S tem je vodja slovenskih klerikalcev ponovno pokazal, da prav nič ne razume politike, ki je psihološka dinamika, a ne slepa policija in žandarski pritisk. G. Korošec grozi tudi z novimi volitvami, ne vodeč računa o tem, da bo celokupna demokracija našega naroda v tem slučaju nastopila z enotno listo in da bo stopilo v ta tabor demokracije vse, kar je pošteno in svobodno. Odstavljeni radikalski uradniki Novi Sad, 24. okt. d. V zvezi s spora, zumom med demokratskimi ministri in g. Vukičevičem je bilo v Vojvodini tekom današnjega dne odstavljenih 90 radikalskih občinskih beležnikov. Streli na brzovlak Beograd, 24. okt. p Nocoj so neznani zlibovci na progi Koprivnicasmadžareka meja streljali na brzovlak. Zlikovce še ni» so mogK prijeti. Škrlatinka v Sarajevu Sarajevo, 24. oktobra, n. Radi epidemije škrlatrnke je oblast odredila danes zatvo« ritev vseh srednjih šol v Sarajevu. Osnov, ne šole so ž« delj časa zaprte. Upori v Albaniji Tirana, 24. oktobra (lo.) Uprla so se razna plemena, ker smatrajo, da je Ahmed beg Zogu kriv umora Cena bega v Pragi. Mednarodna zveza intelektualcev London, 24. oktobra, (lo.) Včeraj je bil zaključen v Heidelbergu kongres Mednarodne zveze intelektualcev. Na zaključnem banketu so govorniki povdarjali važnost tega kongresa, na katerem je bilo zastopanih 12 narodov. Angleški zastopnik lord Birken-head se je v svojem govoru dotaknil povojnega stanja Evrope in izjavil, da ne bi bilo pravično zahtevati, da bi bili vsi narodi za dovoljni s sedanjo mednarodno politično situacijo in da je treba vse storiti, da se spori med narodi omilijo in zagotovi človeštvu miren in nemoten razvoj. Mednarodna konferenca za zračno plovbo v Rimu Rim, 24. okt. o. Ministrski predsednik Mussolini je otvoril danes dopoldne na kapitolu IV. mednarodni kongres za zra. koplovstvo, na katerem je zastopanih pet« deset držav. Otvoritvi je prisostvovalo tu« di več zastopnikov vlade in diplomatične« ga. zbora. Mussolini je imel kratek nagc» vor, v katerem je povdarjal neverjetno nagli razvoj zrakoplovstva v zadnjih letih in njegov pomen za moralni in gospodar« ski napredek človeštva. Normalno delo v nemških rudnikih Berlin, 24. okt. (be). V srednjenemških premogovnikih se je danes zopet pričelo z normalnim delom. Konec rudarske stavke tudi v Španiji Madrid, 24. oktobra (be). Rudarji so sklenili z dvetretjinsko večino, da se vrne« jo na delo. General Gomez beži Mexlco Cify, 24. oktobra (be). General Gomez je s svojimi pristaši zbežal v Gua» temalo. Petrolejska politika Berlin, 24. oktobra (be). AngleSki posla« nik je sporočil latiški vladi, da angleSk* vlada ne bi mogla ostati jndiferentna, ako bo Latvija sklenila pogodbo z Rusijo, v kateri se daje ruskemu petroleju prednost pred angleškim. Angleška propaganda v Ameriki Chicago, 24. oktobra (be). Župan je iz« javil, da bo dal javno zažgati šolske lonji« ge, češ da so inficirane po angleški pro. pagaoda. Pribičevič o pomenu in namenu spomenice Zakaj je bil predlog opozicije formuliran pismeno. — Program ni definitiven, ampak le osnova. — Intrige nasprotnikov. — Opozicija ostane v vsakem primeru solidarna. Beograd, 24. oktobra r. Vsi včerajšnji beograjski listi objavljajo spomenico opozicije Demokratski zajednici kot zgodovin ski dokument in naglašajo važnost tega koraka. Poleg krajših izjav, ki so jih podali novinarjem podpisniki te spomenice, prinaša »Politika« tudi izjavo g. Prfbičeviča, ki med drugim naglaša: »Predlog smo stavili pismeno predvsem zato, da ne more biti nikakega izgovora, da naši ustmeni razgovori niso za nikogar obvezni in da hočemo le izigrati demokrate da porušimo radikalsko-demokratsko koalicijo. S tem predlogom pa smo hoteli dokumentirati pred vso javnostjo in pred demokrati še prav posebej, da hočemo angažirati naše klube za stalno politiko na osnovi programa, ki smo ga obrazložili v tei spomenici. Razume se samoposebi, da prepuščamo demokratom popolnoma na prosto voljo, da izpopolnijo ta program s sv;** strani, da zahtevajo spremembe in dopolnitve, če jih smatTajo za potrebne. Vsak čas smo pripravljeni, da ž 'nii*» o tem programu razpravljamo in da ga skupno definitivno sti-lfeiramo. Zaenkrat gre samo zato, ali Demokratska zajednica v načelu pristaja na ujedjnjenje demokracije na osnovi obrazloženi v našem pismenem predlogu. Ko bo rešeno to vprašanje, dogovor o podrobnostih in o tehnični izvedbi ne bo težak. Ujedinjena demokracija po našem predlogu ne bi značila borbe proti komurkoli, marveč bi pozvala k sodelovanju tudi druge poštene elemente v Narodni skupščini. To bi bila po našem zamisleku prava narodna kon centracija, ki bi bila sposobna, da demokra-tizira našo politiko, da osvobodi našo upravo partizanstva, da izvede potrebne reforme v upravi, razširi samoupravo, izenači davke, reši agrarno vprašanje, utrdi državno in narodno edinstvo — z eno besedo, da konsolidira našo državo. Ni dvoma, da bi se po taki koncentraciji zelo dvignil naš ugled tudi v inozemstvu in bi se problemi naše zunanje politike mnogo laž;e in bolje reševali. Prav tako ni težak odgovor na vprašanje ali bo Demokratska zajednica predlo sprejela. To je tako velika koncesija, da ga ne more odkloniti. V tej ujedinjeni demokraciji bi bili Srbi Hrvati in Slovenci, vsi napredni in demokratski elementi »-šega naroda, vse, kar predstavlja svobodno voljo naroda. Vprašajte g. Vukičeviča, aH bi on odklanjal, če bi se mu ponudilo sto takih poslancev, ki predstavljajo svobodno voljo naroda? G. Vukičevič je bil srečen, ko je Sklenil »pakt prijateljstva« z versko stranko, ki je po zaslugi našega nepravičnega volilnega reda dobila 20 poslancev. A.še do danes ni uspel, da bi sestavil skupno ž njimi enoten klub. Nas sto pa nudi Demokratski zajednici enoten klub s skupnim predsednikom, torej najsigurnejšo in najsolidnej-šo garancijo za trajnost naše politike. Ta klub bi imel nad 170 poslancev, torej absolutno večino v skupščini, to je ideal, o katerem se pred volitvami sploh nikomur ni niti sanjalo. Na oživotvorenju tega ideala smo mi delali po volitvah požrtvovalno in nesebično in ko smo se prepričali, da vlada tudi v vrstah Demokratske zajednice ugodno razpoloženje in ko smo se uverili, da tudi šei Demokratske zajednice, g. Ljuba Davidovič iskreno in toplo pozdravlja to idejo kot njen stari pobornik in nosilec, smo stavili konkretne predloge. Ne verjamem, da bi ujedinjena demokracija ne dobila oblasti, dasiravno moram odkrito naglasiti, da mi tega nismo storili zaradi oblasti. Oni, ki operirajo danes z argumentom, da ujedinjena demokracija ne more dobiti v svoje roke državne oblasti, kakor se to v zadnjem času neprestano širi iz vladnih krogov, kršijo vse dolžne obzire in spoštovanje do drugega ustavnega faktor ja, ki vidi v harmoniji z Narodno skupščino in z narodom srečo naroda in države. Skrajni čas je. da se s takim miniranjem javnosti preneha, ker povzroča to le zmedo in škoduje najvišjim interesom države. Kombinacija, ki jo predlagamo mi, je zasnovana na zakoniti podlagi in hoče v prvi vrsti ščititi in osigurati zakonitost in pravni red«. Na vprašanje, kako se bo razvijala situacija v Narodni skupščini v slučaju, da bi Demokratska zajednica predloga opozicije ne sprejela, je g. Pribičevič naglasih »Zdi se mi nemogoče da bi Demokratska zajednica našega predloga ne spreiela. če pa bi ga koncem koncev vendarle odklonila, bi se vsi trije klubi, ki so ta predlog stavili, združili za skupno akcijo v parlamentu. To bi bi! centralni blok parlamenta s programom, kakoT ie objavljen v naši spomenici.« Končni izid občinskih volitev v Pragi Praga, 24. oktobra, s. Pri ibčinskih volitvah v Pragi I.—VII. so prejeli narodni sccijalisti 9 mandatov (leta 1923. — 8), komunisti 5 (6), slovaški socijalisti 0 (0), narodna delavska stranka 1 (0), češkoslovaški socijalni demokrati 5 (4), obrtna stranka 3 (3), ljudska stranka 3 (3). židje 2 (2), češkoslovaški republikanci 1 (0), nemška demokratsko - svobodnjaška stranka 3 (0), narodni demokrati 10 (13). Nemški krščanski socijalci, meščanski blok, nemški demokrati, nemški socijalisti in nemški narodni socijalisti, stranka hišnih posestnikov in stranka najemnikov niso dobili nobenega mandata. Bratislava. 24. oktobra, s. Kakor poroča -Ludova politikas, namerava Hlinka izstopiti iz vlade, ker je zaradi poteka občinskih volitev zelo ozlovoljen. Odločitev ima pasti jutri. Stranka bo stavila vladi nove zahteve, od katerih izpolnitev je odvisno, ali ostane še nadalje v vladni koaliciji. Dijaški kravali v Budimpešti Budimpešta, 24. okt. a Povodom name« ravane ukinitve mimerus clausus je prišlo danes na univerzi ix> tehniki do dijaških pretepov ter je bilo več ranjenih. Zmede na Kitajskem London, 24. oktobra (pa). Reuter poroča, da je prišlo med hankovsko in nangkinško vlado do preloma. Davki so povsod neljubi London, 24 oktobra (be). Ker so pričdi pobirati v Nigeriji davke, je priao na raznih krajih države do veMkifa nemirov. Aretacija italijanskih pustolovcev Habana, 24. oktobra, (be.) Policija je aretirala več italijanskih pustolovcev, ki so se izdajali za odposlanstvo Društva narodov in predložili predsednikom raznih srednjeameriških republik imaginirna odlikovanja Društva narodov. Republika Peru je pustolovce oficijelno sprejela in jim poklonila visoka odlikovanja. Nezgoda španskega kralja Madrid, 24. okt. (be). Kralj Alfoo* je v Barceloni pri polosigri padel in si »vH nogo. Razne nesreče London, 24. oktobra, (be.) V Mendoai v Braziliji se je razletel top. Ubitih je bilo 7 oseb. Vojni minister je komaj ušel smrti. Tskis, 24. oktobra, (be.) Pri pomorskih vajah se je razletel zrakoplov tipa Nobile. Smrtnih žrtev ni bilo. Riehmond (Virginija.), 24. oktobra. Pri nogometni tekmi se je podrl oder z več sto gledalci. Dve osebi sta bili ubiti, preko 150 pa težje in la$e ranjenih. Avstrijska vladna koalicija v nevarnosti Dunaj, 24. okt. d. Izjave finančnega mi« r.istra Kienbocka, da ne more ugoditi za« htevam uradnikov, so izzvale splošno raz« burjenje, ki preti omajati pozicijo dr. Seipla. Deputacija zveze avstrijskih sodili« kov je bila pri pravosodnem ministru Ditighoferju in je odločno povdarila, da smatra izjavo finančnega ministra kot oči« ten afront, kajti ravno sodnikom so bile v zadnjem času od strani vladnih strank da« ne jako obsežne obljube. Avstrijski sodni« ki so veliko na slabšem kot sodniki v vsa« ki drugi državi in nujno je potrebno, da se jim izboljša položaj, sicer bo avtoriteta in neodvisnost sodnikov težko trpela. Na finančnega ministra so zlasti ogor« čeni Velenemci, ki jih je s svojo izjavo spravil v silno mučen položaj, kajti prista« štvo te stranke se rekrutira poglavitno iz uradništva. Vodstvo stranke je zato opo« zorilo dr. Seipla. da izjava finančnega mi« nistra velenemški ljudski stranki narav« nost onemogočuje ostati še nadalje v ko* aliciji. Enak je položaj tudi v krščansko« socijalnem taboru, celo od te strani se za« hteva glava finančnega ministra Kienbocka. Vsekakor je, ako se dr. Seiphi nc posreči ta konflikt kako poravnati, obstoj vladne koalicije resno ogrožen. Boj za stanovanjski zakon v Avstriji Dunaj, 24. oktobra, d. Boj med vlado in strankami zaradi reforme stanovanjskega zakona je stopil v odločilen stadij. Socijalni demokrati odklanjajo odljJno vsako izpre-msmbo sedaj veljavnega zakona, a tudi večinske stranke ne simpatizirajo s kako iz-premembo. Državni kancler dr. Seipel je po svoji izvolitvi izjavil, da se bo zakon o zaščiti najemnin do najkasneje Tega leta moral modernizirati. Zdaj pa izjavljaj-) vladni krogi, da o kaki ukinitvi te zaščite ni nobene« govora. Kar se tiče vprašanja določitve najemnin, namerava vlada polagoma zvišati tako zvani , da ipak ne pomeni tako neprijetne institucije. Morda bo zares pomagal ■vzgojiti dobre državne finančnike, ali vjaj uvesti ratijonalnejše in varnejše gospodarstvo v državi. Od posojila pričakujejo na Poljskem velikih koristi, predvsem pa definitivno stabilizacijo valute. Ali uspeha pa ne »omeni samo za gospodarstvo in finance, marveč tudi v mednarodni politiki. Saj more Poljska, oprta na ameriško posojilo, s primerno samozavestjo urediti svoje odnošaje s sosedi, ki so ji s svojimi pristranskimi informacijami trajno izpodkopavali ugled ln laedit. .Jasno je, da bo poljski uspeh v Ameriki učinkoval tudi pri teh sosedih in kori--stll republiki tudi indirektno. Pred voiilno borbo v Franciji n, Pariz, 22. oktobra. Francoski parlament se sestane šele 3. novembra, vendar je politično življenje že v polnem jeku. Vse stranke se pripravljajo na volitve, ki se vrše prihodnjo pomlad, in hočejo izkoristiti še tadnje mesece zasedanja parlamenta, da si ustvarijo čim ugodnejše volilne šanse. Da se volilna borba otvarja tako zgodaj, je predvsem povzročil novi volilni zakon, ki uvaja predvojni način volitve posameznih poslancev po okrajih (slično kot v bivši Avstriji) ter odpravlja dosedanji sistem kandidatnih list za cela okrožja. Novi volilni red je ustvaril popolnoma nov položaj in docela nove kombinacije, ker prihaja zopet v poštev kandidatova osebnost in pridejo do veljave ožje volitve. Posebno aktivna je levica: radikali in socijalisti, tako zvani bivši ^levičarski karte!,» ki je dosegel sijajno volilno zmago v maju 1. 1924. Herriotovi vladi in nienhn naslednicam se je sicer posrečilo zbrisati s Francije obdolžitev, da je steber reakcije in militarizma v Evropi. Radikalna vlada je postavila Francijo zopet na čelo evropskih demokracij. V gospodarski, zlasti v finančni politiki pa je doživel levičarski kartel popolen polom. Francoski frank se je zrušil in kazalo je. da se tudi Francija ne bo ognila inflacijski katastrofi, ki so jo pred njo preživele Rusija, Nemčija, Poljska, Avstrija, Madžarska. Levičarski kartel je zgubil v Franciji svojo popularnost in reči se da, da je tako rekoč pariška ulica prisilila zadnjo HerriOtovo vlado k odstopu in da je volja celega naroda poklicala lanskega julija h krmilu republike pred dvema letoma Še tako osovraženega voditelja «nadjonalnega bloka» Ray-monda Poincardja. Levičarskemu bloku ali prav za pfav njegovemu meščanskemu delu. radikalom in »republikanskim socijaflsfom* spričo ljudske ne- volje pač m kazalo drugo, kot da plavajo z novim tokom in potipro Pošncarč-jevo sanacijsko delo. Tako se je ustvarila vlada nacijonalne sprave za rešitev franka, ki je prihranila FranciR težke notranje komplikacije in očuvala dfcmokracijo. Poincarejevi dosedanji uspehi so veliki in nepobitni. Rešil in popravil je frank, vzpostavil je ravnotežje v proračunu in dvignil je mednarodni kredit Francije. Njegovo delo pa še izdaleka ni končano, Franciji je treba več let notranjega miru in modre ter vztrajne gospodarske politike, če naj se znova ne izpostavlja nevarnostim, ki jih je s tolikimi žrtvami premagala. Iz tega vidika bi bilo pač najprirodneje, da se združijo vse stranke in politične skupine, ki podpirajo Poincarčjevo vlado, v močan republikanski, demokratičen blok ter nastopijo skupno tudi pri volitvah. Zmaga bi bila sigurna in Franciji bi bila za več let zagotovljena stalnost režima. Del radikalskih politikov zagovarja, to stališče, posebno odločen je Franklin-Bouillon. Večina stranke pod vodstvom Mauricea Sarrauta pa se sicer izjavlja za nadaljno podporo sedanji vladi pri volitvah pa hoče obnoviti stari levičarski kartel s socijalisti. Pač nekoliko dvolično stališče, ki ni povsem logično. Toda za Sarrautom stoji večina stranke in na kongresu, ki se otvori v Parizu 27. oktobra, bo njegovo stališče nedvomno prodrlo. Tako bodo šle stranke, ki podpirajo sedanjo vlado, ločeno na volitve. Ce se ne oziramo na skrajno desnico in skrajno levico, se bosta spomladi udarila dva velika bloka: zmerni republikanci na eni strani in «levi k£rtel» radikalov in socijalistov na drugi strani. Proro-kovati že danes, kakšen bo volilni izid, bi bilo prezgodaj. Vendar pa se mora opozoriti, da si je levica navzlic polomu svoje gospodarske politike že popravila teren med volilci in da ni gotovo, da bi se ljudstvo izkazalo Poincarčju hvaležno za njegove velike usluge in uspehe. Levičarski politiki namreč jako spretno izrabljajo sedanjo draginjo in druge gospodarske težave, ki so neizbežne spremljevalke sanacije franka in uravnoteženja proračuna. Poincarčjev davčni vijak in štedenje z izdatki, ki je pač nujno, če naj se ohrani ravnotežje v proračunu, je tudi dobra agitacijska hrana za radikale in še bolj kot zanje — za njihove volilne zaveznike — socijaliste. Parlamentarno zasedanje, ki se otvori 3. novembra, bo stalo v znamenju pomladanskih volitev, vsled česar je pričakovati, da bo na žalost igrala volilna demagogija preveliko vlogo. Vendar je upati, da levičarski voditelji ne pojdejo tako daleč, da bi vrgli sedanjo vlado. Če bo uvidevnost prevladala, bo sicer res vodila levica volilno borbo skupaj s socijalisti. vendar ne bo podrla za seboj vseh mostov. Tedaj bo po volitvah še vedno mogoča skupna vlada z zmernimi republikanci Poinca-rčjevega kova. Na ta način bodo volitve samo razburljiva epizoda, ki ne bo izpremenila francoske politike. Volitve na Norveškem Poraz konservativno-liberalnega kabineta. Levičarska vlada na vidiku. Zdaj so že znani končni izidi norveških volitev, ki so se vršile 17. oktobra. Konser-vativno-liberalna vlada je poražena, dočim beleži levica, zlasti socijalisti velik uspeh. Slednji so narasti! za več kot 100 odstotkov. V prejšnjem storthingu, ki je bil izvoljen 1. 