MARX  IN SPOSOBNOST
Včeraj, 14. marcK je minilo slo lel. odkar je za svojo pisalnu mizo v Londonn, za katero je napisal najpomembnejša dela, zatisnil oči Karl Marv. Ob tej obletnici st ga s spoštovanjem spominjamo kot duhov-nega vodje modernega delavskega razrednega gibanja, kotčloveka, ki je opravil najgloblje spremembe v dru/l-enih znanostih in v politični praksi delavskega gibanja. Bil je neustrašen borec, strah in trepet kapi-talistov in izkoriščevalcev, neutnidni raziskovalec in znanslvenik ler aklivist delavskih organizadj.
Marx jc svojo misel, svojc spo-sobnosti in vero v napredek po-svctil delavskemu razredu in nje-govi prihodnosti. Zato je njegovo. ime bilo in ostalo najtesneje po-: vezano s socializmom in fcomuni-i zmorn. s svetom svobode in obla ' sti delavskega razreda.
Marksistični nauk, kot ga še danes imenujemo po njem, je na-stal 7. združitvijo najboljših du-hovnih tradicijtakratnedružbene misli in revolucionarnega vrenja novega razreda — proletariata 19. stoletja, ki ga je ustvaril kapi-talistični produkcijski način. In vse od svojega začetka je marksi-zem ostal teorija in praksa tega razreda. Kot vsa zgodovina. pozna tudi zgodovina delavskega gibanja vzponc in padce. pozna obdobja preporoda in miselnega bogastva ler obdobja pešanja in siromašenja; pozna znamenja za-stojev v gibanju h komunizmu,-ki pa so bila doslej še vedno prese-žena.
In to velja tudi za današn ji čas: vladajoči razredi poskušajo z na-siljern in omejevanjcm proletar-skega boja in misli. ki ta boj lzraža in usmerja. ohraniti stari red; to zalo. ker tudi v kapitali-stičnem svetu bije ura jutrišnjih sil, sil revolucije in sil resnice.
Tako kot pred sto in več leti. marksistična   misel   tudi   danes
snuje jutrišnji dan milijonskih* množic, saj pripada socialistieni in marksistični tradiciji, pripada vsem ljudem socialističnih in pro-gresivnih usmcritev.
Ideje marksizma so usmerjale tudi pot jugoslovanskih komuni-stov. Tako kot so dela in misli Tita, Kardelja, Bakariča, Kidriča, Vlahoviča, Pijade in še mnogih drugih črpala svojo moč in navdih iz Marxa in marksistične misli, so iz tc misli izsli štrajkj trbovelj-skih, jeseniških in šc mnogih dru-gih delavcčv; iz nje so rasli čebin-ski kongres KPS in njegov Mani-
fcst, vstaja slovenskega naroda leta 1941. združitev naprednih sil v Osvobodilni fronti in še mnogc druge  zgodovinske  prelomnice.
Vedno pa smo tnarksizem ra-zumeli kot živo, ustvarjalno teo-retično napotilo za prakso. Zgo-dovinsko težnjo po osvoboditvi delavskega razreda kot osnovno zahtevo Marxa in marksizma uveljavljamo s samoupravlja-njem kot eno izmed strategij so-cialističnega razvoja in sociali-stične preobrazbe družbe. Pri tem samoupravljanja ne enačimo z obrazcem. ki bo rešil vse naše probleme. Je samo možnosl za uresničitcv tistega, kar je Marx oprcdeljeval kot osvoboditev. Ne dvigujemo se na raven vizionar-stva, temveč se trudimo, da osta-jamo na ravni rcalnega; zave-damo se, da naša družba ni niti brez protislovij niti brez konflik-tov. Prav zato vedno znova iš-čemo nove oblike in nove poti so-cialističnega razvoja, takšne, ki bodo najbolje ustrezale vsako-kratnitn razraeram našega življe-nja. In s tem najdosledneje sle-dimo tudi politični strategiji. misli in praksi. kakršno je v osnovi izo-blikoval Karl Marx.
In prav ustvarjalna uporaba marksistične teorije v razmerah, v katerih sta zoreli jugoslovansko delavsko gibanje in komunistična partija, v katcrih se jc razvil na-rodnoosvobodilni boj in bila izvedena socialistična revolucija ler danes gradimo samoupravno družbo, nas dviguje nad vizionar-slvo in daje pravo vrednosl uve-Ijavljanja te misli na naši poti v socializem.
PAVEL VINDIŠAR