1924., so Imeli konservativci 43 mandatov, liberalci 11, kmečka stranka 22, radikali 34, socijalisti 24, delavski demokrati 2, demokratsko-socijataa stranka 8 ln komunisti 6. Cisto konservativna vlada se Je morala tedaj .umakniti komservatlvno-libe-ralnamu kabinetu pod predsedstvom voditelja konservativcev Ljidkeja, v katerem so imeli liberalci samo dva portfelja. Ta vladni blok je štel v parlamentu samo 54 glasov in je mogel vladati le s tiho podporo kmetje stranke. Pa tudi ta pomoč nI bila solidna, ker so vse režimske stranke skupaj z agrarci imele samo 76 mandatov, torej komaj 1 glas večine. Letošnje volitve so prinesle vladi katastrofalen pofaz. Konservativci in liberalci, ki so nastopili enotno, so dobili samo 32 mandatov. Izgubili so jih t orel celih 23. Kmečka stranka je sicer napredovala za 4 mandate, tako da iih Ima sedaj 26. Vse stranke, ki so podpirale LykkejevO vlado, štejejo sedaj skupaj satno 58 poslancev, izgubile so torej celih 18 mandatov. Socijalisti beležijo ogromen napredek Svoje glasove so pomnožili za 100 odstotkov, mandate pa še bolj. Sedaj štele »delavska stranka« 59 izvoljencev, torej celih 32 več kot v prejšnjem storthingu. Levičarsko orijentirani radikali pa so i zgubili 2 mandata (32 namesto prejšnjih 34). Delavski demokrati so od dosedanjih 2 rešili samo en sedež, tudi komunisti so izgubili polovico mandatov (3 od dosedanjih 6). S temi volitvami je postal konservativno liberalni režim nemogoč. Tudi eventualna podpora ašrarcev, ki pa nikakor nI gotova, ne bi Lvkkejevl vladi prav nič pomagala, ker bi ji še vedno manjkalo 18 glasov do absolutne večine. Potemtakem bo moral Lykke odstopiti. Ker pa se storthing sestane šele v Januarju, bo sedanja vlada dotlej najbrž še poverjena z vodstvom tekočih zadev. Za bodoče sta možni dve kombinaciji. Ce bi hoteli radikali vstopiti v vlado meš£a»-ske koncentracije, bi se ustvaril močan blok 90 poslancev, ki hi se prav lahko držal proti socijallstlčno-komimistlčni opoziciji. Toda ta kombimcija ima prav malo Izgleda na uspeh, zakaj norveški radikali se čutijo mnogo bližje socijalistom nego drugim meščanskim strankam. Zategadelj se da skoro z gotovostjo reči, da pride na Norveškem na krmilo levičarski režim. Alf bo to čisto soclJaHstifino ministrstvo, ki bo delovalo s podporo radikalov, ali pa bo socjalfetičnoraddkalnj koali cijski kabinet, še ni gotovo. Na vsak način je konservativcem odklenkalo in na Norveškem se bo kot v ostalih severnih državah odslej uveljavljal vpHv sodjalizma. Čeprav pa stoje norveški socijalisti na levici v II. intemacijonali ,so vendar odločni nasprotniki moskovskega komunizma. Ce pridejo na krmilo, je sicer pričakovati precejšnjih reformatorskih poskusov na soci jalpem polju, pri čemer pa se bodo morali ozirati na svoje zaveznike radikale, ki so navzlic svoji veiki naprednosti v bistvu »meščanska« stranka. V mednarodni politiki ne bo prinesel levičarski režim temeljne iz-premembe, ker silijo NorveSko vsi njeni življeirski interesi v območje Anglije. Mussolini o fašistični revo- lucij ***' Paril, 24. oktobra, o. aradi poraza, ki so ga doživeli. Komaj si še upajo pisati Kje se skrivajo? Odklenkalo je zadnji parla-mentarhi igri, osnovani na večini, intrigah in zasedah.* — Po likvidaciji boljševizma se je pričel boj proti stari Italiji. V tistem času so fašisti pretrpeli veliko izgub. Vlada se je skušala rešiti z zvijačo; hotela je organizirati 4. novembra proslavo zmage in pri tej priliki nahujskati prebivalstvo proti fašistom. Mussolini povdarja na koncu, da je bilo fašistično gibanje res revolucijonarni pokert, čigar posebnost je bila ideja enotne, a ne absolutistične države. Izkustvo je to, katero smo doprinesli modernemu svetu, ki v negotovosti koleba mgd . avtoriteto države in posameznikov, med državo in protidržavo. Proti drugorodnim politikom Bolcan, 24. oktobra. 1. Fašistični dnevnik . z dme 22. oktobra 1927, in v katerem me pozivate, da pojasnim, kako je mogla kandidatna lista, ki ne ustreza zakonskim predpisom biti potrjena, čast mi je podati Vam sledečo pojasnilo: Kandidatna lista za obrtni odsek z nosilcem liste g. Ogrtoom Je bila v seji volilnega odbora z dne 17. oktobra 1927. potrjena, ker ustreza zakonitim predpisom. Kar se tiče specijalno kandidata Matije Mesa-riča na tej kandidatni listi, je volilni odbojna podlagi števnega lista št. 5073 ex 1920 zbornice navedenemu priznal pasivno volilno pravico, ker Izhaja iz tega števnega lista, ki je za presojo usposobljenosti po čl. 5. volilne uredbe edino le merodajen za volilno komisijo, da je bilo Matiji Mesarlču Izdano obrtno dovoljenje za izvrševanje krojaške obrti od okrajnega glavarstva v Mariboru dine 15. junija 1920. pod številko 20536/1920.« Tako slavna volilna komisija ,ki pa s tem prav nič ce pojasni glavnega vprašanja, zakaj Je merila klerikalno listo drugače kakor pa stanovsko obrtniško in trgovsko, ln tudi ne pojasni, odkod nasprotje med uradno izjavo mariborske obrtne oblasti in seznami Zbornice. Zakaj niso bili zbornični števfri listi, ki so za volilno komisijo »edino le me-rodajni«, merodajni tudi pri gg. Petovarju, Zadravcu, Ambrožiču ln drugih, katerim Je volilna komisija onemogočila Izvolitev, čeprav so mnogo bolj legitimirani kakor Je g. Mesaric. In slavna volilna komisija, ki tako jase na malenkostnih forimataositih, kadar gre za neklerikalce, tudi ne pojasni, kako ie mogla priznati kandidaturi stavbenikov Ogrina in Curka, čeprav v volilnih seznamih teh vo-lilcev ni Istočasno pa Je razveljavila na stanovski trgovski listi podpis splošno znanega ljubljanskega trgovca, ker je bil pomotoma označen njegov stari naslov. Gospodje od volilne komisije so naposled tudi »pozabili« povedati, kako se Strinja z njihovo objektivnostjo, da so v onem nasprotju z volilno uredbo priznali pasivno volilno pravico gg. Ogrinu in Curku, ki le nista sklenila svojih računov glede reno-viranja zbornične palače in bosta torej sama sebi sodnika. Ta dva gospoda bi potemtakem iz dvojnega razloga ne mogla biti kandidata, a volilne komisije take »malenkosti* ne motijo, saj gre za dva klerikalna kandidata. O, če bi bila neklerikalca, potem bi ju že ogorčeno črtali in razveljavili zaradi njih kar celo listo! Obrtniki, ali ne vidite, kako cinično se klerikalci iz vas norčujejo. Poplačajte jih s tem, da zapodite klerikalne agitatorje, kjerkoli se pokažejo, in zberete čim največ glasov za svojo stanovsko Ihto, katere nosilec je g. Rebek! Trgovci, Vas so klerikalci oropali Vaših pravic. Za enkrat ste hrez moči, maščujte pa se s tem, da podprete v teh zadnjih dneh z vsemi močmi obrtnike v njihovem svetem boju proti klerikalnim izkoriščevalcem in škodljivcem slovenskega gospodarstva. Zopet hrupen zbor mariborskih najemnikov Maribor, 23. oktobra Danes dopoldne je sklicalo Društvo sta-aovanjskih najemnikov za Maribor in okolico novo zborovanje zaradi načrta novega stanovanjskega zakona. Shod Je bil sicer slabše obiskan kakor zadnjič, vendar pa se je zbralo še vedno okrog 1000 oseb na vrtu pivovarne »Union«. Udeleženci so bili zopet po večini proletarci, delavci, nižji uradniki in tudi precej žensk, pač sloji, ki jih najbolj tišči stanovanjska beda. Videti j? vedno na takih shodih, da raste kader revnega, do zadnjih skrajnosti obubožanega proletarijata v Mariboru. Ce bi v vodstvu SLS vsai malo uvidevali revščino naroda, bi ne pošiljali na takšna že s svojo navzočnostjo razburjajo, zborovanja svojih poslancev, ki reveže Siromaki bi se po mnenju klerikalnih voditeljev ne smeli več niti pritoževati niti braniti. Le tako si je razlagati napad današnjega »Slovenca«, ki očita mariborskemu »Društvo stanovanjskih najemnikov« bega-nje ljudi s tem, da prireja shode najemnikov, ki so baje »popolnoma odveč«. Predsednik društva proi. dr. Perhavec je bil danes v očigled temu nesramnemu napadu več kot kavalirski napram SLS in njenemu navzočemu zastopniku posl. Vesenjaku. Razen predsednika sta govorila še odbornika društva g. Korbun in železničar Krajnik. Za obrtnike je njihov predsednik Miha Vahtar pojasnil težave mariborskih obrtnikov, če ne bodo zaščiteni zaradi najemnine. Burno pozdravljen je razkrinkaval pro-tiljudsko vladno politiko v stanovanjskem vprašanju urednik Eržen. Nato je Javil predsednik. da hoče govoriti poslanec Vesenjak. Med zborovalci se je dvignil uglušujoč protest, da so prihiteli ljudje s promenade na Aleksandrovi cesti na zborovališče. Vsevprek so kričali že toliko prevarani volilci, predsednik je miril, prosil, pomagal mu ie podpredsednik Mohorko .potegnil je še veter, ki je vrtel nad zborovalci kostaaije-ve liste, tako da je nastal pravcati Babilon. Da reši situacijo, je prosil zopet socialistični vodja Železničarjev g. Krajnik zborovale«, naj še za enkrat poslušajo g. Vese-njaka, da bodo s poslanci SLS pozneje tem lažje obračunali. Tej prošnji so se ljudje udali in končno pomirili. V svojem kratkem govoru je posl Vesenjak branil Gosarjevo stanovanjsko politiko. Živahno pozdravljen je končno dr. Reis-man ovrgel razne trditve poslanca Vese-njaka, kar so zborovalci z zadoščenjem sprejeli. Posebno je dr. Reisman ugotovil, da prenos stanovanjskih zadev na redno sodišče še ne pomeni za revne najemnike tiikake pridobitve, Kvečjem narastle pravdne stroške, saj stane samo taksa za spor pri rednem sodišču 300 Din, pri stanovanjskem pa samo 25 Din. Posl. Vesenjak je nadalje obljubil po dr. Gosarju 2 in pol milijona Din za eno- in dvosobna stanovanja v Mariboru. Prav tako je objubil dr. Gosar Mariboru tudi v prejšnji vladi milijone, ne da bi jih Maribor kdaj dobil. Predložene RESOLUCIJE, ki jih bosta v Beogradu tolmačila osebno odbornika Mohorko in Krajnik, so bile soglasno odobrene in se glase: Stanovanjski najemniki, zbrani nabavnem zborovanju v Mariboru dne 23. oktobra 1927., konstatirajo: 1. Vsi dosedanji stanovpjski zakoni so nepopolni, ker ne skušajo odstraniti zla, to ie pomanjkanja stanovanj. 2. Nobena vlada nI storila nič izdatnega za povečanje števila stanovanj, zato tudi nima moralne pravice ukiniti zaščito. 3. Stanovanjsko vprašanje se rešuje brez sodelovanja najemnikov. 4. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor ln bližnjo okolico ie poskusilo ponovno stopiti v stik z organizacijo hišnih posestnikov v svrho mirne ureditve medsebojnih ociošajev ,a vselej brezuspešno. 5. Stanovanjska beda uničuje delovno sposobnost meščanov, zmanjšuje produkcijo, povzroča fizično degeneracijo, uničuje družinsko moralo, povečuje umrljivost posebno pri ded. 6. Vlada in drugi delodajalci vedno zmanjšujejo prejemke svojim delojemalcem. Z ozirom na f oko Išči ne zahtevajo: 1. Da se loti vlada gradbenega vprašanj* z ono resnostjo, ki jo zahteva obupni položaj slabo situiranih najemnikov. 2. Da donese do 1. maja 1928 skrbno Izdelan stanovanjski in gradbeni zakon. 3. Da se zakonski načrt dopolni s pooblastilom, da sme ministrski svet z naredbo podaljšati zakon preko 1. maja 1928, če do tedaj ne bi bila izvedena točka 2. 4. Da se Črta zadnji odstavek čl. 5. zakonskega načrta, ker se da zlorabiti. 5. Da se maksimira najemnina tudi za nezaščitena stanovanja na desetkratno predvojno. 6. Da velja čl. 8. načrta tudi po 1. maju 1928 kot norma xa civilno pravo. Naši Kraji in ljudje Borisav Stankovič t (V petek zvečer je izgubila srbska književnost svojega najizrazitejšega sodobnega predstavnika. Umri je Borisav Stankovič. Smrt ga je pobrala v najboljših letih, ko bi moral po vseh pravilih razvoja doseči kulmtaacijo svojega umetniškega ustvarjanja. Zatisiril je oči pesnik Vranja, poet starih dni, ki jih Srbi v Vranji in v okoHci še dolgo ne bodo pozabili. Stankovič, ki se je rodil 1. 1876 v Vranju, Je že v mladih letih postal sirota. Vzela ga je k sebi babica, kateri se je imel pokojnik zahvaliti za svojo vzigojo in bodočnost, štiri leta je obiskoval domačo ljudsko šolo, potem je študiral gimnazijo v Nišu, po maturi pa se je preselil v Beograd. Nameraval se je posvetiti filozofski stroki, toda ker ni bil prijatelj mrtvih jezikov, latinščine in grščine, je raje presedlal na pravno fakulteto, katero ie tudi dovršil. Službe pa ni iskal Pravi poklic mu je bila določila usoda sama. Lotil se je pisateljevanja. Njegova literarna karijera se je pričela L 1898. Tedaj je začel objavljati svoje prve novele v »Iskri«. Ta delca so pozneje izšla v posebni knjigi z naslovom »Iz starega evangelija«. Tri leta pozneje je zagledala beli dan druga kolekcija Stankovičevih felj-tonov »Božji ljudi« Sledila je knjiga »Stari dnevi«, ki se smatra še diattes med Srbi za vzor zbirke modemih črtic. Istočasno se je pojavila v knjigi tudi »Koštana«, ljudska igra, ki je imela ogromen uspeh in ki je lani dvignila mnogo prahu zaradi tožbe istoimenske ciganke iz okolice Vranje. Ciganka je zahtevala od Stankovi da, pozneje pa celo od prosvetnega ministrstva polovico tantijem od vseh novih vprizori tev komada. Utemeljevala je svojo zahtevo s tem. da je Stankovič napisal dramo po njenem pripovedovanju in da je prav za prav ona avtorka njegove ljudske igre. Z vsemi temi deli Stankovič še ni dosegel razcveta svojega talenta. V literarnem svetu se je zanj najbolj zavzel Jovan Skerlič. Po njegovi zaslugi je postala »Ko-štana« popularna in se je igrala na vseh srbskih odrih. L. 1911 je izdal Stankovič svoje največje delo, roman »Nečista kri«. Kakor se je pokazal že poprej mojstra v noveli in črtici ter v drami, ie ostal sedaj zvest svoji dobri tradiciji tudi v romanu. To delo je prekipevajoča slika napol oii-jentalskega življenja v starem srbskem mestu, bogato na tipih in še bogatejše na liriki .Tudi kot stilist je dosegel Stankovič v tem romanu svoj višek. Prekosil ga do danes ni nihče. Borisav Stankovič je nedvomno najmočnejši srbski pisatelj, vreden naslednic čistih literarnih tradicij Laze Lazareviča, M ni bil samo svojemu ljudstvu učitelj, marveč tudi umetnik najčistejšega kova. Za časa balkanskih vojn in v svetovni vojni je bil Stankovič nameščen kot cerkveni referent v prosvetnem ministrstvu. Ob zlomu srbske vojske v svetovni vojni je bežal preko Albanije in je prišel do Cetinja, odkoder se je po kapitulaciji Cme gore vrnil v Beograd. Stankoviča so pokopali v nedeljo popoldne. Pogrebci so krenili s hiše žalosti mimo Narodnega gledališča, kjer se je baš igrala njegova poslednja drama »Tašana«. Predstava je bila prekinjena Sprevod se je ustavil in iz gledališča sta stopila igralec Milorad Gavrilovič ter Dušan Nikolaje-vič, ki sta se v imenu srbske drame poslovila od pokojnika. S polno pravico sta oba govornika povdarjala, da bo Stankovi cevo ime živelo dokler se bo čitala srbska lepa knjiga: Pregled delovanja organizacije naših srednješolskih profesorjev Lepo uspel občni zbor slovenske sekcije. V prostorih realke se je vršil v nedeljo redni letni občni zbor Profesorskega društva, sekcije Ljubljana. Zbor je bil dobro obiskan, ker so se ga v častnem številu udeležili tudi delegati raznih pododborov. Prosvetna uprava obeh oblasti je bila zastopana po prosvetnih šefih gg. dr. Cepudru in Pečovniku. Za Zvezo društev državnih nameščencev je prisostvoval tajnik g. Joža Bekš. Zborovanje je o tvoril predsednik prof. Fr. Jeran, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče. Občni zbor ie nato počastil spomin tekom leta preminulih tovarišev-članov ravnateljev Amta Škerlja, Matije Pirca, Frana Wiesthalerja in prof. Franketa. Društvo ima za seboj težko leto truda in dela Predsednik je omenil najtežja vprašanja, ki jih je obdeloval sekciiski odbor. Bna zelo važnih pridobitev je soglasno izražena želja, da je postalo članstvo pri zadrugi profesorjev y Zemunu neobvezno. Sekcija se je ob početku letošnjega šolskega leta brigala tudi za tako zvani privatni pouk, a ni uspela Predsednik je prešel nato na obravnavo vseh važnejših vprašanj, zlasti glede redukcij srednjih šol, zlasti gimnazije v Murski Soboti, proti čemer se je sekcija odločno zavzela Nevarnost je pretila profesoriem tudi z uikinjenjem stanovanjskega zakona. Tudi tu je bilo Profesorsko društvo aktivno ter se je i to vprašanje zaenkrat nekako uredilo. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal dr Rudolf Kropivnik. ie razvidno ogromno delo. ki ga ie vrši'a sekcija Tri važna Grandijozno! Monumentalno! Revolucija, Barikade in Guiliotina v Parizu BEDNI Najpopularnejši velefilm iz dobe francoske revolucije po znamenitem roma* nu Viktor Hug&a <*Les Miserables». Oba dela v enem sporedu. Do solz pretresljiva drama borbe in ljubezni. — Revolucija. — Boji na ba« rikadah. — Skrivališče v katakombah. - Pariz s svojimi razbojniškimi okra« ji 1000 skrivnosti v temnih ulicah Pariza. — Rdeča nit nepremagljive lju* bežni do mladega dekleta. — Zmaga pravice in ljubezni. V glavnih vlogah najslavnejši francoski igralci: Gabriel Gabrio — Sandra Milowanoff — Paul Jorge itd. j Dveurne predstave ob: 4, 7„ 9. | Elitni kino Matica. Telefon 2124. vprašanja dalekosetžnega pomena se vlečejo skozi celo letošnje delovanje: 1) intervencija za neredno plačane ali celo neizplačane nadure ter druge honorarje in takse; 2.) izdelava učnega načrta za višjo stopnjo reformne srednje šole ter prilagoditev programa za nižjo stopnjo in izdelava celotnega programa za posamezne tipe; 3.) likvidacija »fonda«. Za vse to delo Je sekeijski odbor porabil mnogo časa in energije, ki bi se mogla sicer obrniti v prid ožjim stanovskim interesom. Število članstva sekcije je zras-tlo ter šteje društvo 256 članov. V bodočem poslovnem letu pa se bo še dvignilo in je upanje, da bodo kmalu vsi profesorji združeni v stanovski organizaciji, s čimer se bo njen pomen zdo povzdignil. Sekcija je razdeljena na 15 pododborov, ki funkcijonirajo s hvalevredno točnostjo ter je z ostalimi sekcijami in glavno upravo v najboljših odno-šajih. Učni načrt za humanistične gimnazije in realke je v veliki meri delo ljubljanske sekcije. Med najtežje probleme zadnjega časa spadajo redukcija srednjih šol, poslabšanje činovniškega zakona in ukinitev stanovanjskega zakona V prvi točki so se slovenski profesorji krepko vzprotivili nekulturni in neupravičeni okrnitvi ter redukciji našega srednjega šolstva. Odbor je na razširjeno sejo povabil direktorje prizadetih zavodov ter formuliral ostro protestno pred-stavko na ministrstvo. Glede reforme uradniškega zakona je situacija za enkrat po-voljnejša, ker je stari osnutek zavržen. Vendar bo odbor moral budno paziti, da se ne zgode kaka presenečenja. Sekcija se ie po svojih delegatih udeležila kongresa na Cetinju. Profesorska »Samopomoč« šteje 264 članov, v štirih letih iih je umrlo 6; izstopil je 1, črtan je bil 1. Ostalo ie 256 članov. V šestih smrtnih slučajih je bilo izplačanih nad 31.000 Din. Sekcijsko premoženje znaša 39.425 Din. Občni zbor je sprejel predlog, naj se naslov »profesor« zakonito zaščiti, ker se danes zlorablja. Iz odbora so izstopili: gg. prof. Prezelj, Zaletel, Peteriin in dr. Strmšek, na novo pa so vanj izvoljeni gg.: Kovač, Perhavc in dT. Pavel Sušnik. Upravičena je zahteva, da se vsem državnim uradnikom vojna leta ravno tako dvakratno štejejo, če so jih prebili v vojaški službi, kakor se Srbijan-cem in Črnogorcem. Ponovno je bila izražena želja, naj se »Profesorski Glasnik« reformira tako, da bo vsak član v njem imel pregled o novih imenovanjih., premestitvah, uredbah, kakor tudi o delovanju sekcij in svetovnem pedagoškem in učnem pokretu. Slavnostna otvoritev planinskega zavetišča na Sv. Planini Izredno lepa planinska svečanost ob mno-gobrojnl udeležbi slovenskih in hrvatskih planinarjev. Trbovlje, 24. oktobra Naše Posavje je iineio včeraj svoj veliki planinski dan, ki je kronal požrtvovalno delovanje marljive litijske podružnice SPD. Prireditev je pokazala, da je odbor SPD v Litiji na pravi poti, ko je začel otvar-jati na svojem področju planinska zavetišča — v tem letu že drugo: na novega leta dan na Sv. gori, minulo nedeljo pa na Sv. Planini. Deževno vreme, ki je nastopilo v Sloveniji v noči na nedeljo in je trajalo še v nedeljo zjutraj, je preplašilo marsikaterega slovenskega planinarja, ki je sicer bil namenjen na prireditev. Zato pa se je odrezal Zagreb s takim številom, da je gotovo vsakega presenetil. Samo predsednik središnjice MPD g. profesor Pasarič, znani planinski veteran in ljubitelj planinskih krasot naše Slovenije, je pripeljal 86 članov društva. Klub »Runo-list« je vodil agilni podpredsednik g. Šorž, ki je imel v svoji močni planinarski četi kompletno glasbeno sekcijo, ki je neumorno udarjala ob strune in povzdignila svečanost. Iz Zagreba so nadalje prispeli še člani kluba »SUeme« ln »Prijatelji priro-de«. Celjsko podružnico, ki je peš prikorakala iz St Pavla v Savinjski dolini, je vodil podružnični predsednik dr. Tiller. Za- Kulturni pregled Ljubljanska drama Torek. 25.: zaprta Sreda. 26.: Polnoč. C. Četrtek. 27.: Ukročena trmoglavka. A. Ljubljanska opera Torek. 25 : Zaljubljen v tri oranže. D. Sreda, 26.: zaprto. Četrtek. 27.: Traviata. B. Mariborsko gledališče Torek, 25.: «5fcraliovi». (Gostovanje Du« najčanov.) Sreda, 26.: za abonente reda B, v kateri nastopi prvič pred našim občinstvom kot Marganeta bivša članica dunajske Volks-opere ga. Staller - Stotierjeva. Partijo poje v francoskem jeziku. V petek, dne 28. t. m. se izvaja Verdijeva »Traviata» za red C, pri kateri nastopi kot Alfred gosp. Z. Kovač, a v ulogi Germonta mladi pevec italijanske šole, debutant gosp. Pomorišac. V soboto, 29. t. m. se poje Verdijev »Trubadur® za abonma A, v kateri nastopi kot Leonora ga. Zinka Vilfan - Kunčeva iz Zagreba. Prva repriza Prokofjeva opere »Zaljubljen v tri oranže> je danes v torek ob pol 8. v ljubljanskem gledališču. Delo, ki je doseglo pri premijeri 21. t m. naravnost senzacionalen uspeh, je po svoji vsebini tako pestro in zanimivo in po glasbi tako bogato, da zavzema med modernimi opernimi deli gotovo najodličnejše mesto. Glavne partije pojejo ge. Thierryjeva, Medvedova, Tha-lerjeva, Poličeva, Ribičeva ter gg. Betetto, Banovec, Rumpelj, Kovač, Šubelj in Janko. Razen njih sodeluje še vrsta dramskih igralcev (gg. Danilo, Drenovec, Peček) pomnožen zbor, pomnožen orkester in balet Dirigent je gosp. Niko štritof. Režijo ima gosp. prof. Šest. Sceno je po načrtih gosp. arh. Kregarja in gosp. prof. Vavpotiča izdelal gosp. Skrušny. Predstava je za red D. Ljubljanska uprizoritev »Treh oranč> v zagrebškem tisku. Nedeljska številka »Jutar-njega lista» prinaša iz peresa svojega glasbenega poročevalca Žige Hirschlerja obširno poročilo o ljubljanski uprizoritvi Prokof-jeve opere »Zaljubljen v tri oranžo. O premijeri pravi, da je bila naravnost senzacijo-j nalna. Opera je bila podana zelo dovršeno, bila je skrbno pripravljena in izvedena. Dirigent Štritof je podal partituro z veščo roko, z glasbenim okusom in elanom. Solisti in zbori so obvladali svojo nalogo s popolno sigurnostjo. Betettov kralj Tref je bil i brez primere; v tej ulogi je prekosil celo svojega dona Basilia, Gosp. Banovec je bil zelo simpatičen princ; pel je ležno in toplo. V nadaljnem hvali poročevalec delo in veli, da bo Zagreb s ponosom poslušal gostovanje, kajti ljubljanska opera pojde s to noviteto v Zagreb. Iiprememba mariborskega gledališkega repertoarja. Ker je vprašanje mestnega avtobusnega prometa za zunanje abonente odvisno od novega voznega reda, ki stopi šele s 1. novembrom v veljavo, se bo vršila prva predstava za zunanje abonente šele po 1. novembru. Datum bo pravočasno objavljen. V sredo, 26. t. m. se poje »Traviata, za red C. f - Koncert «Kola» v Ljubljani V soboto, 22. t. m. smo smeli prvič pri* liko, čuti veliki pevski zbor društva »Kole® iz Zagreba, ki se je proslavil na svoji turneji v Frankfurtu o priliki mednarodne muzikalne razstave. Zbor obsega krog 100 navdušenih pevk in pevcev, med katerimi se po kompaktnosti odlikujejo osobito ba« si, medtem ko so tenorji preostri io so« prani premalo zvočni. Cel zbor pa je zelo enotno vpet ter razpolaga z veliko dina« mično skalo, katero je mogel z uspehom uporabljati pri svojem sporedu. Pevovodja Srečko Kumar, ki si je v kratki dobi svo« jega vodstva znal pridobiti srca in glaso« ve vemo mu poslušnega zbora, je natano> no izdelal veliki Fr. Širolin oratorij «2ivot i spomen slavnih učitelja, svete brače Ci« rila i Metodiija, apostola slavenskih® ter stopan je bil seveda tudi osrednji odbor SPD iz Ljubljane, prihiteli so najbližnji so-setda Trboveljčani in Zagorjani, litijsko članstvo pa je na slavmost odkorakalo skoraj korporativno; nekaj Litijčanov je zaradi priprav odšlo že v soboto. Skratka: zbralo se je okrog 300 turistov, ki so v pravem planinskem razpoloženju prisostvovali krstu najnovejšega planinskega zavetišča. Po nagovoru in blagoslovu, ki ga je izvršil okrog poldne domačin-župnik g. Ivan Drešar, ki ima skoro največ zaslug za novo planinsko postojanko, je v navdušujo-čem govoru očrtal delovanje litijske podružnice SPD njen predsednik g. Ferdo To-mazin. Za njim je povzel besedo vodja hrvatskih turistov g. prof. Pasarič, ki je čestital vsem slovenskim turistom ob otvoritvi njihovega 61. planinskega doma. Po-vdarjal je, da so tudi planinska zavetišča znak in merilo prave narodove kulture. V imenu »Runolista« jc spregovoril še g. šorž, ki je poklonil novi koči dva krasna velika posnetka bisera hrvatskih planin »Bijele stene«, kjer se bo tudi v kratkem otvorila nova koča. t Po oficijelnem delu svečanosti se je razvilo pravo, nadvse živahno planinsko rajanje. Vsem gostom se je serviral »planinski guljaž«. ki je posebna in med planinci vrlo čislana specijaliteta predsednika g. F. Tomazina. Ob prepevanju domorodnih Pesmi in neumornem sviranju tamburašev so se sklepala med turisti nova poznanstva in obnavljalo se je staro prijateljstvo. Bilo je izgovorjenih tudi več napitnic, posebno navdušujoče so bile besede vladnega svetnika g. Podboja, sodnika dr. Troja in drugih. Dež, ki je povsod drugod motil nedeljo, je pustil Sv. Planino izven svojega območja. Zato je bilo možno nadaljevanje zabave v popoldanskih urah pred kočo. Fotografski aparati so na vseh koncih pridno snimali skupine, da se je živahno planinsko vrvenje kmalu spremenilo v pravcati planinski Hollywooi Bilo je seveda tudi mnogo komičnih prizorov in je posebno na račun planinskih »div in dev« padlo zelo mnogo posrečenih dovtipov Planinski taboriti so prot1 večeru v skupnem pohodu ubrali pot na Zagorje, na postajo, kjer so se slovenski planinarji prisrčno poslovili od hrvatskih bratov in sester. Bratje Hrvatje, ki so Slovencem lahko vzor discipline in ljubavi do naših planin, so obljubili, da bo prikupljiva Sv. Planina odslej stalno v njihovem sporedu, posebno tudi za zimski šport. Poleg funkcijon irjev litijske podružnice SPD in vseh drugih, ki so se žrtvovali za novo planinsko postojanko, moramo pohvalno omeniti tudi vrlo oskrbnico koče go. Elo, ki je s kuharico Nežo ob prvem velikem naval j dokazala ,da bo na Sv. Planini vselej dobro in ceno poskrbljeno tudi za notranje potrebe. Sv. Planina čaka in vabi vse planinarie. Mi, ki jo poznamo, ji ostanemo zvesti; vi vsi ostali planinci pa jo čim prej posetite. V novem hramu boste vedno dobrodošli! K nesreči s samokresom v Velesovem K našemu poročilu o tragičnem dogodku v Velesovem, ki smo ga v nedeljski številki priobčili pod naslovom »Nosilec klerikalne liste — ubijalec«, nam je podal g. Ciril Sajovic naslednje pojasnilo, ki ga zavoljo dognanja resnice lojalno priob-čujemo: »Ni res, da sem jaz nosilec klerikalne de-lavsko-obrtne liste, res pa je, da sem nosilec delavsko-obrtne liste, ki pa ni klerikalna lista. Ni res, da sem na agitacijskem sestanku izrekel grožnjo proti vsem onim, ki bodo nastopili proti meni, res pa je, da V-ESELIT-E-SE kostuma SAJ-5T-E-KUP1LL PLETENINO-KAT-e BO-VFINI-K^lITE' um in-trpeznem ne-nadkrlljuje-noben sugenizdeler ga minuciozno pripravljenega predstavil razvajeni nemški publiki v Frankfurtu ter nič manj zahtevajoči ljubljanski. Čuditi se je bilo, kako je zbor zdržial triurno petje in da mu utrujenosti ni bilo opaziti. Tako obsežnih del se loti malokatero dtuštvo in malokateri dirigent. Oba sta rešila svojo nalogo nadvse častno. Naša publika se ji« ma je zahvaljevala z burnim aplavzom in z nrnogobrojnim cvetjem. Delo samo je posvečeno spominu bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov. Kakor zelo je patriotično navdahnjen je lepo in razumljivo, vendar ne gre vedno potvarjati zgodovinskih dejstev iz navdu« šenja, loakor je to napravil avtor libreta, dr. Velrmir DežeMč mL Zelo liturgično, ver* no in zelo sentimentalno besedilo postaja v svoji psalmodični doleovezoosti io abso« hrtni nedramatičnosti tekom 23. strani svo« jega obstoja bolj in bolj nezanimivo in dolgočasno. Poleg tega boluje na prena* trpanosti nepotrebnega besedičenja, ki ga ne more opravičevati nobeno rodoljubje. Čudim se, da je mogel dr. Sirola posvetiti toliko pozornosti temu delu — bržkone pa boljšega tudi ni bilo dobiti. Zanimivo je, kako je skladatelj rešil te« žavni problem, ustvariti z a capella zbo« rom pristno slovansko in poleg tega še in« ternacijonalno zanimivo, cel večer traja« jooo skladbo. Glavni tema cele skladb« je gregorijanski koral in njegov duh pre» veva vse posamezne dele. Recitatvičaa so pripovedovanja posameznih nastopajočih osebnosti, medtem ko zbor dedoma sprem« PREMIJERA danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. La Boheme Liliian , Oish 1 to JOHN GILBERT Prvič v Ljubljani I Popolnoma novo! Kino ..Dvor* Telefon 2730 jaz kakih takih groženj nisem izrekel. Po sestanku, ki sem ga imel na Trati, sem odšel po cesti proti domu. Na poti proti domu se mi je na oesti zgodila nesreča s tem, da se mi je samokres, katerega sem pozabil zavarovati in za katerega imam tudi orožni list, po naključju in nesreči sprožil in je zadela krogla po nesreči in naključju mojega prijatelja Juvana. Takoj, ko sem zaznal za učinek nesreče, sem skrbel za to, da je dobil ranjeni Juvan takoj še v isti noči prvo zdravniško pomoč, posebno sein oskrbel tudi, da se je Juvana takoj prepeljalo z rešilnim avtomobilom v svrho operacije v ljubljansko bolnico, kjer se sedaj Juvan po operaciji nahaja na poti okreva-nja. Ni res, da orožniška postaja v Šenčurju ni storila nobenih potrebnih korakov, kar da povzroča med prebivalstvom razočaranje in ostro kritiko, res pa je, da sem še v isti noči, ko se je zgodila nesreča, odšel na eno uro oddaljeno orožmiško stanico v Šenčurju, kjer sem se prijavil orožnikom, ki so me takoj zaslišali in so izpolnili točno vse dolžnosti ,ki jih imajo v takem slučaju izvršiti. Razočaranje in kritiko je zbudilo korektno postopanje orožništva v Šenčurju le pri par mojih neprijateljih, ki so odšli celo v dve uri oddaljeni Kranj, da bi tamkaj dosegli mojo aretacijo.« Pred sodniki Lani okoli Velike noči je obiskal gospo Angelo v Ljubljani njen stari znanec Matevž s Hrvatskega Angela je bila tedaj Se dekle. Prosik je Matevža, naj proda njen alpaka - servis, češ, da ona nima nikogar, ki bi se bil za to zavzel in ji pomagal prodati servis. Angela je ponudila fantu za nagrado vso kupnino, ki presega 1000 Din; servis je bil namreč vreden 1500 Din. Pri tem, ko je vzel Matevž servis v prodajo, ji je pa vzel skrivaj tudi listek od zastavljenih njenih predmetov. Dvignil je v zastavljalnici srebrno dozo in zlat prstan z demantom, oboje vredno 500 Din. Matevž je odšel v Zagreb ,in na svojo so-rodnico popolnoma pozabiL Servis je lepo prodal in denarce sam porabil. Angela mu je pisala in zapretila, Matev-žek pa ji je poslal celih 800 Din. Ker se le ni več brigal, da bi zadevo poravnal, ga je naznanila policiji. Pred senatom se je Matevž ugovarjal, da mu je Angela podarila servis, in sicer zato, ker ga je precej rada videla. Angela je pa dejala, da bi mu servisa nikoli ne bi podarila in mu ga tudi nL Matevž bo sedaj užival postrežbo brez vsakega servisa teden dni v strogem zaporu. Ija solospeve, deloma pa poje (večinoma kanonično) himne. Vzlic temu, da je zbo* rovslri part izredno polnozvočen ter izbor« no instrumentiran, postaja vsled enolio« nosti izraza in premajhne karakteristike motivičnega materiala vsa skladba sčaso* ma dokaj monotona in bi jo bilo treba semintam z okrajšavami uravnovesiti in poživeti. Zborovski part je pisan najbolj hvaležno. Dokaj naporne so solistično par* tije (Crnorizac Hrabar — dir. Benkovič, Sv. Ciril — Križaj, Sv. MetocBje — Betetto, Janis I. Konobari — Vj. Klasič), ki vsled svojega psalmodičnega recitiranja tudi ne morejo toliko ogreti. V vsem je delo za« nimivo kot strog a capella«zbor, je pa mestoma napisano v naglici in brez po« sebne pažnje in avtokritike. Bilo je spre* jeto z velikim aplavzom ter je bil skla* datelj večkrat pobran na oder, kjer mu je ravn. Hubad v imenu Glasbene Matice iz« ročil lavorov venec. Publika je v jako velikem številu pose* tila koncert ter je vse izvajajoče in skla« datelje bumo aklamirala. Po koncertu, ki je končal šele po 23., se je vršil v Unionu banket v čast gostom. Upamo, da so bili cKolaši* zadovoljni i z obiskom i z uspe« hom ter želimo, da bi tudi v nadalje za« stavili svoje moči v prospeh in proslavo naše umetnosti L. M. š. Nenadkriljfva Ean de Cologne Chjrpre Bourjols Pariš. 2 Domače vesti * Izpremembe v državni službi V cariniki skižbl sta premeščena: hran Renčdj iz Bohinjce Bistrice na Jesenice in Drasobab Pavlo vič iz Zagreba v Bohinjsko Bistrico. Pisarniški oficijant pri ofcročrem sodišču v Mariboru Josip Kolar je trajno upokojen. * Upravno sodišče v Dnbrovnflin odpravljeno. Kakor javljajo iz Beograda, je ministrski svet sklenil, da se upravno sodišče v Dubrovniku ukine, kompetenca upravnega sodišča v Sarajevu pa se razširi tudi na Dalmacijo in črno goro. Sklep se baje v najkrajšem času izvrši. * Nova šola za rezervne oficirje. Ministrstvo vojske in mornarice je odredilo, da se dne 1. novembra t. L otvori v Bihaču nova šola za rezervne oficirje. * Izboljšana železniška zveza med Dona. jem in našim Primorjem, S 1. majem prihodnjega leta bo železniška zveza med Dunajem in našim Primorjem izdatno izboljšana. V smislu sklepa mednarodne prometne konference v Pragi bo počenši s 1. majem direktni brzovlak odhajal z Dunaja ob 20.50 ter bo 'Prihajal na Sušak ob 12. uri. V obratni smeri bo odhaial iz Sušaka ob 14.30 (iz Splita ob 8.) in bo prihajal v Zagreb ob 30.20 , na Dunaj pa ob 6.35 zjutraj ter bo imel zvezo proti Pragi. Berlinu, Karlovim Vary itd. Te zveze po dosedanjem voznem redu ta- brzovlak nima, ker prispe prepozno na Dunaj. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljansko zvezo naše kraljevine je sprejet dosedanji ruski državljan Mihael K. Kuzmin dnevničar državne železnice v Mariboru, skupno z ženo Ano in dvema maloletnima otrokoma. * Avstrijskemu konzulatu v Ljubljani je bil v poslan od tečajne organizacije dunajske medicinske fakultete seznam zdravniških tečajev za študijsko leto 1927-28. Interesenti dobijo vpogled v ta seznam pri tukajšnjem konzulatu: (Turjaški trg 4). Vsak udeležitelj, tudi oni internacijonalnih nadaljevalnih tečajev, dobi od dekanata medicinske fakultete na Dunaju legitimacijo, ki mu da na podlagi veljavnega potnega lista pravico do poljubnega prekoračenja avstrij se meje brez vizuma tekom študijskega leta. * Otvoritev novega iedallškega poslopja v Skoplju. V sredo 26. t. m. bodo v Skoplju v kulturnem centru južne Srbije na svečan način otvorili novo gledališko poslopje, ki so ga gradili od 1. 1925. do letos. Slavnosti bodo prisostvovali predstavniki vseh iugo-slovenskih gledališč, ministrstva prosvete in vlade. * Šmartno pri Litiju Za volitve v obrtni odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je ves župnijski aparat na nogah. Ne vemo, kakšno pravico imajo duhovniki, da se pehajo v tem volilnem boju. Obrtniki, glasujte za kandidatno listo stanovskih obrt. niških organizacij in pokažite s tem, da ste proti vmešavanju politike v vaše stanovske zadeve. * »Milijonar brez denarja«. Tiskarniški škrat si je v nedeljski številki za izpre-membo privoščil roman in je temeljito zmešal stavek. Da črtatelji ne bodo prikrajšani smo danes ponatisnili nedeljsko nadaljevanje. Razpis služb. Na rudarski šoli v Celju je razpisano ravnateljsko mesto. Prosilci, ki morajo biti absolventi rudarske visoke šole in imeti kvalifikacijo za vodjo rudniških obratov, naj viože prošnje naslovljene na ministrstvo za šume in rudnike do dne 5. novembra pri rudniškem glavarstvu za Slovenijo v Ljubljani. — Pri okrajnem sodišču v Višnji gori je razpisano mesto sodnika. * Razpis službe poštarja. Razpisana je služba pogodbenega poštarja pri novootvor jeni pošti Zdole (V-2). Jamčevma 400 Din Letni prejemki: redna plača 3000 Din, do-klada 1500 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte 182 Din, za prenašanje pošte 4380 Din in za selsko dostavo 3042 Din. Prošnje je poslati na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 5. novembra. * Redek jubilej slovenske žene. Iz Tržiča nam pišejo: Danes 25. L m. obhaja gospa Marija Trringer redek jubilej. Praznuje 45-letnico, odkar je v službi tovarne lesne lepenke g. Charles Moline v Slapu pri Tržiču. Rojena 1. 1866. v Križah pri Tržiču, si ie kot 16 letna deklica morala poiskati svoj lastni kroh. Našla ga je v takrat ustanovljenem podjetju na Slapu m ostala je zvesta svojemu prvemu mestu do današnjega dne. Od stopnje do stopnje se je dvigala s svoio vestnostjo in marljiv o t jo ter kmahi dosegla čin delovodkinje. To službo vrši še danes v največje zadovoljstvo podjetnika. Vse dobre in slabe trenotke je preživela s tovarno v vojnih letih k sama skupno s tovarnarjem vodila celo podjetje, v najhujših časih ie bila trdna v svoji neomahijivi volji. Priljubljena pri svojem predstojniku, spoštovana od svojih podrejenih ie doživela visoko število let v svoji službi Marljivost in energija jo odlikujeta v slu.'» i. Navedenega podjetja si ni mogoče misliti brez nje, kdorkoli je ba kdaj tam v službi jo pozna pod imenom »majsterica«. Taka kakor v službi ie tudi v privatnem življenju. Zlata d« ša, ki ne odreče nobenemu potrebnemu podpore; kar je v njeni moči, stori za dobrobit bližnjega. Prava gorenjska natura; za trdo zunanjo skorjo se skriva plemenito srce. Obče spoštovana žena in vzorna mati uživa splošen ogled. Naj ji bo usojeno še mnogo srečnih let v krogu njene družine in še dolgo naj se razlega njen zapovedujoči glas po tovarniških prostorih. Redki jubttantfnii želijo vsi znanci in prijatelji Na mnoga leta! * Smrtna kosa. Na Polenšaku je v nedeljo nmrl g- Josip Lah, posestnik in gostilničar. Bil ie ugleden mož, kremen it narodnjak, zuačajen pristaš demokratske ideje in zvest naročnik »Jutra« od prvega pričetka. — V Naklem ie v nedeljo umri Iv. A1 j a n č i č, brzojavni mojster v p. Pokojnika. blagega moža-pošteejaka, ljubeznivega droffnskega očeta so včeraj orepeHaS v Ljubljano in se bo danes ob 17. vršil pogreb iz kapelice pri Sv. Krištofu na pokopaiišče k Sv. Križu. Včeraj je umrl v Ljubljani g. Franjo Rudi, uslužbenec državne železnice. PogTeb blagega pokojnika, dobrega družinskega očeta in ljubeznivega tovariša se bo vršil jutri ob 16. s Hramlniške ceste 12. k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Odkritje spominske plošče padlim v Št Pavlu pri Prebolda. Prejeli smo: Cez noč sta zrasli na pročelju župne cerkve v Št. Pavlu pri Preboldu dve črni plošči. Na njih se leskečejo imena 64 žrtev svetovne vojne. Vsi blatni in raztrgani so se postavili sedaj kakor takrat v strašnih časih na stran cerkvenih vrat in nas motrijo: O, brati, tovariši vendar niste pozabili na nas!« Ne, nismo pozabili. V srcu ie bil vedno živ spomin na tiste težke dni. Postavili smo ti dve sicer skromni plošči, da spomin na vas ne ugasnej z nami. Za nedeljo 30. okt kličemo vse prijatelje, tovariše in znance padlih na proslavo odkritja spominskih plošč, da čim slovesneje počastimo spomin naših pokojnih bratov. Bogata ulstrov. raglanov, m kado in vsakih drugih obla- č l dobite najceneje ori tvrdki Davorin Bizjak Ljubljana, Stari trg štev. 8. * Na grobove nepozabnih pokojnikov romamo ta teden, da jim pripravimo in okrasimo zadnja bivališča za dan, ki Je posvečen njih spominu. Spomin nanje se ta teden ojača in zdi se nam, da so se vrnili med svojce, da bivajo med nami in se z njimi razgovarjamo. Ta poset jim vračamo na dan Vseh svetih. Milijoni obiščejo njih grobove, zadnje in najlepše cvetje sipa nanje umirajoča priroda in plameni morja lučič nam izražajo zahvalo pokojnih za naš obisk. Kdo prešteje vso to množico, ki potuje ta dan na pokopališče? Zdi se, da je to nemogoče, ugibanja in cenitve si močno nasprotujejo. In vendar se hoče letos v Ljubljani to število dognati s pomočjo plemenitosti obiskovalcev grobov samih. S spominom na v pokoju, vseh po-zemeljskih težav rešenih rajnih, se druži spomin na najbednejše med nami živečih — na zapuščeno m'adlno. Zato bo tej letos vsak obiskovalec daroval en komad bodisi kovanega ali papirnatega novca. Društvo »Skrb za mlalino« bo te komade preštelo ia objavilo njih število, ki bo enako številu obiskovalcev grobov. Poročilo o organizaciji te dobrodelne akcije sledi v prihodnjih dneh. * Likvidacija konflikta med beograjskimi novinarji. Že par let so obstojale med beograjskimi novinarji diference, ki so se lani tako poostrile, da se je beograjska sekcija Novinarskega udruženja lansko jesen razcepili in sta obstoiali letos dve sekciji. Zaradi tega, konflikta ie trpelo delo celega Udruženja in je bila onemogočena tudi letošnja glavna skupščina v Brodu. To je odprlo oči vsem resnim novinarjem in njihovemu delu se je res posrečilo odstraniti, nesoglasja, tako da se ie v nedeljo vršila skupščina beograjske sekcije JNU, na kateri so se zopet združili vsi beograjski novinarji. Za predsednika sekcije ie bil vnovič izvoljen znani srbski publicist in novinar Dra gi.ša Lapčevič. odbor pa sestavljen sporazumno, tako da so bili kandidati izvoljeni skoro soglasno. Likvidacija konflikta je odstranila tudi oviro za glavno skupščino JNU ki se bo sedaj ponovno vršila v prvi polovici decembra v Zagrebu. Olajšana plačila brez poviška cen nudi državnim nameščencem vsa oblačila za dame in gospode konfekcijska in modna trgovina F. LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. * Pogozdovanje dalmatinskega Krasa. Po vesteh, ki prihajajo iz Beograda, je ministrstvo šum in rudnikov sklenilo, da revnemu prebivalstvu v Dalmaciji, ki je zaradi neugodne letine zabredlo v bedo, priskoči na pomoč na ta način, da se mu nudi zaslužek pri pogozdovanju goiičav. V to svrho naj bi se votrrala večja svota. Na pristojnem mestu smatrajo, da bi bila taka pomoč najhitrejša in najboljša. * Ne gojite golobov - pismonoš! Pri več osebah, zlasti v ljubljanski, škofjeloški m kranjski okolici, ki se bavijo z rejo golobov, se je ugotovilo, da gole tudi tako-zvane golobe-pismonoše. Po § 85. srbskega kazenskega zakona, ki ie razširjen na vso državo, ie pa že sama posest taklb golobov sodno kazniva, in se kaznuje z zaporom vsak, kdor sna golobe pismonoše, ali kdor jih uporablja v protidržavne svr-he. Vsi, ki posedujejo pismonošne golobe, se v njih lastno korist opozarjajo, da jih nemudoma izroče najbližji orožniški po- Vesela vest za naše radio- amaterje Naše radioamaterje je zadnji čas zelo iz* nenadilo, da so konstatirali pri nakupu znano odličnih cevi «MR 3», da so te cevi sedaj opremljene z vratom iz bakelita na» mesto nekdanjega kovinskega vratu. Ta sprememba je odstranila pri cevi delovanje kovinskih mas, iz katerih je bil sestavljen vrat Tudi aktivna grejalna žica je sestav. I j ena in montirana po novih ameriških me> todah, tako da se je kvaliteta sprejemanja s cevmi «MR 3», ki je bOa tudi do sedaj odlična, izboljšala do skrajnosti. Cene cevi je pustila tvrdka «Tungsram», d. d. vseeno nespremenjene, ker je prešla tovarna radi znatnega povečanja naročil k racionalnem šemu proizvajanju radio»cevi v seriji. staji, odnosno policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, sicer se bo zoper nje kazensko postopalo * Poštninska prostost »Kola jahačev in vozačev«. Ministrstvo sporoča, da so po posebnem predvojnem srbskem zakonu viteška društva »Kola jahača knjaz Mihajlo< oproščena poštnine za vse pošiljke v vsem njihovem službenem poslu. Zato poštno ravnateljstvo poštam naroča,- naj ne taksirajo navadnih pisemskih pošiljk, ki jih pošilja nefrankirane »Kolo jahača i vozača« v Beogradu na svoje podružnice, in tudi ne na navadne korespondence, ki jo pošiljajo te podružnice svoji centrali. OBLAČILA ivrdke i. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 so nalboljša in najcenejša. * Komunistična tajna tiskarna. Po informacijah Pri beograjski .politični komisiji je bik) — kakor smo že poročali — zasačenih pri tajnem zborovanju 10 komunistov. Med aretiranci sta dva Srbijanca, ostali pa so iz prečanskih krajev. Osnovali so odbor za Beograd, ki pa je sedaj polnoštevilno pod ključem. Imeli so svoio ročno tiskarno, v kateri se je tiskal tudi »Mladi boljševik«. * Velika nevihta na našem Prlmorju. V nedeljo je na gornjem Jadranu divjala silna nevihta. Barometer je začel naglo padati morje je bilo zelo razburkano, arobrodi redne proge so imeli velike zamude. Promet bo za par dni najbrže zelo oviran. * Poplave v Hercegovini. Zaradi obilnega deževja, ki traja v Hercegovini že štirinajst dni, je Popovo polje in tudi MostaTsko blato poplavljeno. Na Popovem polju je voda vdrla v kmečke domove in napravila mnogo škode. Reke in potoki še vedno naraščajo. + Vihar prevrnil jadrniaco. V serijskem zalivu ie prošli petek vihaT prevrnil jadrnico »Sv. Ivan« iz Baske ter jo močno poškodoval. Posadka se je srečno rešila. * O Vseh svetih osnažite kamenite nagrobne spomenike z maggia zemljo, kovina-ste pa posTebrite s Bendalinom (cena Din 8) Dobi se v drogeriji Gregorič-Sanitas, Prešernova ulica 5., Ljubljana. 1585 * Telesno zaprtje, ranitve debelega črevesa, slaba prebava, razkrajanje in gnitje v črevesu, pomnožena želodčna kislina, vnetje jezika, nečista koža lica in na hrbtu karfunkelini, preidejo hitro pri rabi prirod-ne grenčice »Franz-Josef«. Zdravniki in profesorji porabljajo vodo »Franz-Josef« že več desetletij pri odraslih in otrocih obojega spola z ugodnim uspehom. * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12, in Židovska ulica štev 4. * Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. Reich. 204 14. Ko pšenico smo poželi, v zdrob pšei lični smo jo zmleli. Pi-ka-poka, pika-tete, m'atimo za (Dalje prihJ Iz Ljubljane u— Veliki župan dr. Fran Vodopivec se je vrni! z dopusta in zopet prevzel svoje uradne posle. Stranke sprejema vsak torek in petek od 10. do 13. ure. u— Agitatorji Ogrinove liste v pota svojega obraza obdelavajo volilce g. Ložar je že ves izmučen, vidi se pa, da gre setev Ogrinovi listi slabo v klasje. Obrtniki! Glasujte za listo stanovskih obrtniških organizacij. Kdor sam ne glasuje, ali kdor našemu zaupniku ne bi mogel izročiti glasovalnih listin, naj Jo prinese v tafeiištvo Vrhovnega obrtnega sveta Beethovnova ulica 10, pritličje, levo. Če pa oddaste glasovnico sami na pošto, pa jo oddajte priporočeno, ker je sicer glas neveljaven. najnovejših toalet PALAČE z lepo in najelegant-nejšo ženo iz Pariza Huguette Duflos Pride! ©9 Pride! u— Zanimivo poročilo o ljubljanski operi priobčiije v zagrebškem »Večeru« znani komponist in glasbeni kritik g. Žiga Hrr-schler, ki je prisostvoval premijeri »Ljubezen to treh oranž.« Navaja med drugim: Ljubljanska opera se ie izkazala z vprizo-: ritvijo tega dela. Solidno in skrbno pripravljena premiieTa je dokazala, da lahko s ponosom gledamo na umetniški nivo ljubljanske opere. Potrebno je bilo prisostvovati predstavi, da smo se prepričali, s kakšno ambicijo in umetniško ljubeznijo se udej-stvnje njihov ansambel. In ta zanos ie povzročil, da se je pretežka Prokopjeva opera odigrala v odlični reprodukciji, ki zasluži največjo pohvalo in neomejeno zaupanje. Kapelnik Niko Štritof. ta" je delo prevedel in trvežba!, si je stekel velikih zaslug. Seriioz-n ost in sigurnost, s katero je šel na delo, občutek za pravo razpoloženje in končno preciznost izvajanja vsake scene posebej; to so njegove velike vrline in prednosti. Solisti zbor in orkester so prijetno izaeaa-dili. Bik) je to prav sijajno skupno delo. Diskretnost, a poleg nje jasnost orkestra bodi še posebej podčrtana. Režija (Šešt) in inscenacija (Kregar in Vavpotičj je bila v j duhu in stilu dela. Skratka: ljubljanska opera je dokazala svojo veliko kulturo. Veliko delo je izvršila in smatrati je, da nastopa z njim nova doba ljubljanske gledališke umetnosti. u— Prve cbii novembra se bosta vršila v Ljubljani dva pomembna koncerta, in sicer koncertira.io v petek, dne 4. novembra Zikovci, ki so se pred nedavnim časom vrnili z izredno uspele koncertne turneje po Južni Ameriki, kjer so Zikovci danes vsaj tako dobro znani, kakor pri nas v Ljubljani. O sporedu prihodnjič. — V pondeljek 14. nov. pa bo konceriiral operni baritonist zagrebške opere, nekdanji član ljubljanske opere g. Nikola Cvejid. Koncert Zikovcev bo v unionski dvorani, Cvejičev pa v Filharmo-nični dvorani. u— Napredno gospodarsko društvo za dvorski okraj vabi svoje člane in prijatelje na II. predavanje, ki se bo vršilo danes 25. t. m. ob 8. zvečer v Kazini II. nadstr. Predvajala se bosta krasna filma l) Hospic sv. Bernarda in 2) Francoska mornarica. Vstop prost Izobr. odsek. u— Čudo narave. Na vrtu »Vile Carmen« ob Večni poti pod Rožnikom občudujejo pasantje dve lepo cvetoči palmi. V pozni Jeseni je cvetoča palma pač velika redkost. — V dokaz letošnje mile jeseni ie poslal našemu uredništvu g. Konrad Blagotinšek ^ Laškega lep »jesenski pozdrav« zavoj cvetočih in zrelih debelih jagod Lepa hvala! u— Policijski drobiž. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji naslednii dogodki: 1 tatvina suknje, 1 tatvina dežnika, I nezgoda zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem, 1 popadljiv pes. 1 najdba kolesa sumljivega izvora, 1 zaplemba puške 1 prestopek trpinčenja živali, 1 prireditev s plesom brez dovoljenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 18 prestopkov cestnega policrskega reda. Aretovani sta bili dve osebi zaradi pijanosti in izgreda. u_ Male tatvine. Nočni čuvaj Aleks Klemene je prijavil, da mu je neznan tat ukradel iz odprte sobe v novi stavbi vile dr. Kodreta za Bežigradom 700 Din vredno zimsko suknjo. Privatnemu uradniku Pavlu Skubicu ie neki tat ukrade! v soboto ob priliki trgatve grozdja v Krčonovi gostilni na Tržaški cesti 100 Din vreden dežnik. Iz neke stavbe v Rožni dolini so odnesli nedavno noč doslej še neizsledenl tatovi več različnega orodja v vrednost! 470 Din. Tvrdka Julio JKein! 3. 9., uvoz kave in čaia priredi v sredo, dne 2fi oktobra v podružnici Vod "i kov trg 5 v četrtek, dne 27. oktobra v oodružnici Selenburgova ulica 3 brezplačno poskusno kuhanje čaja novih žetev ter cenjeno občinstvo vljudno vabi. n— Pes sa Je popadeL V livarskega vajenca Franceta MuzoHnija, stanujočega na Cesti na Loko 18, se je predvčerajšnjim popoldne, ko se Je mudil v Trubarjevi ulici zakadil pes trgovca Cezarja Menardija in ga ugriznil v stegno leve noge. Muzolini je moral iskati zdravniške pomoči. U— Koh najdeno ▼ vodL Ko Je šel kleparski pomočnik Ciril Kramar, stanujoč v Zeljarski ulic! 8, v nedeljo okrog 11. ure domov je zapazil v Gradaščici pod mostom poleg Kolezije staro dvokolo. Kramar je kolo izvleke! iz vode in ga oddal na bližnji stražnici. Kolo je bržkone padlo v vodo kakemu preveč nadelanemu veseljaku, ki ga nI mogel dobiti iz vode ali pa Je bilo komu ukradeno m ga je pozneje vrgel v Grada-ščico. u— Otvoritev plesnih vaj maturantov obeh učiteljišč se bo VTŠila danes, dne 25. oktobra v veliki dvorani Kazine. Dame ta gospodje, ki niso dobili vabil, se prosijo, da se kljub temu udeleže plesnih vaj. — Plesni odbor. 1578 ITO — zobna o as ta najboljša! o— Grafotoglja In hiromantija. G Svengali konzultira o grafologiji in htromantiii še do vključno sobote 29. t m. v hotelu »Slon«, soba št 15 od 3.—7. popoldne. 1584 o— Nogavice najcenejše pri D o b e i c n. Pred škofijo 15. 188 u— Stoječe ure za jedilnico dobiš pri P. čuden. Prešernova uŠca 1. 225 a— Priporoča se modni salon Elza Šerak in dT. Maribor, Trubarjeva ulica 7. 1569 n— Z rednim poukom esperantskega tečaja se prične danes 26. oktobra ob pol 20. v Št Takobski šo!i. Novi pri javi jesici se še spre;er>-tio. Učnina mesečno Din 15, za dijake Din 10. Iz Maribora a— Olepšanje kolodvora. Med železničar-sko upravo in policijo je bil sklenjen sporazum, da bodo zaradi higiiene in estetike lepega prostora pred kolodvorom izvošSci premeščeni od tam v Kolodvorsko uiico, od koder bodo smeli priti na trg pred kolodvorom samo tik pred prihodom vlaka. Pač pa bodo smeh" ostati na dosedanjem prostoru avto taksi, ki v Maribora vedno bolj izpodrivajo izvoščke. Poleg stopnjišča pred kolodvorom pa bodo napravili moderno stranišče s paviljonom na vrhu za tobakarno. a— Odgodena duhovniška pravda. Z velikim zanimanjem pričakovana kasadjska razprava 27 mariborskih duhovnikov proti uredniku Viktorju Erženu, ki bi se morala i vršiti dne 26. t m. pri Stota sedmorice v Zagrebu Je bila včeraj brzojavnim potom uradno odgodena na nedoločen čas. Vzrok odgoditve še ni znan. Prva razprava !n sodba pri okrožnem sodišču v Mariboru se ie vršila 12. maja t I. a— Nedeljska zabava. V mehkih urah jesenskega dopoldneva, ko so se mariborski reveži na;širših slojev razburjali na nedeljskem protestnem shodu zaradi novega sta-' novanjskega zakona, je vrvelo v mestnem parku pod rumenimi kostanji brezskrbne mladine. Ženski svet Je promeniral ob zvokih vojaške godbe in se veselil božjega dne v novih toaletah. Kavalirjem je bilo lahko to pot ob strani devojk na mehko postlanih stezicah. Šelestenje umirajočega listja jih ni motilo. Komaj par metrov ie bilo od najemnikov do godbenega paviljona in vendar tolika razdalja, dva popolnoma tuja sveta, vsak za se, tu pomanjkanje in skrbi — tam eleganca parfum in brezskrben smeh, nad vsemi pa je grdo isto, toplo jesensko soface Iz Celja e— Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani so v polnem teku. Agitacija je od obeh strani velika. Vsak obrtnik je dolžan in upravičen, da se fcriga za svojo stanovsko zadevo. Nikakor pa ne moremo razumeti, da se pehajo za Ogriopvo listo ljudje, ki nimajo z obrtniškimi vprašanji prav ničesar opraviti. Obrtniki, ne dafee takim ljudem, ki nimajo nobene pravice, da se vtikajo v vaše zadeve, svojih glasovnic, V Celju je obrtno društvo, ki vam gre ra-devolje na roko v vseh vprašanjih. To društvo deluje za obrtništvo ne- samo ob volitvah, ka^or izvestni gospodje, ampak z doslednostjo se bori za vaše pravice. Jasno Je, da je edino le obrtno društvo pravi prijatelj obrtništva, ne pa politični agitatorji. e— Občinske volitve v občini Cel:e-oko-lica. V soboto, dne 22. t. m. Je bila vložena kandidatna lista Združene slovenske gospodarske stranke, na kateri so kandidati vseh naprednih strank, to ie SDS, NSS, samostojnih kmetov in pristašev Radičeve stranke. Razveseljivo je dejstvo, da so se združile na podlagi naprednega gospodarskega programa vse napredne stranke v celjski okoliški občini. Klerikalci že slutijo, da intsip pri teh občinskih volitvah v naprednem blp-ku na eni in v socijalistih na drugi strani dva huda in nevarna nasprotnika. Da b" rešili, kar se že reši« da, so se pri teh občanskih volitvah ločili, kakor smo že v naprej povedali, v dva tabora !n sicer v meščanskega m v izrazito kmečkega. Nosilec kle-i rikalne meščanske liste je vinski trgovec Mihelčič, klerikalne kmečke pa kmetovalec Strenčan. Med okoliškimi klerikalnimi voditelji vladajo razna nesoglasja. Vendar sta dve klerikalni listi samo vaba za meščane in za »manjše» ljudi, po vo!:tvaa bo pa obstojal zopet samo en klub. to je: kle-rikalno-nazadnjaški. e— Smrtna kosa. Na Lavi pri Celju je umrla dne 21. t m. 42-letna posestnica Marija Slokan. — V celjski Javni bolnici ie umrl dne 24 t. m. g. Jože Gloiek, posestnik iz Zg. Krač, občina Kokarje v 63 letu starosti. N. v m. p.! e— Sestanek članov Krajevne organizacije SDS za mesto Celje, ki se vrši ob sredah zvečer, ta teden zaradi druge važne seje odpade. e— Okoliški sestanek SDS. Članski sestanek krajevne organizacije SDS za Celje-okolico se bo vršil v četrtek, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni Sokolski dom v Gaberju. Člani in somišlienari so vabljeni k mnogobrojni udeležbi e— CeFsko mestno gledališče. Nedeljska Predstava Milčinskega »Mogočni prstan« je bila v reprizi razprodana. V četrtek, dne 27. t m. se ponovi ista igra kot predstava pri znižanih cenah. Cene so za vse sedeže brez razlike po 8 Din, za stojišča Din 4.—. e— Podporno društvo za uboge na drž. realni gimnaziji v Celju ima svoj 33. občni zbor v sredo, dne 36. t m. v zbornici drž. realne gimnazije. Dnevni red Je običajen. e— V Pasteurjev zavod v Celju so pripeljali te dni kakor je »Jutro« že poročalo 14, oseb, ki jih ie v teku enega tedna ogri-zel stekline osumljen pes v Dravski dolini V Pasteorievem zavodu so ugotovili pri vseh 14 osebah pasjo steklino. Ker je stekli pes najbrže ogrizel več oseb in živali, je veKka previdnost v krajih Puščava do Bistrice pri Rušah zelo umestna. NAJUGODNEJŠI NAKUP oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka JOS. ROJINA, Ljubljana. Poskus umora novorojenčka v Fari pri Prevaljah Mlada, nezakonska mati vrgla novorojenčka v greznico. — Novorojenčka so domači še pravočasno rešili. Pitevalje, 24 oktobra V Farski vasi pri Prevaljah je služkinja gostitačarja »Pri Korotanu« porodila zdravega dečka m ga po porodu vrgla v greznico pod straniščem. Krtfjemu dejanju mlade nezakonske matere pa so še pravočasno prišli na sled ter novorojenčka čez četrt ure potegnili iz gnojnice še zdravega. Nezakonska mati je prišla pred meseci služit h gostilničarju »Pri Karotana«. Kritične noči, ko se ie odigral dogodek, sta šla gospodar in njegova žena zgpdaj spat, a natakarico sta pustila samo poleg gostov, krošnjarjev, ki «o igrali karte. Čez nekaj časa je tudi natakarica odšja proč od gostov ter je v svoji sobi porodila zdravega, krepkega dečka. Deček Je prjčel kmalu nekam čudno kričati, nakar so gostje, ki so postali pozorni na njegov jok,, dognali, da prihaja kričanje iz stranišča tpr da ga je morala mati vreči v greznico. Poklicali so gospodarja in njegovega hlapca,, ki je spal v hlevu Pnvezali so hlapca na vrv ter ga previdno spustili v greznico. Po, nekaj razburljivih treootklh se Je hlapcu posrečilo, da je otroka naše! ter ga še zdravega izvlekel iz jame Otrok je bil seveda ves obkt z gnojnice in so ga morali temeljito okopa ti Mlada nezakonska mati Je morala hočeš nočeš vzeti v svojo oslirbo. Novorojenček ie zelo krepak ter se prav lepo razvija. Čc Je res, da so novorojenčki bolj trdni, če jih po rojstvu okocrfielo v mrzli vodi, bo ta fantek prav posebno trden in zdrav ker se je skoraj dobrfr četrt ure hladil in kopal v hladni m povrhu še grd Ml loterija društva Trgovska akademija v Ljubljani se zaključi 30- oktobra 1927 27. oktobra neplačane srečke ne igrajo Kdor kupi šele na prigovarjanje, ima navadno največjo srečo. Hitite in kupite! Srečke ž 10 Din, dobitkov 885 od 50 do 100.000 Din. Iz Kranja r— V domovinsko občino je sprejel kranjski občinski odibor na zadnji seji ve* letrgovca Ignacija Andrašiča, zagotovitev sprejema pa je bila podana Poljaku Stani« slavu Oeranskyju, šoferju pri Jugočeški ki j uriš tu Janku Vosperniku iz Koroške. r— Občinske podpore. Na zadnji seji kranjskega občinskega odbora so bile odobrene sledeče podpore: Frančiški Per« mozer Din 200, Antonu Rajgelj Din 200 in trem Viršekovim sirotam Din 1050 me« sečno. r— Francoski krožek je začel 21. t m. s poučevanjem francoščine v dveh kurzih ob torkih in petkih od 20.—21. ure. Po« učujeta profesorja gg. Fran Novak m Milan Fabjančič. Pri kokoši na ražnju so ga vlovili... Aretacija grešnega tatu in potepuha. Novo mesto, 24. oktobra Pečena kokoš oi bila prav dohra, če bi le teh preklicanih orožnikov me hilo prehitro pri ognju. Patrulja orožniške postaje v Višnji vasi je na svojem pohodu dne 2/2. t. m. zasačila v gozd« že dolgo iskanega, 28-letnega tatu, ki si je ravino pekel na ražnju nasajeno kuro, to pa zgodaj zjutraj, okrog 5, da se tako podpre za začeti dan. Žalil bi si jo tudi lahko, saj je bilo še nekaj v zeleoki narejenega »letošnjega«. Pa je že budir; če pride vodja patrulje g. Fran 2vegla in njegov tovariš Mihael Ogore-vec ter pitičku zmešata vso njegovo štreno. Ko je videl že dolgo zasledovani Matija Žfcidanšič, da ie roka pravice blizu, je hotel ubežati, pa ni več šlo. Ker se m mogel legitimirati, ga je vodja Žvegla prijel in s pomočjo tovariša ukleoil, pa hajd z vso »ri-štengo« do postaje v Vdnjo vas k «Zajcu». Ptiček je bil z merjenjem časa dobro preskrbljen saj ie imel kar 3 žepne ure z verižicami. Za dobro srečo ie treba tudi moliti, zato je imel pri sebi seve »patanošter«. Ker pa v gozdu ni oltarja, ki ga je menda sam postavljal, ker je imel vse polno »pild-kov« in svetinc poleg drugih drobnarij. Kot dober kristjan je hotel tudi k spovedi, saj je imel tudi lep nov spovedni listek fare Sent Jernej. No k spovedi pa mu ne bo treba iti, ker so ga na postaji tako izpovedali da za cerkev ne bo nič ostalo. Tega dela je torej prost. Prost pa drugače ni, ker je moral še v Novo mesto. Kaj pa da je bilo treba vse s seboj vzeti. Šlo se je lahko, ko je bilo par čevljev na razpolago, odkod so, kdo ve? Preden pa je odšel v Novo mesto, so ga skupaj z asistenco slikali, da bodo lahko tudi poznejši rodovi poznali tega svetnika. Da mu pečene kure v Novem mestu kdo ne odvzame, ki jo je nesel z ražnjem na rama ,sta ga seve spremljala dva orožnika. Vsa čast orožnikom iz Vinje vasi, da se jim je posrečilo vloviti ptička, ki so ga že več mesecev brezuspešno zasledovale vse orožniške postaje na Dolenjskem . Sah Zopet remis v Buenos Airesih. Buenos Aires, 24. oktobra (lo). Devet* najsta partija šahovskega mateha Capa« blanca«Aljehin je končala po 24 potezah remis. Tunik v Londonu. IX. kolo: Pred pričetkom devete runde »o se vršile nedoigrane prekinjene partije. Bogoljubov je dobil dvakrat prekinjeno partijo z Yatesom, odločitev je padla v 70. potezi. Colle je v jako težki končnici v igri z Bogoljubovom dosegel delitev toč« ke po 76. potezi. Dr. Vidmar, ki je preki* ni! igro z Buergerjem v docela enaki po« ziciji, si je pridobil prostega kmeta, ki je odločil partijo v njegov prid. V IX. kolu sta najpreje remisirala Mar« shal!—Vidmar in sicer v 30. potezi. Parfl* ja je bila indijska, Vidmar je imel povsem dobljeno pozicijo, bil pa je v časovni za« dregi in je pregledal zmagonosno potezo. Ostale partije so se nadaljevale šele zve« čer, ker niso dopoldne prinesle zaključka. Buerger, ki je v indijski partiji v središnji ci zašel v slabo pozicijo, je v zelo dolgi končnici moral prepustiti Yatesu točko. Zanimivo je potekla partija Thomas»Fair» hurst V igri (krnskega kmeta je imel Thomas že povsem sigurno zmago. Radi časovne stiske pa je bol primoran napra« viti v pol minute 6 potez ter je v naglici prezrl figuro. Posledica je bila — zgubi je« na partija. Odločilno je vplivala časovna zadrega tudi v partiji Bogoljubov—Reti. Beli je iimel sicer boljšo pozicijo, vendar je bila pot do zmage še dolga. V trenutku, ko je bila vsaka poteza odločilne važno« sti, je moral Reti v kratkem času napraviti deset potez in je izgubil dve figuri in s tem tudi partijo. Udal se je v 50. potezi Winter stoji napram Colleju nekoliko bolj« še, partija pa bo najbrže končala remis. Dopoldanska prekinjena partija Tartako« wer—Niemcovič je stala po splošni sodbi na remis. V nadaljevanju pa si je Niem« covič z nekolikimi močnima potezami pri« dobil boljšo pozicijo in bo najbrže zmagaL Stanje po IX. kolu: dr. Tartakoher 6% (1), dr. Vidmar in Marshall 6, Bogoljubov 5%, Niemcovič 5 (1), Reti 4K, Winter 4 (1). Colle 3K (1), Yates 3K, Thomas, Buer« ger in Fairhurst 2%. Šport IV. kolo prvenstva LNP. Slabo vreme in tnalo športa. Nogometno nedeljo je pokvaril dež. Vremenu primerno je bilo tudi zanimanje publike in interes klubov. Slavija je na* stopila samo z rezervo, dočim je Ilirija v zadnjem hipu zbobnala svojo enajstorico. Drugorazredna Reka in Panonija radi ne* mogočega terena na prostoru SK Ilirije ni* sta nastopila V športnem oziru je zado« voljila le prva polovica tekme med Ilirijo in Hermesom, dočim je drugo žalil Pluvius. Stanje prvenstva se je deloma sprente* nilo. Ilirija je ušla s 6 točkami (seore 19:2) trem imetnikom štirih, in sicer Slovanu (13:9), Primorju (7:4) in Jadranu (8:9). Zadnji dve mesti imata Hermes z 2 toč* kama (8:16) in Slavija brez točke (4:19). Kakor je videti, se Slavija med svojimi novimi tovariši ne more vdomačiti. Izgu* be par forfait kažejo, da ji poleg znanja manjka tudi discipline. Primorje : Slavija 3 : 0. (par forfait) Slavija ni nastopila. Ilirija : Hermes 9:1 (5:0). Nedeljski dve točki in visoko razliko je Ilirija za* služila. Moštvo je nastopilo s 4 rezervami, ki so se obnesle. Trio Šiška—Tomaži č—Vr« hovnik je pokazal lepe sposobnosti in do« bro razumevanje. Najprodornejši in tudi tehnično boljši od zadnjih tekem je bil Šiška, ki je zabil tudi 5 golov. Zelo ne« varen v strelih je bil tudi Doberlet. Kril« ci so se do blezure Pleša dobro držali; po« zneje je šlo vse precej »narazen«. Vratar Ambrož se je zelo bal, pa je rešil svojo nalogo dobro. Razmočen teren je oviral precizno delo. Hermes je bil razen enega kompleten. Neodločnost napada — v prvi vrsti Zalo* karja — je tudi v nedeljo zakrivila padec ostalega dela. Precej šibek je bil tudi srednji krilec, ki je menda predolgo pav« znal. Obramb« se je držala trdovratno, toda vsled preobremenitve ni mogla vz» trajati. Vsekakor je moštvo v drugi polo« vici izvedlo par napadov in zabilo častni gol, a zastreljalo po blezuri Pleša tudti par zrelih pozicij. Tekmo je sodil g. Sohneller — dobro. Med maloštevilnimi gledalci je bilo zopet par kričačev, ki so posamezne' faze sprem* Ijali s huronskim vpitjem in surovimi ša* lami. Čuden vtis je napravilo, da so v sre« di teh «sportnikov» opravljali «službo» tu« di reditelji'. Ali ni na prostoru nekeg14. uri. Vabljeni so vsi dijaki in dii« jakinje, ki nameravajo letos smučati. — Načelnik. Gospodarstvo = Za preorijentiranja našega kmetijstva. V soboto dopoldne se je v Beogradu vršila izredna skupščina Glavnega zadružnega saveza SHS, kateri so prisostvovali člani vseh zadružnih zvez v naši državi. Skupščino je otvoril predsednik, ki se je najprej spomnil dvojice umrlih zadružnih organizatorjev, dr. Janeza Kreka, katerega lOletnico praznujemo letos, in dr. Kojiča, bivšega predsednika Saveza zdravstvenih institucij. 0 osebnosti dr. Kreka je govoril podpredsednik Glavnega zadružnega saveza Mihajlo Avramovifi. Zanimiv je bil referat saveznega tajnika dr. Prohaske o sanaciji krize našega kmetijstva potom državnega programa ter o pospeševanju izvoza. Današnja kriza kmetijstva ni nastala samo zaradi novih pogojev, ki so v kmetijski produkciji nastali po vojni; ta kriza ima svoj trajni vzrok še iz predvojnega časa. Prekomorske konkurenčne dežele imajo znatno manjše stroške za obrestova-nje zemljiškega kapitala nego naša država, kar je temeljni vzrok krize našega kmetijstva, ki v prvi vrsti proizvaja žito za izvoz. Naš konkurenčni položaj v inozemstvu otežujejo še drugi stranski vzroki. Edina možnost za odstranjenje glavnih vzrokov bi bila relativna preorijentacija našega kmetijstva ža izvoz. Ta preorijentacija ima naslednjo konkretno vsebino: 1.) Z vsemi primernimi sredstvi je treba dvigniti kakovost proizvodov naše živinoreje na ono višino, ki najbolj odgovarja zahtevam inozemstva. Za tako kakovost bi mogli doseči najvišje ■ cene. 2.) Z vsemi primernimi sredstvi je treba povečati produkcijo živinske krme v naši državi. Glede na povečanje in izboljšanje živinske krme in izboljšanje kakovosti za izvoz je najprej mogoče doseči uspehe s preorijen-tacijo nage svinjereje. Glavni zadružni savez je že ob priliki lanskega občnega zbora opozarjal na potreb*o preorijentacije kmetijstva v smeri pospeševanja živinoreje, ker nam prekooceanske države v tem pogledu ne morejo občutno konkurirati. = Trboveljska premogokopna družba in srbski premogovnik Rtanj. Nedavno smo poročali, da je Trboveljska premogokopna družba kupila srbski premogovnik Rtanj. V zadnji številki beograjskefa s_e baje že gradi-v neki angleški ladjedelnici.. Podrobnosti poroMio ne navaja, vendar je gotovo, da ta družba ne bo dobila monopola za prevoz izseljencev, kakor se je to prvotno predvidevalo, ker se je naša država v trgovinski pogodbi z Nemčijo zavezala, da ne bo nikomur dala monopol za prevoz izseljencev. = Gradbena direkcija obvešča vse interesente, da bo 15. novembra v računskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu I. ofertalna licitacija za mizarska dela na zgradbi ministrstva šum, kmetijstva in vod v iznosu 5,957.474.40 Din. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski pri Gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg l/I. 24. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet mnogo živahnejši kakor koncem pre teklega tedna. Pomanjkanje privatnega blaga je bilo v devizah na Curih, London in Dunaj, v katerih je Narodna banka morala intervenirati. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 1®. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost oslabela. Promptna se je trgovala po 398.5 in kasa po 398.5—398. V večji meri je popustila Vojna škoda za december, ki je bila zaključena po 402.5 do 402 (v Beogradu 405 — 405.5). Po več-tedenskem mrtvilu na tržišču bančnih ^vrednot je bil danes v teh papirjih promet živahnejši. Hrvatska banka se je pri večjem prometu trgovala po 34 _ 3-5, Poljedelska se je okrepila na 17, Praštediona pa se je dalje dvignila na 905 (v petek 872.5 — 890). Ljubljanska kreditna se je trgovala po 135. Jugoslavenska po 91 — 92, Narodna po 5150. Hipotekama po 55.5 in Srpska po 136. Med industrijskimi papirji je bil nekoliko čvr-stejši Gutmann, dočim so Trbovlje popustile na 481 _ 485, Drava pa na 575 — 585. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.55 - 0, Curih 1094 do 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.3 — 277.1 (276.7), Newyork 56.635 — 56.835 (56.7X5), Praga 168—168 8 (168.4), Trst 309.25 — 311.25 (310.25). Zagreb. Amsterdam 22.835 — 22.895, Dunaj 8 _ 8.03, Berlin 13.545 — 13.575, Budimpešta 9.945 — 9.975, Milan 309.32 do 311.32, London 276.3 — 277.1. Newvork 56.637 - 56.837. Pariz 222.25 - 224.5. Pra-' ga 167.996 - 168.796, Curih 1094 - 1097. Beograd. Pariz 222.25 — 224.25, Newvork 56.61 — 56.81, Milan 309.25 — 311.5, Praga 167.95 — 168.75, Dunaj 7.995 — 8.025, Budimpešta 9.925—9.955. Berlin 13.551-13.581, Curih 1094 — 1097, Bruselj 7.915 - 7.945, Trst. Beograd 32.075 — 32.375. Dunaj 255.2 — 261.2, Budimpešta 317 — 323, London 89.025 — 89.225, Newyork 18.24—18.30, Pariz 71.75 — 72.05, Curih 352 — 354; dinarji 31.85 — 32.35. Dunaj. Beograd 12.454 — 12.494, Berlin 168.91 — 169.41, London 34.4575—34.5575, Milan 38.65 — 38.75, Newyork 7.0695—7.0945, Curih 136.40 - 136.90: dinarji 12.39-12.45. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 123.80, London 25.25375, Newyork 518.375, Pariz 20.35, Milan 28.34, Praga 15.36, Budimpešta 90.675, Bukarešta 3.22, Dunaj 73.20. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135—135 (135), Praštediona 880—0. Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0, Ruše 290 — 300. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 398 — 399, kasa 39S.5 — 399, za oktober 397 — 399, za december 401.5 do 402.5, investicijsko 83.75 — 84, agrarne 54 do 54.5; bančne: Hrvatska 34—40, Eskompt-na 91 — 93, Poljo 16.75 - 18. Kreditna 90 do 93, Ljubljanska kreditna 134 — 135. Narodna 5100 — 5200, Praštediona 902.5 do 905, Srpska 134 — 140; industrijske: Narodna šumska 16 — 0, Gutmann 232.5 — 240. Slaveks 105 — 110, Slavonija 12—14, Drava 575 — 585, Šečerana Osijek 610 — 612.5, Union mlin 285 — 300, Vagon 20 30. Vevče 133 _ 135, Dubrovačka 405 — 420, Trbovlje 481 — 485. Beograd. Voina škoda 0 — 401, za december 405 — 405.5. investicijsko 83 — 83.5, agrarne 54.5 — 55. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (24. t. m.) Les: Tendenca živahna. Zaključenih 10 vagonov, in sicer 6 vagonov bukovih drv, fco vagon meja po 22, 3 vagoni hrastovih drv, fco vagon meja po 19 in 1 vagon desk, smreka, jelka, 24 mm, monte, fco vagon meja po 490. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna, zaključkov ni bilo Nudi se pšenica (78,79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška, promptna po 337.5 — 340, za november po 340 — 342.5; sremska, promptna po 335 — 337.5; slavonska, promptna po 332.5 — 335; turščica (baška, slov. postaja): baška. nlač. 30 dni, navadna tarifa po 242.5 — 245, mlevska tarifa po 245 — 247.5, baška, umetno sušena, navadna tarifa po 240 — 242.5, mlevska tarifa pa po 235 — 237.5; Najboljše, u&jtrpeinejše ute najcenejše. Ob desetletnici bitke pri Kobaridu Te dni mineva deset let od slavne bitke pri Kobaridu. Dasi bo to obletnico naša ^prijateljska* sosedna velesila na zapadu obhajala s prav mešanimi občutki. ji vendar ne moremo napraviti te usluge, da bi šli tiho mimo teh zgodovinskih dogodkov, ki jih bodo tam preko brez dvoma popolnoma zamolčali. Prvih enajst soških bitk Italija se je že takoj od izbruha svetovne vojne poleti sistematično pripravljala, da zahrbtno napade svojega dolgoletnega zaveznika, ker za njo niso bile merodajne zvezne pogodbe, 1917 24.-26. oktober. 1927 amento. Za koncentracijo, ki se je začela šele 20. septembra 1917. na prostoru Beljak, Celovec, Trbiž, Kranjska gora, Ljubljana, s centralo v Kranju, je bilo treba samo za prevoz bojnih edi-nic 2400 vlakov. Skozi Ljubljano je šlo tik pred ofenzivo 5 vojaških vlakov na uro. Vse gorenjske vasi so bile polne vojaštva. Ker železnice, ceste in gorske steze niso zadostovale za hiter razvoj napadalnih čet iz koncentracijskega prostora na bojišče, se je z veliko hitrostjo še zgradila izborna cesta čez Vršič v Trento. Strateški razvoj se je izvršil kljub vsem terenskim, prometnim in vremenskim težkočam z ne- Komora slovenskega polka gorskih strelcev št. 2 v Rivignanu ob Tilmentu. ampak «sacro egoismo», in je tudi čas svojega vstopa v vojno prav dobro izbrala. Dne 23. maja 1915., na dan italijanske vojne napovedi Avstro-Ogrski, je imela Italija 24 svežih pešadijskih divizij, pripravljenih za napad na komaj 6 avstrijskih, deloma črnovojniških, da o razmerju obojne artiljerije, konjiče in tehnične opreme niti ne govorimo. Zato je razumljivo, da so Avstrijci prvotno mislili na glavno obrambno linijo Maribor-Zagreb. Toda pričakovani nagli italijanski napad je izostal in ko je general Boroevič dne 27. maja 1915. prišel naravnost iz bojev iztočno od Przemysla na Sočo, se je smelo odločil za obrambo ob Soči in soška fronta je ostala trdna kljub enajstim Cadornovim ofenzivam, ki so, izvršene s številčno in tehnično daleč močnejšimi četami, prinesle Italijanom samo Gorico in nekatere neznatne korekture na fronti, a so zahtevale ogromno ceno najmanj 600.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Sedaj je pa vsa stvar centralnim silami že presedala, zato so Avstrijci in Nemci sklenili za pozno jesen 1917. ofenzivo iz prostora Tolmin-Bo-vec v smeri Čedad in s ciljem do Til-menta, kakor je bil predlagal general Boroevič že jeseni 1916. Podrobni načrt je baje izdelal Conrad von Hotzen-dorf. Priprave za bitko pri Kobaridu. Za ofenzivo na navedenem prostoru je bilo določenih 7 nemških in 6 avstro-ogrskih divizij z različnih, večinoma vzhodnih (rusko-rumunskih) front. Na artiljerijskih ojačenjih je prišlo v ta prostor vsega 1452 topov različnega kalibra s približno 1 milijonom komadov artiljerijske municije, zopet največ iz vzhodne fronte. Vsa ta artiljerija je bila dne 20. oktobra že na svojih odsekih. Primerno so se pomnožile tudi tehnične, sanitetne in intendantske čete in naprave, kakor tudi etapni in žan-darmerijski oddelki. Samo na konjico ni nikdo mislil, kar se je pozneje ob Piavi bridko maščevalo, toda tako daleč centralne sile niso računale, saj je bil cilj napada Čedad, največ Tagli- znatno zakasnitvijo brezhibno, deloma naravnost po turistovskih stezah (n. pr. na Krn in Kanin). Avstrijci in Nemci so sicer skušali na vse načine, da bi prikrili svoj pravi načrt pred Italijani, vendar sta tem dva rumunska oficirja, avstrijska ubežnika, pravočasno izdala detajlni avstro-ogrsko-nemški načrt. Toda Italijani, sami vedno pripravljeni« k vsaki prevari, tega niso mogli verjeti in tako je naravnost drzni načrt uspel bolj, kakor so napadalci sami pričakovali. Obe avstro-ogrski soški armiji (fm. Boroevič) in XIV. nemška armija (general Below) (glej skico!), šta imeli tik pred napadom 37 divizij, vendar so bili Italijani še vedno v veliki številčni in tehnični premoči. Italijani, ki so imeli v 11. soški bitki (18.—29.avgusta 1917.) nekaj uspehov, so se že pripravljali na novo ofenzivo, ko so pa opazili sredi septembra, da nasprotnik nekaj pripravlja, je Cadorna s poveljem od 18. septembra prekinil vse priprave za lastno ofenzivo in je zapovedal ogromni II. (general (Capello) in ..mali III. armadi (vojvoda d'Aosta), naj se uredita na defenzivo. Mnogo preglavic in skrbi je delala Ca-dorni morala njegovih čet. Dasi je dobival poročila, da je izborna, si je fronto še sam ogledal in je postal deloma drugačnega mnenja, zato je moral še sam kralj priti trk pred napadom na severni del soške fronte, da dvigne njegova prisotnost četam pogum. Tako se je zgodilo, da so po vaseh še vihrale zastave, razobešene njemu na čast, ko so zmagovalci vkorakali vanje. Potek bitke. Noč 23.-24. oktobra 1917. je bila meglena in deževna, okoli poldneva je pa naravnost lilo. To vreme je napadalca oviralo pri opazovanju in točnem artiljerijskem streljanju, a je obenem zakrivalo njegove drzne manevre, na borbenost italijanskih čet je pa vplivalo skrajno slabo in otežkočilo opazovanje. Artiljerijska priprava, tudi z dušljivimi in strupenimi plini, se je začela dne 24. oktobra 1917. točno ob 2. uri zjutraj in je trajala do 6. ure. Po polurnem odmoru so Avstrijci in Nemci prenesli artiljerijski ogenj od močno zasedene prve italijanske linije na drugo manj zasedeno, ki je trajal z viškom v zadnji četrt uri do osmih in pol. Ta razmeroma kratka artiljerijska priprava je sicer pretrgala vse italijanske telefonske in telegrafske zveze, žičnih preprek in drugiji ovir pa ni mogla mnogo poškodovati, kakor se je general Capello mogel sam prepričati, ko je 1. 1920. obhodil usodni odsek. Tedaj je prešla nemška in avstro-ogrska pešadija v napad in ga izvedla s takim uspehom, kakor jih vojna zgodovina pozna le malo. V podrobni opis poteka bitke, v kateri so se vršili dogodki z neverjetno hitrostjo, se ne moremo spuščati, omeniti hočemo samo največje značilnosti in zanimivosti. Že ob 9.30 sta Edelweiss in 22. strelska divizija iz Kranjske gore zavzeli Bovec. Odtod so se prvi obrnili proti Rombonu, domobranci pa so drli po soški dolini, dasi so še imeli Italijani vrhove desno in levo močno zasedene, s katerih pa niso dejstvovali, in so dospeli do Žage, kjer so se morali ustaviti. Neverjetno drzne in uspešne napade je izvajala od Tolmina nemška 12. divizija, ki je bila ob 16. uri že v Kobaridu in je prodirala takoj dalje. 55. divizija je prišla do planine Jama in Velikega vrha, 50. divizija pa je iz Bohinja zavzela silno utrjeni Krn. Nemški alpski kor je z izredno hrabrostjo napal iz prostora Mengore-Volče gorski venec Kolovrat, najmočnejšo italijansko pozicijo nad desnim bregom Soče, in zavzel do večera vzhodni del tega hrbta, dvignivši se na relativno višino 1000 m (!!), kar je bilo odločilno za Piave s pontonom, ki je prevažal naše fante na drugo stran reke prvi dan bitke. Tudi ostale divizije XIV. nemške in II. soške armije, ki. je prekoračila narastlo Sočo, so napadale izredno hrabro, a niso imele takih uspehov. I. soška armija v glavnem ni napadala. Italijanom, ki so pred vsako svojo ofenzivo bobnali skoz cele tedne, se je zdela nasprotnikova artiljerijska priprava slaba in nenevarna, zato so odgovarjali deloma malo. deloma pa sploh nič, kljub 5000 topovom in 3000 mi-traljezam. Glavni napad je treščil na IV. in XXVII. kor, vsak po 4 divizije, in ju zlomil: 50. divizija se je umaknila in se ustavila na Rombonu in pri Žagi. 46. in 43. divizija sta bili probiti. obkoljeni in pozneje ujeti. 34. divizija se je umaknila na desni breg Soče in se tam ustavila. Od 19. divizije se ni rešilo niti tisoč mož, zato je njen komandant, general Vilani, izvršil samomor. Le malo je manjkalo in zajet bi bil sam laški kralj, ki se je pripeljal hrabrit svojo malodušno vojsko; pot skozi na-diško dolino mu je bila že zastavljena in le s težavo se je še pravočasno prerinil skozi zakotni Greginj. Ostale tri divizije so se razmeroma dobro držale. VII. kor v ozadju, IV. in XXVII. je ostal popolnoma pasiven. Dalje proti jugu ni bilo posebnih nezgod. Uspeh prvega dne je bil 30 km dolg in 4 do 10 km globok predor, pridobljen brez pomembnejših žrtev. Noč na 25. oktober je bila mirna. Cadorna je smatral situacijo za težko, a ne za kritično in je pred vrzel usmerjal močne rezerve, vendar premalo odločno. 25. oktobra je bilo lepo vreme. Na- padalci so energično silili z zadobljenih višin v doline, ki se kakor pahljača stekajo proti Čedadu. Vse se je vršilo z največjo brzino in točnostjo. Padel je Stol, Matajur. Kolovrat, Kuk, vsi ostanki VII. kora so prišli v ujetništvo. Ko so se morali Italijani iz strateških ozi-rov umakniti iz odseka na Banjšici, je tudi II. soška armija prešla v napad. Čadorna je bil v velikih skrbeh zaradi nevarnosti za nedotaknjeno III. armijo, da pride v največje stiske. Najprej je mislil na korenit umik do Tilmenta ali celo do Piave, potem pa je dal brezuspešno povelje za odločno obrambo, ker so čete II. armije bežale že pred majhnimi patruljami (Mamma mia!). Zvečer tega dne je bil ključ do vrat furlanske ravnine že v napadalčevih rokah, ki je ujel ta dan 45.000 nasprotnikov. Ponoči se je začela umikati še III. armija. 26. oktobra so najprej napadle čete I. soške armije. Tej so sledile ostale in prodirale na celi črti, začela je pa napadati tudi X. (koroška) armija. Zavezniki so stali že pred Čedadom in padec velevažnega in uporno hranjenega Jalovca pomeni konec bitke pri Kobaridu. Šele sedaj je dal Cadorna slovo vsem upom na obrambo Furlanske ravnine in odredil splošen umik za Tilment. Ta umik pa se je spremenil v popolen beg in Italijani so se ustavili šele na Piavi — s francosko in angleško pomočjo. Takih polomov je videla svetovna zgodovina le malo, laška zgodovina zadnjih 70 let pa kar mrgoli od njih ... M. R. Mladen Kostov (Pariz): Moji vtisi iz Rusije Kako živi ruski kmet. Prikaz prodiranja avstrijsko-nemških probojnih čet od Kobarida proti Piavi. Iz Daskalovičeve knjige «Bitka kod Kaporeta*. Agrarno vprašanje je bilo v Rusiji vedno najaktualnejše vprašanje. Lje-nin je zapisal 1. 1922. besede: «0d uspeha, ki ga bo ruski komunizem dosegel pri restavraciji in napredku vasi, zavisi obstoj ruske države, pa tudi eksistenca boljševiškega režima® G. Černov, minister za poljedelstvo v vladi Kerenjskega, je napravi in začel izvajati zelo širok program agrarne reforme. Nastop boljševizma pa je prevrnil njegove načrte in napravil iz njih nepopisno zmedo. Domislimo se samo časa, ko so vojaki bežali s fronte, ko so po mestih delavci in z njimi združeni nezadovoljneži vdirali v stanovanja in plenili. Istočasno so kmetje na deželi začeli brez sistema deliti zemljo in inventar. To razdeljevanje pa ni zadovoljilo nikogar. Če je Peter vzel plug, je Pavel ukradel konja. Matevž je zopet odpeljal voz. Tomaž je vzel drobnico itd. Niti eden ni bil zadovoljen s to «razdelitvijo» in kmetje, ki so bili še polni jeze na stari režim, so razdejali vse, kar jih je količkaj spominjalo njihovega robstva. Vse tisto, česar niso mogli razdeliti med seboj, so razdejali. Tako so bili porušeni gradovi in uničenju so zapadli celo poljedelski stroji. Temu l>urnemu času so sledila leta «vojnega'komunizma*. Prišla je meščanska vojna. Bela garda je stala pred vrati Moskve. Rusija se je vojskovala s Poljsko. Kmet je moral dati vojakom letino in živino. Rdeči teror je bil pro-klamiran in se je izvajal na nezaslišen način. Tedaj pa, ko so pošle vse zaloge in ko je bilo uničeno vse, kar je imel ruski kmet, je nastopila najstrašnejša doba. doba gladu in lakote. Strahote tega časa so nepopisne. Še danes se čutijo posledice tiste dobe. Ruska država jih bo težko prebolela. Ko pa je tudi to minilo ter so se boljševiki obdržali na krmilu, je polagoma nastopil novi čas in so se začeli rdeči fantasti vračati od fraz in gest k realnemu življenju. To je bil čas nove ekonomske politike (NEPA). Komunizem je stopil v dobo ustvarjanja. Zemlja je bila tedaj deklarirana za last države. Obdelovala se je na komunalen način, to se pravi kmetje so morali drug drugemu pomagati, da je bilo vse obdelano. Ta eksperiment malega sistema pa je propadel že takoj v začetku. Individualizem kmetov in živ-ljenski zakoni so bili močnejši od fantazij moskovskih donkihotov. Zato so začeli komunisti agitirati, naj se kmetje začno združevati v tako zvane kolektive in naj začno skupno obdelovati zemljo. I ta načrt je propadel. Naposled so komunisti opustili komunizem in so se spravili s pogoji ki jih je zahtevalo življenje. Danes ima Rusija 24 milijonov privatnih kmečkih gospodarstev. Revščina in muke teh 24 milijonov kmečkih družin v boljševiškem raju predstavlja največjo tragedijo naše dobe, tragedijo, ki nima para v zgodovini človeštva. Kakšno je resnično stanje • ruskega kmeta po deset let trajajočih komunističnih poskusih? G. Kalinin, predsednik sovjetskih republik, precizira rezultate. katere je boljševizem prinesel ruski državi v knjigi, ki je izšla pod naslovom «Osnovni agrarni problemi*. Iz te knjige so posneti naši podatki. Privatna kmečka gospodarstva, katerih je 24 milijonov, so razdeljena v Rusiji na tri razrede. Prvi razred predstavlja vaške reveže, katerih je 30 odst. Sem spadajo kmečke družine, ki de facto nimajo zemlje, a vendar spadajo med lastnike nepremičnin po registrih sovjetskih predpisov. Ti ljudje morajo šele čakati, da jim vlada nekoč dodeli zemljo, ker pa nimajo med tem čakanjem niti živeža za prehrano, zapuščajo deželo in pritiskajo v mesto, da bi tam naišli pri- merno eksistenco. Toda v mestih je trda za službe. In tako ti ljudje samo številčno pomnožujejo ogromno armado beračev in brezposelnih. Nisem mogel razumeti, kako je mogoče, da je v Rusiji 8 milijonov kmečkih družin brez zemlje in eksistence. Odšel sem torej v ministrstvo za poljedelstvo in sem prosil tajnika g. Orlova. naj mi pojasni, če je to sploh mogoče in kako je mogoče tako stanje trpeti v državi, ki najbolj prepoveduje socijalno pravico. G. Orlov je moje navedbe indife-rentno potrdil in pristavil: «Vsi ti križi in to trpljenje je neobhodno potrebno za zmago revoluoije. Prihodnje generacije bodo živele v boljših razmerah.* Vprašal sem se, če ni ta odgovor odgovor fanatika Ali ni blaznost dopuščati, da v nepopisnem siromaštvu gi-nevajo milijoni samo zategadelj, da se bodo imeli boljše tisti rodovi, ki pridejo za njimi? Po moji sodbi je to zločin, ki nima primere v zgodovini To pa še ni vse. Druga kategorija, o kateri govori g. Kalinin, so «srednjaki». To je nekakšna srednja kasta, ki razpolaga samo z dvema do tremi hektarji zemlje. Toda zopet je med temi nesrečniki 40 odst. takih, ki nimajo živine. V knjigi g. Kalinina beremo, da je na severnem Kavkazu 42.7 odst kmetov brez živine in da je tudi v žitnici Rusije, v Povolgiji, 42 odst. kmetov, ki nimajo niti enega repa v hlevu. 20 odst. kmetov pa ima v hlevu samo po en rep. Naposled pride 10 odst. kmetov, katere imenujejo darovalo slovensko ljudstvo. V črnem vrhu in Godo-viou dobe orožniki prapore 13. prih. meseca. p— Zlato poroko sta obhajala dne 21. t. m. na Sveti gori gosp. Ivan Mrcina, vpokojeni vadniški učitelj lil njegova soproga Terezija. p— Za praznovanje obletnice fašističnega pohoda na Rim is praznika image sta po novem zakonu določena dneva 30. oktobra in 6. novembra. p— Mejo Je hotel prekoračiti io iti iskat dela v Jugoslavijo neki Leopold Bačnar. Stražniki pa so ga prijeli in gnali v Idrijo na sodišče, kjer so ga obsodili na 6 mesecev zapora. Trstje za strope naroča te ie pn domači tnornici Jos. R. PUH. Liubllana Gradsška ul. 22, tel. 2513 katera edina izdeluje to blago iz najboljšega zdravega materijala, močno pleteno s pobakreno žico. Originalni zavitki s točno kvadraturo, o Čemer se pri nakupu tega blaga vedno prepričajte! Cena konkurenčne. MARIJA LUTMAN LUDOV1K ŽIBERNA bančni pooblaščenec poročena LJUBLJANA, dne 22 oktobra 1627. Svetovneznane original LUTZOVE PEČI iz Bludenz-a in emajltabiice z napisom ma v zalogi inž. MATE GUZELJ, Ljubljana-SIška, Jernejeva cesta 5 (blizu stare cerkve), na dvo rišču pod hišo Celovška cesta štev. 58. Hov zvezek Jurčičevih zbranih spisov ki jih urejuje dr. Ivaa Prijatelj in izda a knjgarna Tiskovne zadruge v Ljubljani je izšel (V. z e^ek) ♦ Broširan velja Din 84'—, v platno vezan Din 100'—, v polusnje Din 106'—. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Zahvala. Izrekam v imenu svoje družine najlepšo zahvalo vsem, ki so mojega soproga spremili na zadnji poti. Posebna čast društvu «Soča?, članom, ki so ga počastili in kraj. org. SDS, ki mu je tudi poklonila venec in se v tako lepem številu udeležila pogreba. Srčno se tudi zahvaljujem gosp. ravnatelju gimnazije, ki je poslal k pogrebu dva razreda dijakov, ter gg. profesorjema Kovaču in Gantarju. Hvala tudi vsem ostalim, ki so od blizu in daleč spremili pokojnika v tako lepem številu na zadnji poti. Posebno se čutim hvaležna napram našemu gospodarju gosp. Blatniku. Težka voda bra 1927. Stopče, 23. okto-Terezija Perv&nje. Proslovoljn gasilno in reševalno društvo, zdravilišče Rogaška Slatina javlja vsem tovar!?em, znan cem in prijateljem tužno vest, da je danes nenadoma preminul njegov zvesti, nad 32 letni član, odbornik in zastivonoša, gospod Martin Plemenfaš po estnik, sedlarski mojster in tapetn k Pogreb diagt ga nam tovariša bo v s edo, 26.m ob 15-30 na pokopa iišče k S/ Trojici. Dragega tovariša in vzor gasilca priporočamo v blag spom n. Rog. Slatina, 24 cktob a 927. Strankam ki se preselijo v mestno stanovanjsko hišo, na Ahacljevi cesti, se priporoča MLEKARNA, ki se bo nahajala r isti hiši. Stranka, ki se zanima za redno dobivanje dobrega, svežega mleka, naj se osebno ali pismeno zglasi najkasneje do 30. t. m. pri J. POŽAR, vila Rcsnik, na Zavrteh (za mestno ubožnico). čevlje, dežnike, krzna, perilo itd. tudi lahko kupite na obroke ako se poslužite novega kreditnega sistema 1087 -a ki ga je upelja'a KREDITNA ZADRUGA DETAJLNIH TRGOVCEV Prospekti in pogoji Interesentom r- z. z o. z v pisarni na razpolago. V Ljub jani, Šelenburgova ul. 7/1« Za jesensko sezono se priporočam za izdelavo lovskih, jahalnih damskih in otroških škornjev, kakor vseh v čevljarsko stroko spada-jočib naroči', katere izdelujem iz najboljšega materijala. Tvrdka B. Zollensfein, Maribor, Slovenska ul. 12. Ustanovljena leta 1874. SpecHaiist za bolne noge. KDOR SE ZANIMA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO NAJ BERE ANTON MEL1K lil 1 BI IZDALA KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Trgovci zahtevajte engros cene. JUNIPER" ie.eno francosko žganje z brinjevim ekstiaktom ie najboljše sredstvo proti levmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim Itd Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji in trgovini. Slavna zaloga i Vitomir Dolinšek Agentura ,sJuniper" Celje, Gosposka ulica it, 26 •V0.. v&SK ^ V* v*1 Tvornica vate ing Eškenazi i Ko. BEOGRAD, Banatska ulica 8. Telegram: Vatafabrika Telefon 37—71 Odlikovan« na izložbi » Subotici 1925 izdeluje vse vrste vate po najnižjih cenah Iz odličnih kvalitet, ovične vate za odeje, pamuklije ln grudnjake. Fine kardirane vate vse vrste; vestafice volne. Juta za tapeciranje. GUMI* RANE VATE v ploščah ln ovojih (rolah) za KONFEKCIJO. KROJAČE, TOVARNE CEPIC in SUBARA. — HIDRO= F1LNE VATE za dnogerije in lekarne. VATE ZA SANA* TORIJE in BOLNICE. VZORCI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO! - Zahvala. Za mnogobrojne izraze srčnega sočutja povodom smrti našega dragega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda luana Kramarja za poklonjeno krasno cvetje ter za obilno spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo g. Ivanu Zotterju za iskren poslovilni govor, pevskemu društvu »Vranska Vila" za ganljive žalostinke ter vsemu učiteljstvu, ki je prihitelo od blizu in daleč, da izkaže pokojniku zadnjo čast. Vransko, dne 24. oktobra 1927. Rodbina Kramarjeva. V globoki žalosti sporočamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stric in t&st, gospod Ivan Aljančič brzojavni mojster v p. dne 23. t. m. po daljšem in mukepolnem trpljenju po večkratnem prejetju sv. zakramentov mirno v Gospodu saspal. Dragega pokojnika prepeljemo r ponedeljek, dne 24. t. m. ii Naklega r Ljubljano, kjer se vrši pogreb ▼ torek, dne 25. t. m. ob 5. uri popoldne is kapelice pri Sr. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA - NAKLO, 24. oktobra 1927. P. Stanko Matija ofm., p. Jožef ofm., Erna por. Wallner, Emil, Lambert, s, Hilarina, usmiljenka, Majica, Zdenke, otroci. — Franc TVallner, zet. — Silva in Hedi, snahe — in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zarod. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je poklical Vsemogočni k Sebi našega preljubljenega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda Rudi Franja uslužbenca državne železnice, danes ob 9. zjutraj v 61. letu svoje starosti, previdenega s tolažili sv. vere. pogreb nepozabnega, dragega pokojnika bo r sredo 26. oktobra t. I. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Hranilniška cesta št. 12, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 24 oktobra 1927. Globoko žalujoči ostali. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je naš nadvse 1 ubijeni soprog, oče in sin, gospod Josip Lah posestnik In gostilničar na Polenšaku včeraj mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes, dne 25. oktobra ob šestih zjutraj iz hiše žalosti m tukajšnje pokopališče. Poleniok, dne 24. oktobra 1927. Žalujoča rodbina Lah - Lovrec. C. Phillips Milijonar brez denarja Tira jo je osuplo odkuril; malo minut pozneje se je odpravil tudi Bliss. V desnem žepu je imel tri sto petdeset funtov sterlingov v zlatu in novčamcah, last milijonarja Crnesta BHssa. V levem žepu je imel dva Šilinga, last Mr. Crnesta Blissa, zastopnika tvrdke Masters & dr., izddovalke štedilnikov za kuho in peko. Bila je baš tista ura, ko so ulice londonskega Westenda najbolj živahne in mikavne. Obdalo ga je morje električne luči ter valovje elegantnih izprehajalcev in vsakojakih vozil. Še nikoli se ni tako živo zavedal posebne prelesti tega okraja z njegovimi gospodskimi restorani, gledališči, plesnimi dvorci in mnogimi krasnimi, rafinirano oblečenimi ženskami kakor nocoj. Vseh šest tednov stradanja je blo kakor pozabljenih. Koprneč in zasanjan je stal pred vhodom sloveče obednice, v kateri je bil tolikokrat gost. ko je zdajci začutil, da ga nekdo drži za komolec. Privid iz krzna in biserov, obdan z oblakom nežnega parfuma. je mahoma stal pred njim in znan glas je vzkliknil: »Saj to je Ernest — Ernest Bliss! Kod si se skriva! ves mesec ^ni. grdoba?! Glej. glej, GIadys, koga sem ujela!« Druga mlada dama ga je burno pozdravila. »Niti enkrat te ni bilo v gledališče.« je tožila z očitajočim glasom, »niti enkrat v kavarno .Milan'! Izpoveš se nama. zakaj si se toliko časa skrival in zakaj si tako smešno oblečen. Pojdimo nocoj moraš večeriati r nama!« Trenutek se je obotavljal. 2e so stali na pragu restorana. Vratar, ki ga )e poznal, je gologlav spoštljivo čakai ob vratih. 2e se je hotel Biiss vdati prigovarjanju; tedajci pa je uzrl mlado delavko z bledimi lici in glavo krčevito vzpognieno proti temnemu nočnemu svodu, ki se je trudno privlekla mimo njega. Izvil se je. »Zelo mi je žal. otroka, a vse te stvari zdaj niso zame. Prijatelji smo in ne bosta mi zamerili jelita? Evo.« — tako govoreč jima je stisnil nekaj novčanic iz desnega žepa — »pojdita in jejta in kupita si cvetlic! Meni pa oprostita, nujne posle imam.« Odhitel Je težko sopeč, kakor da je ušel veliki nesreči. Večerjal je za deset penijev v skromni krčmi, na to je krenil v svoje staro stanovanje na Arletonski cesti. Ck>wes, ki mu je prišel v veži naproti, ni bil videti pra\ nič presenečen. »Ali ste že večerjali, gospod?« je bik) njegovo edino vprašanje. Bliss je pokimal. »Pridi takoj v mojo oblačilnico! Rad bi oblekel žaket« Pol ure aa to je z udušenim vzdihom stopil iz gospodske udobnosti svoje hiše v hladno deževno noč. Spal je v svoji mrzil pod-strešniei v iztočnem delu mesta, toda točno ob osmih je bil na Re-gentovi cesti, kjer ga je čakal Tim. Ob desetih je bila večina njegovih novčanic potrošena; toda štedilnik je bil v polnem obratu in belo oblečen kuhar je stal pred njim ter je vneto kuhal in pekel. Velika zaloga vsakojakih živil je bila nakopičena v prodajalni, preproga je pokrivala tla in Bliss v elegantnem žaketu in sivo progastih hlačah, s cilindrom na giavi in veliko smotko v ustih, je sedel za ameriško pisalno mizo, tako da ga je mora! videti vsak, kdor je prišel mimo. V izložbenem oknu je vise! ogromen lepak z napisom: »BREZPLAČNI OBEDI ZA VSE LAČNE LJUDI PRIPRAVLJENI NA ZNANEM ŠTEDILNIKU .ALFA' ZA KUHO IN PEKO.« Ura še ni minila, ko so že morali najeti vratarja; tudi redarji so se pojavili, da so nadzorovali promet pred prodajalno. Prvemu kuharju je prišel drugi na pomoč in dolge, belo pogrnjene mize v ozadju je ves ta čas oblegalačudna druščina zadovoljno mlaskajočih gostov. Bliss je sedel, kakor da je preko glav zarit v nujne posle, čeprav se je čutil v resnici dokaj plašnega in nervoznega. Vse doslej se še ni bil pokazal noben pravi kupec za štedilnik. Ob petih popoldne pa je zdajci stopil v prodajalno mlad mož in je potrepljal Blissa po ramenu. »Ali ste vi tukai šef? Kakšna je cena vašega štedilnika na debelo?« Bliss se je ozrl na prišlečevo posetnico in je z zadovoljstvom ugotovil, da stoji pred njim nakupovalec Ellermans Limited, največje veleprodajalne v deželi. »Trinajst in pol funta za vas, če jih vzamete več,« je odgovoril »Ne vem pa, aH še lahko sprejmemo kako narocbo en gros. Detajlni odjemalci nam plačujejo dokaj boljšo ceno.< »Vzel bi kakjh šestdeset po trinajst in pol.« Bliss je vzdihnil, kakor da mu je dolgčas poslušati, in je izpisal naročilo. »Prav za prav nismo otvorili lokala zato, da bi sprejemali naročbe, ampak zato, da z reklamo podpremo detajlne odjemalce. V obširnejše zveze se bomo šele spuščali, kadar bo naša nova tovarniška zgradba dovršena.« Nakupovalec ga je pogledal z izrazom odobravanja. Nato je še nkrat preiskal vsako podrobnost pri štedilniku. Ko je opravil, je prijel BHssa za komolec: »Saj menda poznate našo tvrdko. Kaj pravite, ali ne bi bilo dobro, (k grem po našega ravnatelja? Plačujemo točno in vam lahko vsak trenutek odkupimo vsako množino. In — evo. tu ima vaš štedilnik napravico, ki mi posebno ugaja. Naredite nam ponudbo za tisoč kosov!« »Nu prav! Pojdite po ravnatelja, pa bomo videli, kaj bo,« je odvrnil Bliss in se je skrivaj uščenil v nogo, češ, ali bedi ali sanja. »Naročilo, ki sem vam ga prejle dal, bi vsekako rad zvišal na sto.< je še poprosil nakupovalec. Bliss je stokaje popravil naročbo. Ko se je gost poslovil, je urno zaklenil pisalno mizo in se je odpeljal v City. Poln veselega pričakovanja je stopil v pisarno gospoda Mastersa. Ko je ta začul škripanje vrat je planil s sedeža in se je krčevito zastrmel sko?i okno, da bi premagal svoj notranji nemir. Gospodična Frances CIaytonova je tiho vzkliknila od presenečnja, ko je videla Blissovo vnanjost tako izpremenjeno. Ni jima dal časa, da bi ga izpraševala. »Takoj morata z menoj! Zunaj imam avtomobilneg izvoščka.« Na vožnji proti Westendu se je Bliss ogibal vseh količkaj točnih pojasnil; vedel se je kakor dete, ki pripravlja nekomu veliko iznenadenje. »Samo majhna domislica je bila,« :e ponavljal vedno iznova, »moj poslednji poizkus tako rekoč. Toda posrečil se je imenitno.« »Mar ste prodali kake štedilnike?« je vprašala praktična Frances. Naročila, 1,1, osa. dop*M. Lucottrjt. TiahJi. oglasov jt- yostab, za. Oglasru-oci, diiik Julra,', hubUasia, PriJu^unja.+.TaL sb. z+gz AaL, oglasi, ki slu ijjo posredovalna tn roajal n*, rusurvtsv*, občinstva vsaka bzsa,da ^o pas- —Naj manjši, zsutsoi. Dta, 5 - Pristojbina, za- šifro Vin, j- 'jt, pristojbin*, jt, vposias ob&ncsn.z aaročilim,, so--n. oglasu a* prLobajcr likov/u račuA, poiisu-tra, ulruc* CjublfaJUl,šl ttSji šilja Hrvatsko farinaeeu'sk'o d-uštvo. Zagreb, Marovska 25 — po povzetju za 47 Din. 33473 Železninar zmožen slovenščine in nemščine dobi sluibo kot ko-misijonar v veletrgovini železa. Ponudbe pod značko . S37I0 Strojnika sa Di&sel-motor sprejmem v Ljubljani. — Samo oni, ki imajo večletno prakso pri Diesel-motorju in so obenem izprašani kurjači ter veič;. »trojnega ključavničarstva. naj poli je jo ponudbo pol »Diesel 129» na oglasni oddelek . 33629 Učenka ki se je ze 1 leto učila v trgovini, želi isto dokon-čatL Naslov v oglasnem oddelku «Jutra* ~ 33652 Strojnik z dolgoletnimi spričevali, želi službo k parnemu stroju ali opekarni. Ponudbe na oglasni oddelek t in korespon-ient. z znanjem jezikov, samostojen, z bančno, industrijsko in trg. prakso, išče službe. Cenjent- ponudb* na oglas, oddelek «Jutra» pod iiiro •Samostojen 33». 3D673 Strojna pletilja želi službe za takoj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 3S663 Uradnica z daljšu prakso, želi takoj spremenit: službo. Ima malo maturo in 2 dri. trg. šoli. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro »Pridna in vestna*. 33655 Vesčak v knjigovodstvu (organizator) uredi trgovske knjige, bilance, napovedi. Gre tudi zven. event. prevzame trajno zaposlitev za nekaj ur ali celodnevno Ponu.lbe na oglas, p idelek «Jutra* pod fifre crreieno knjigovodstvo*. 3SG61 Službo sluge ali temu podobno želim nastopiti takoj. Naslov pove ogla?n: oddelek «Jutra». Uradnik vešč slovenskega, italijanskega in deloma nemške« jezika, želi primerne službe Skromne zahteve. Ponudbe pod cSkromen* na o-rlasni oddelek cjutra». 58709 Trg. pomočnik ki je ravsokar odslužil vojaščino. želi službe v špecerijski ali mešani trgovfni. Naslov T oglasnem oddelku cjutra*. 33701 Trg. pomočnik dobro izvežban v trgovini mešanega blara. mlajši želi premeniti službo v mesto al: na deželi — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek z inveniarjem vred pro :am, event. želim zvezo s tovarno te stroke, v svrhs izdelave istega. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Speeial* 3S593 Nagrobne svetilke po najnižji ceni prodaja 0 Zajec, trgovina z želemino v Florijanski i:,->! št 2?. 33669 Kuhinjska posoda servisi etc radi selitve ugodno naprodaj. Naslov v ogiasnea oddelku < Jntra*. 33672 Gnminogavice in najnovejši francoski gu-mistezniki zooet došii (»i tvrdki G. Besednik in dr.. Ljubljana. Prešernova »1. it. 5. 333» Pisarniško opravo elegantno, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ugoden nakut«*. 33553 Jote večjo množilo in stare lepenke proda Goričar. Sv. Petra cesta 29. L=nb^ana. 33653 2 leseni postelj in 2 peresnici po izredno nizki c»ni naprodaj. Vprašati v hotelu . Ljubljana. Peč dobro ohranjena, za lokal, naprodai v Linhartovi ul. št.' 14. ' 33625 Debela jabolka in štajerski kostanj prodaja najceneje Gospodarska zveza. S3714 Zeljnatih glav zdravih, trdih, kupim večjo količino. Ponndbe franko vagon Ljubljana na naslov: Ein. Ebenspangera naslj., Bjelovar. 33645 Deske kratice cd 1—i m ter tretjo in četrto vrsto 4 m dolge, vse 12 al: 13 mm. kupim Ponndbe t navfribo cene pod šifro »Za zaboje* na oglas, oddelek »Jutra*. 33502 Vsakovrstno zlato fcopujf p« najvišji -enih Cerne — juvelir Ljubljana Wolfova «1 ! Fotoaparat 10 X 15. dobro ohranjen, z najmanj 4 kasetami kupim. Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Fcto 15». Plinskih cevi o<1 1" angl . starih, rabljenih, v dolžinah od 1-5 do 3 m. nujno potrebujemo 500 metr. Primerne ponudbe na Elektrarno Falo d d.. Maribor. 33400 Javorjeva debla stoječi, od 35 cm prsne debeline naprej kupim Ponudbe z navedbo množine na oglasni oddelek »Jutra* pod »Javor* 33378 msUm vitka — te bočt uspe* videaB le « pai lneh — To doeežete > j po rabo angleškega ra iioaktivnega preparata ■ SANOS* čudo ki- daje »oderno ravno Huijo! ■j«peh amčen sicer :«vrnemo denar Cen* uvojčku trankc 55 Din Uporaba tunanja. navo Silo priloženi« Naročil« u oaslov- »Sanitiria* - Prinm-i. 33514 Smrečice za božična drevesca, v dolžini 1, 2, S—4 m, sortirane, kupim. Se&ektiram le na večje kolixine franco vagon nakladalna postaja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Smrečice*. S3495 Stavbne parcele ob Dunajski cesti, nasproti pekovskemu križu po zelo nizki ceni naprodaj Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra pod značko cSt 22222» 33576 Mlin na 4 tečaje, z malim posestvom, ob cesti na prometnem kraju, pripravljen tudi za valjčni mlin. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33317 Parcelo v Ljubljani 450 m» po 13 Din naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Zemljišče 1500 m1 na Opekarski cesti prodam po 18 Din. Pojasnila v glavni trafiki. 33547 Pritlično hišo z vrtom, v Zeleni jami št. 222 prodam za 50.000 Din. Najemnik: plačujejo mesečno 1300 Din. Pojasnila daje Mihael Omahen__v Všnji gori. Kavarno ali gostilno vzamem v najem na prometnem kraju. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra*. 33643 Ljubljana Prešernova 1 Poročni prstani. 1000 Din nagrade onemu, ki mi za takoj preskrbi stanovanje s 3 sobami in kuhinjo v sredini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Sagrada* 33416 Stanovanje S—4 sob s kopalnico želim s L februarjem. Ponudbe s ceno na poštni predal SOS 33412 Preselitve s pohištvenim sil platovo-tom brzo in najceneje preskrbuje špedicija »Slovenija Transport«. LJubljana. Miklošičeva eesta 86 Telefon 2718 807 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom, parke-tiraai. z elektriko, blizu električne postaje, pripravni tudi za pisarno, oddam z 8. novembrom. NzsIot v oglasnem oddelku «Jutr»». 33633 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam mirni stranki na Gliscah 1/6. 33581 Stanovanje krasno. 2 sobi, kuhinja, elektr. luč in vodovod v hišL 30 minut od glavne pošte, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 33596 Trgovino z mešanim blagom, pol ure od Ljubljane, dobro idočo. oddam. — Prednost imajo samice in samci. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33650 Boljše pohištvo spalnico, event. jedilnico in salon želi v najšn gospod, ki nudi vso jamstvo za izredno pazljivo ravnanje. — Ponudbe pod »Za najboljše suho stanovanje v starejši hiši* na oglasni oddeiek •Jutra*. 33656 Pisarniški lokal oddam takoj v centru. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod • • LHiblian* Miklošičeva cesta i iprelm ealjivt 1* potre d»Je on >idaji stanovanj trn.v.kit obrtnih lokalov ta oddajatea kreifečae HM' pr^TTemnikotr veliko izbira »tanovipj -ot- trrov-*kib te obrtnih lokalov po atzkifc rristojbinah Za od iajaW najboljši pri'iki od daj* -tanovani — k*, *rrx vw* stroškov IM Stanovanje s 3 sobami, kuhinjo, kabinetom. kopalnico in pritiklinami. vodovod, elektrika. parketi. vrt. solnčna lega- oddam. Naslov po oglasni oddelek »Jutra*. 33424 Soliden visokošolec želi v eentra separirano sobico i zajtrkom za takoj, event. gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Visokošolec 77» 33577 Majhno sobico takoj oddam na Tržaški c. št. 36/1 (v hiši Produkcije — Stan in dom). 33520 Krasne sobe s kopalnico, eventuelno s klavirjem oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33336 Sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta, bi rabil tedensko po par ur čez dan. — Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Primerna cena H*. 33627 Sobo z 2 posteljama snažno in zračno, želita pri poltenih ljudeh 2 gospodični. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.* pod šifro «15. november*. 33630 2 gospoda ali dijaka sprejmem na stanovanje. — Nasiov v oglasnem oddelku < Jutri*. 33631 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam gospodu v centru. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 33671 Opremljeno sobo lepo. z električno razsvetljavo oddam s 1. novembrom gospodičnama ali gospodoma. Naslov t orlas. oddelku . £679 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, parke-tiranu, lepo. z elektriko in Mizu elektr. postaje oddam Naslov T oglasnem oddelku «Jutra*. 33634 Zakonskemu parn oddam ■ i'in jpgo sobo z uporabo kuhinje v Jenkovi ulici 13.1, desno. J3S74 Za pisarno oddam 2 sobi v neposredni bližini glavne pošte v Ljubljani. Pismena vprašanja ca oglasni oddelek «Jutra* pod »Pisarna*. Šofer študent, želi službe za osebni avto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Strojnik*. 33678 3 dijake gospode, ozir. gospodično sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Naslov t oglas, oddelku »Jutra*. Dijaka sprejmem na stanovanje hrano ali brez. v Nižini realke in obrtne šole. Lepa zračna soba s elektr. razsvetljavo. Naslov r oglas oddelku »Jutra*. 33690 %cifHua S kapitalom 150—200.000 Din pristopim k dobro idočemu podjetju v Ljubljani Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vknjižba na prvo mesto. 33517 3 mladi škrjančki se žele seznaniti s 3 lušt-mmi slavicajni, radi dopisovanja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. — Tajnost zajamčena. 33702 Izjava Podpisan: izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja ločena žena. Opozarjam "->" tiste, ki bi kupili kakršenkoli predmet od moje ločene žene. da je vse moja last in bom z vsakim sod-nijsko postopal — Franc Bo star. brivski mojster na Jesenicah, Gorenjsko. 33699 Mlad podjetnik želi znanja z gospodično neomadežeVane preteklosti, 18—20 let staro, ki ima 30 do 50.000 Din gotovine, v svrho skerajšnje ženitve — Reene ponudbe s »liko na oglasni oddelek »Jutra* pol »Gorenjta* 33612 Opremljeno sobo s hrano žeK s 1 novembrom pri boljši družini akademik. — Ponudbe pod »Mirna stranka 706» na ogi. oddelek »Jutra«. 33706 3 (lijake ali dijakinje sprejmem v popolno oskrbo v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, želim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gospod« 33695 Prazno sobo veliko pripravno za pisarno, oddam z novembrom na Sv. Petra nasipu št. 33. Solnčno sobo parketirano. z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. Opremljeno sobo žeiim za takoj v Sp. Šiški. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Šiška«. 33716 Dijak želi stanovanje. Ponudbe na orlasnš oddelek »Jutra* pod »Do 600*. 33711 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo is strogo Eepariranim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku