CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, NOVEMBER 1ST 1933 — SREDA, 1. NOVEMBRA 1933 VOL. IX. — LETNIK IX. as Second Class Matter April 15th. 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d. J 917. Authorized March 15th, 1925. SI1J--STEV. 43 !0 u Jate il ■of <1 2» > 1» It 0» V 2'- J 00 ' zadrf Naslov — Address nova doba 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio I'fel. HEnder3on 38891 i* (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Bratstvo, poštenost in nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed-note more isto obdržati na častni višini. !fjVENE IN DRUGE ^VENSKE VESTI p£to]n gt°galu Cermak Rd. in ■ShKi, L 2ab* jjt 4Va tamkajšnega dru-Vrjjia * Prireditev se So ,1 ,V Koreva dvorani it >Hte Kni blag namenjeni W(i, igajni. A nov.inje ženskega dru-' ' 170 JSKJ v Chicagu, t , — na Martinovo ■le H. novembra zve- lc,^foto ° Vršilo her«1 %, ^tstu ajšnQ U Salle, društvo št. Wlf) '/VU & U O rt 3 ^'letnico društvi III., bo 3 JSKJ lote a in ,U RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA 5- VOLILCI v državi Ohio bodo L_ | imeli prihodnji torek, to je 7. | novembra, priliko glasovati o °, nekaterih zelo važnih zadevah. viMed najvažnejše probleme go-'■ tovo spada starostno zavarova-n nje. Od izida glasovanja pri-j hodnji torek je odvisno, da-li država Ohio vpelje starostno U, noT*1*’. se k° na ve* zavarovanje ali ne. Rojaki-dr-, 'embra vršila društ- žavljani naj bi upoštevali dejstvo, da je med 60,000 ali več Slovenci v državi Ohio precejšno število takih, ki bodo deležni državnega starostnega zavarovanja, če se vpelje. Volilci v državi Ohio bodo prihodnji torek tudi glasovali za odpravo ali za obdržanje 18. amendmenta. Kot znano, je treba pristanka samo še treh držav, da se odpravi narodna prohibicija. Poleg glasovanja glede ukinitve 18. amendmenta bo volilcem v državi Ohio dano na glasovanje tudi vprašanje, da-li naj se odpravi državna prohibicijska postava ali ne. Ako volilci te postave ne razveljavijo, bo država Ohio ostala suha tudi potem, ko bo odpravljena federalna prohibicijska postava. V Clevelandu, O., kjer tvorijo Slovenci znatno volilno moč, se boclo 7. novembra vršile tudi volitve župana, mestnih coun-cilmanov in mestnih sodnikov. Za župansko mesto se potegujeta sedanji župan Miller in bivši župan in governer Davis. Slovenski kandidati za council-mane so štirje, za sodnijska mesta pa sta dva slovenska kandidata. ■ veliko veselico, prire- 1012 n°vembra. •4 /orani, v ne- ritife i^/1, ■ Jv<> petintridesetletne, ko n')vitve društva in Jed-wuštv0 št. G JSKJ v priredilo banket zabavo v soboto 18. ‘Zarja” v Cleve- fiiUljj,.’ vPozori v nedeljo 12. Irt*-— opero «Go. v avditoriju I), krasno slavček” na St. Clair Ave. šilila v n'. . feiiol^ Izdaji Nove Dobe O Valuation Report” Ha2u°Sti S. K. Jednote, da je naša Jedno-v«5tnaC n°r nac* 104 procente ^ a,,-?0 ie dober argu-agiti . ne društvenike, ka-aj0 za J. s. K. Jed- Nni "i ta izdaji Nove Dobe ^ rcrta K aJnik tudi obširno s|stemu in poslova-^ , AA,” glede kate-S; eti’ da ga člani paz- JSKJ Ohi*3 društev lio j,e!° , zborovala pn-v S, \t* J.°’ -ie 5. novem NIŽINSKI DELI MEST si »• Nr tV v cip,; i mu na st- clair °b dv ,e andu. Seja se pri-Popoldne. /°w, # ,v°litva)* lant*idati pri mestno Vfs.-iV Clevelandu, O., ki s0. p1 0 v torek 7. novem-“ 5 z* ;60rge Travnikar v 2. Snick°Uncilrnana; William C 'varcij" John M- Novak ■ ^ Vev ’ za councilmana; X»rec v 32. wardi, za tw Frank J. Lausche, 'v” sodnik, kandidi- John L. Mi- councilman, kandi- PREDSEDNIK ROOSEVELT hoče izvesti kontrolirano denarno inflacijo na ta način, da vlada - kupuje v Zedinjenih državah pridobljeno zlato po zvišani ceni. Konci preteklega tedna je bila ta cena že §31.82 za unčo zlata. To je nad $11.00 več za unčo, kot je bila pred časom mednarodno določena cena za,zlato. Začetkom tega tedna se je predsednik po konferenci z raznimi denarnimi eksperti odločil, da bo vlada kupovala zlato tudi na inozemskem trgu; ti nakupi se bodo vršili potom posebnega oddelka rekonstrukcijske finančne korporacije. Predsednik upa, da bo ta ukrep primerno zvišal cene' nepremičnin, farmskih pridelkov in drugega blaga in primerno znižal vrednost dolarja. Z drugimi besedami povedano, izvesti se hoče denarno inflacijo, ki jo posebno • farmer ji zadnje čase odločnb zahtevajo. >4 i-atni l(-'h, l 0 ^esto »5 JMl k “ tal JsS odklonjena po glavič ui ‘tei(' an ?-potom. Ker vsled te ^ ne obstoji več P0*-1 . p0r< fot devo še nadalje pečati ^ ^ mu odboru, se ista smatra za zaključeno- Al. Antoniji rit pred. porotnega odb0l‘ B & o I Eiy-' Društvo sv. Srca ^ji JSKJ, je na svoji & f odložilo vse tiste t°c J •JSKJ, katere so bile P1'^ ;f in poslane članstvu ^ membo po odboru 28 ji minnesotske federal’ y društev. To reč je 1 odložilo za razmotrl u redni seji meseca I1°' ^ i»-Ve n-razloga, ker je bila. članov na zadnji člani našega društva ® p vabljeni, da se v obi udeležijo prihodnje n'te s!> za kolikor let mu je bila starost zvišana, za toliko let ti)" Jc članska doba znižana. Na primer, če je član pristopil k Jednoti leta 1899 v starosti 25 let, in mu je bila njegova starost leta 1925 zvišana za 6 let, tedaj mu je bila tudi članska doba znižana za 43-33 Priziv Franka Krničarja, člana društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minnesota, član se pritožuje, ker mu je bila odbita bolniška podpora za pet dni. Pove, da je bil bolan do vključno dne 20. maja 1933. Da je tega dne zjutraj šel k zdravniku in se javil zdravega. Njegovo društvo pove, da je dne 20. maja 1933 zjutraj videl tega člana opravljati delo bolniški obiskovalec. Da se sumi, da je član šel k zdravniku popoldne, oziroma šele potem, ko je opravljal delo. Da se je ta član javil pri njegovemu društvu zdravega popoldne, član zanika, da bi bil on opravljal delo prej, predno se je javil zdravim in predno je šel k zdravniku dne 20. maja 1933 zjutraj, ob kateri priliki da mu je njegov zdravnik naredil poročilo in ga priznal zdravim, član pove, da ima priče-člane, kateri da so ga videli pri zdravniku dne 20. maja zjutraj. Član trdi v enem pismu na porotni odbor, da se je razgovarjal dotičnega dne z bolniškim obiskovalcem, v drugem pismu pa pove, da sc ni z njim razgovarjal. Člana je porotni odbor pozval, da naj preskrbi pričevanje tistih, kateri so ga videli pri zdravniku zjutraj zgoraj omenjenega dne in na ta način dokaže, da je v resnici bil priznan zdravim, še predno je začel opravljati delo. Tej zahtevi zgoraj omenjeni član ni ugodil. Porotni odbor je razsodil s tremi glasovi, da se zgoraj omenjenemu članu ni zgodila nikaka krivica, ker mu je društvo odbilo za pet dni bolniško podporo, to je, nakazalo mu je isto samo do 15. maja 1933. En glas je bil, da bi bilo moralo društvo v tem slučaju vpoštevati točko 341 in odbiti članu za deset dni podporo. En glas je bil, da se naj članu izplača podpora do dne 20. maja 1933, ker da ni bilo predloženih zadostnih dokazov, da bi se videlo, da je zgoraj omenjeni član v resnici kršil pravila. Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Sve- tich, John Zigman, porotniki JSKJ. * 52-33 Priziv Josepha Potkonjaka, člana društva sv. Martina, št. 105, v Butte, Montana, član pove, da se je poškodoval v desno nogo pri delu v rudniku dne 10. decembra 1931. Da ga je ta njegova poškodba naredila nezmožnega za opravljati kako delo in preživljati njegovo družino. Pove, da je že. meseca junija 1932 zahteval odškodnino, katera pa mu je bila takrat odklonjena za dvanajst mesecev, ker po mnenju vrhovnega zdravnika naše Jednote se še ni moglo videti, da-li je njegova delna nezmožnost uporabe njegove noge trajna, član jc naredil ponovno zahtevo za odškodnino letos meseca junija in je ob enem k zahtevi predložil tudi poročila dveh zdravnikov, datirana dne 14. junija 1933. član zahteva, da se mu izplača odškodnina po členu XXXVII, točka 1. f) starih pravil. Ta zahteva je bila ponovno odklonjena in sicer iz razloga, ker poškodba oziroma izguba rabe noge vsled poškodbe je le delna. Porotni odbor je razsodil s štirimi glasovi, da zgoraj omenjeni člani ni upravičen do kake odškodnine in da se’mu ni zgodila nikaka krivica od strani naše Jednote, ker se ni ugodilo njegovi zahtevi za odškodnino, in sicer zato ker: 1.) Zgoraj omenjeno poročilo zdravnikov pove, da je trajna izguba vporabe članove noge le delna. 2.) Ker iz poročila zdravnikov ni razvidno kako velika, pro-centno, je članova izguba vporabe njegove noge, da bi se moglo videti da-li je član upravičen do kake odškodnine na podlagi drugega dela zgoraj omenjenega člena in točke. En glas je bil, da se naj mu izplača odškodnina na podlagi člena XXXVII, točke 1. g) starih pravil. Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Sve-tich, John Zigman, porotniki JSKJ. * 54-33 Priziv članice Frances Pech-nik od društva Marija Pomagaj, št. 42, v Pueblo, Colorado, članica pove, da je bila bolna od 28. junija 1933 do 13. julija 1933 vsled poškodbe na desni roki, katero poškodbo jo dobila pri izvrševanju gospodinjskega dela doma. Da ji je bila podpora za omenjeno dobo odklonjena in sicer zato, ker jo je njen zdravnik priznal, da je bila Samo delno onemogla vsled njene poškodbe, članica pove nadalje, da vsled njene poškodbe ni mogla opravljati nikakega dela. outl meni „| (Se b. f/ nt) *S!S ■eal) S K- (s DVj »C \v >li % azso1 , o' a 1932 -NEW YORK ATpHNAL BENEFIT SOCIETIES—VALUATION 'to* REPORT I ' k S' laltOi Slavonic Catholic Union as of Dec. 31, 1932, to the Insurance jgpol I19 State of New York, pursuant to the requirements of law. ij VALUATION EXHIBIT E is • ection 23-a Method — Basis other than Accumulation) ASSETS—Actual and Contingent m ^ ^ (Excluding assets of expense and special funds) # Ssofe value of future net contributions on following ^ death i es: •A“Re‘n 01>ly ...........................................$2,110,936.01 i ve Fund,” 6c per month on rates....................... 106,301.06 To,.,,.. ------— u .,vailabip"f............................................$2,217,237.07 ‘fitted As *r p.ayment °1 death losses determined as follows: 'eservgj S£ts (‘nt;luding loans and interest thereon secured jNino ; °,r. accumulations actually maintained on the cor-«. or exn«.11 ua* certificates) 81,471,555.83 less sum of gen-1 Valued S)1?6' fVncls $1,920.89, sick and accident funds when *eneral and special funds (include all funds other J Wits) 0r expense funds not available for pavment of h'Tj A ....................................................... 1,456,997.97 ets_ Aetual and Contingent..............................$3,674,235.04 jOS®! /p LIABILITIES—Actual and Contingent fS deluding liabilities of expense and special funds) ^ Mid.v *r Vait|esear ^a'ue of promised benefits, or Net Tabular Mid-Ljjideath’ °,n following forms of certificates: "»8,20 '1 only.............................................$3,440,470.82 tJed i3 L‘fe.............................................. 10,204.81 , ance ....................................................... 1,378.19 wiptai ----------- [3 iJ ? Hies of.................................................$3,452,053.82 rniii^ li *->abii;?'0rtuary or benefit funds determined as follows: ’ tfc^ral Qles’ except reserve, $82,243.75 less sum of liabilities S^dinp I exPense funds not in excess of balance in cor-1$ Cs Hen p ds $1.920.89; liabilities of sick and accident ir ; and n u.v.a!ued not in excess of balance in corresponding Jtyense ab'lities of special funds (funds other than general ess of balunds not available for payment of benefits) not in ,, ance in corresponding funds $12,636.97....................... 67,685.84 labi'ities * ' ----------- cs"Actual and Contingent.............................$3,519,739.66 . Dec. 31, 1932.... 104.389% s ^cent » Dec- 31> 1931.... 104.495% °Uabiiit;,) Assets—Actual and Contingent Dec. 31, 1930..... 104.570% es Actual and Contingent......... Dec. 31, 1929.... 103.395% s, Dec. 31, 1928.... 103.245% ab0v • [Dec. 31, 1917...... 87.874% ,.CaH Ejj ® .valuation indicates that, on the basis of the N. F. C. and Ho^ts of thnce table ot mortality with interest at 4 per cent, the future Up* 'nVestprf soc‘etYr at the net rates now being collected, together with 1 *" '! assets, are sufficient to meet all certificates as they mature jh pLl e statiliWlt'1 a margin of safety of $154,495.38 (or 4.39%) over and ut0fy standards. IOWA I 5 ^ ' linn i ss: fcntantfwh^^’ *3e‘n8 duly sworn, deposes and says that he is the actuary f0rth made the foregoing computations and answers to the questions r -).COncerning the condition of South Slavonic Catholic Union as “^ation J932' and that the same are correct and true to the best of > knowledge and belief. I, R. D. TAYLOR. scribeH and sworn to before me this 21st day of October, 1933. (Seal) 0LGA NAJT» Notary Public. JUVENILE BRANCH Valuation Report December 31, 1932 Juven.-i „ ASSSETS Only:atement- Reserve ii™1'e!lgerrAAssets $106,374.47 i Ssets ZZZZZZZZZ............................................. 1,247.64 'AisA*Sets ..................................................$107,622.11 f ot Admitted 1,684.81 0,ai a . . ............ ..................................,— *ted Assets v........................................$105,937.30 u. ftSniieStt LIABILITIES ii f>'J Ss Gni ement, Reserve at! V(Veath rP7: hi* V'^bimi 1lain’s $ 0 C'Sched ns .................................................... 1,071.37 iidc!«Jor n e oi Reserve noted below: # eceir»be %Sent value of a11 tlie outstanding certificates in \ and enh * current year: T0tai a°wment benefit certificates............................ 4,535.24 l“ Or, Llabilit'es ............................................... $ 5,606.61 d" -ill Il^S_OF CERTIFICATES AND RESERVES THEREON ~~ (2) '(3) (4) I (5) Reserve on | Amount Form Death and ! Reserve on the „jr ,^\Cates of of Endowment [Accumulations for ®J^S78o" —-Insurance_ Certificates i Benefits | Transfer Credits —■'•’.1,879,034 Term to age 18| $4,535.24 |________________ ^-|1>879)034~ 1 $4,535.24 | J>< V! ,MortaVr.luati°n indicates that, on the basis of the Standard Industrial \ .Juvetli with interest at 4%, the future assessments from the i,Sj lnvestpHe ranch, at the net rates now being collected, together with \>ms a*sets, are sufficient to meet all certificates as they mature (k Staniards 3 rnarSa>n of safety of $100,330.69 over and above the WoPf'A ) INf>iSS: rj ^','0hltnt3nt"P^’ being duly sworn, deposes and says that he is the Actuary # thf* t 0 made the foregoing valuation report concerning the Nti 3>i lq^4Uvenile Branch of South Slavonic Catholic Union as of °1'1 knm,? ar)d that the same is correct and true to the best of his wledge and belief. V R. D. TAYLOR. ib=d ‘ M sworn to before me this 21st day of October, 1933. '^ai) OLGA NAJT, Notary Public. Dy A | o------------- tS.E]A REDNA konvencija ameriškega 'Godnega bratskega kongresa \ Mil/ DELEGATA JSKJ ANTONA ZBAŠNIKA vsrrkee>wis,) se -ie °d 2s-pa d°31 •avgusta iet°,s a redna konvencija Ameriškega narodnega brat-H fvi flaesa (National Fraternal Congress of America). y.’ 11 ^onvencije je bil posvečen sekcijskim sejam, to eJy, sve^arn Predsednikov, tajnikov, vrhovnih zdravnikov, kipcev in urednikov glasil raznih podpornih orga- \S tSajo h kongresu. ? ? j.’ t)a . ^SKJ sem se seveda udeležil tajniške konfe- g11’ ^la nič druzega, kot nekak shod, kjer so nasto-\^nir°rniki 'm nam pripovedovali o skušnjah in po-t Organizacij in o raznih problemih, s katerimi so y tucj. sedanje depresije. Ni bilo to nič novega za " 1 Pri slovenskih organizacijah smo se morali boriti } ’erni in potežkočami. Praktičnih solucij nam ni }H3 IlOŽ ze» boft lisi11 iPr»! vr' poj lin' i ie n .Ibit' »raj1 t $ ede “ ejel istf' ■oca’ n'1 a i >ifl ■)V% ,ra1 n-0 ilP nihče nudil in edino zadoščenje, katerega sem imel od te konference je bilo to, da sem se prepričal, da v poslovanju naše slovenske organizacije prav nič ne zaostajajo za temi takozva-nimi “ameriškimi” organizacijami. V mnogih ozirih .jih celo prekašamo in posebno pri JSKJ se je izkazalo, da smo bili na 14. konvenciji boljši poznavalci razmer in smo imeli tudi boljši vpogled v bodočnost, ko smo upeljali načrt “AA” in sprejeli American Experience lestvico. To lestvico se je na konvenciji kongresa priporočalo kot edini izhod in protekcijo za slučaj delavskih kriz in ponovnih splošnih depresij. “Prava” konvencija kongresa se je pričela v torek zjutraj dne 29. avgusta. Prva seja je bila posvečena skoraj izključno raznim ceremonijam, ki so tako popularne pri ameriških organizacijah. Prav nič se ni mudilo voditeljem konvencije in iz-gledalo je vse tako svečano in ceremonijalno, kot da bi bil v cerkvi. Najprej podaritev ameriške zastave in petje ameriške narodne himne, kar je bilo seveda popolnoma na mestu; zatem pozdravni govor in molitev katoliškega nadškofa v Milwaukee, pozdravni govor wisconsinskega governerja, pozdrav iz Kanade, zahvalni govor kongresovega podpredsednika, godba, govor administratorja NRA države Wisconsin, čitanje zapisnika zadnje konvencije, ki se ga pa ni čitalo, čitanje osobja sekcijskih odborov, ki so bili imenovani že pred konvencijo, to je bil vspeh prve seje. Pri drugi seji, ki je bila otvorjena ob 2. uri popoldne, se je čitalo kratko poročilo predsednice kongresa, za tem smo imeli zopet nekaj godbe, potem se je pa odprla debata o vprašanju “ali naj naši članski certifikati vsebujejo denarno in posojilno vrednost.” Ravno pri tej debati sem spoznal, da so nekatere ameriške organizacije daleč za našo, kajti, kot že rečeno, to vprašanje smo mi rešili že na naši 14. konvenciji. Pri drugi, kakor tudi pri tretji, četrti, peti in šesti seji se je razpravljalo samo o predmetih, katere so prinesli na površje že pred konvencijo v to svrho imenovani delegatje. Razpravljalo se je “o naši mladini—temelju naših organizacij”; o “splošnem blagostanju”; o “etiki bratskih podpornih organizacij”; 0 “kooperativnem oglaševanju podpornih organizacij”; o “investicijah” in še nekaterih drugih stvareh. O vseh teh stvareh ni kongres napravil nobenih definitivnih zaključkov in je prepustil končne zaključke posameznim organizacijam, ki so spojene v kongresu. Z obžalovanjem sem opazil, da ni bilo najmanjše razprave o bolniških podporah, ki povzročajo našim slovenskim organizacijam največ skrbi in neprilik. Vzrok temu je, ker je večina ameriških podpornih organizacij prenehala s plačevanjem bolniških podpor iz svojih centralnih blagajn in imajo sedaj to v oskrbi krajevna društva. Zato je bilo pa tudi opaziti veliko boljše in bolj veselo razpoloženje med ameriškimi zastopniki, kot med zastopniki slovanskih organizacij, kajti prvoimenovani očividno niso imeli niti najmanjšega pojma o potežkočah, ki jih slednjim povzroča bolniška podpora. Najbolj zanimivo je bilo za mene poročilo predsednika pravne sekcije. Iz njegovega poročila sem posnal, da nam kongres najbolj koristi, kadar se gre za upeljavo novih zakonov, ki se tičejo poslovanja bratskih podpornih organizacij. Marsi-kaka zakonska predloga v tej ali oni državi, ki bi bila v škodo podpornim organizacijam, je bila vsled intervencije Narodnega bratskega kongresa poražena. Toda kongres mora biti vedno na vidiku, kajti sile, ki so naperjene proti nam, ne počivajo in bodo tudi v bqdoce .skušale ovirati naše plemenito delo. Največja nevarnost obstoji za nas v obdavčenju. Znano nam je, da vsaka država išče nove vire dohodkov in da se je že večkrat skušajo uveljaviti zakon, ki bi dovolil državam obdavčiti imetje in dohodke podpornih organizacij. To je treba na vsak način preprečiti, kajti v nasprotnem slučaju bomo prisiljeni vsi zvišati naše asesmente. V Pennsylvaniji, kjer imajo naše jednote največ članov, nameravajo uveljaviti zakon, glasom katerega bi moral biti vsak organizator, torej vsak član, ki bi koga nagovarjal, da pristopi k jednoti, pooblaščen od državnega zavaro valninskega oddelka, da sme agitirati za nove člane. Sprejem tega ali sličnega zakona je treba na vsak način preprečiti, kei bi škodoval podpornim organizacijam in jih oviral pri njih vzvišenem in plemenitem delu. člani vseh podpornih organizacij v omenjeni državi naj bi protestirali proti tej predlogi pri svojih državnih poslancih in senatorjih. Drugod hočejo upeljati zakon, ki bi prisilil podporne organizacije, da plačajo odvetnike kadar ti odvetniki zastopajo tožnike napram .jednotam; zopet hočejo nekje uveljaviti zakon, da bi morali vsakemu certifikatu pripeti kopijo zdravniškega spričevala in vso knjižico pravil, ki so v veljavi ob času pristopa in pa dodatke pravil, ki bi bila sprejeta pozneje; v neki državi predlagajo, da bi moral državni zavarovalninski komisar prej odobriti konvenčni zapisnik, pred-no gredo konvenčni zaključki v veljavo, in neki državni poslanec je v svoji legislaturi predlagal, da se razveljavi zakon, ki zabranjuje upnikom terjati in iztožiti članske dolgove iz posmrtnin, katere so člani imeli narejene na svoje vdove ali otroke. Referent za investicije je imel poročilo, ki je pokrivalo vse take in enake slučaje, kakoršnje imamo pri naših jednotah. Da so nekatera mesta in šolski okraji defaltirali v plačilu glavnic in obresti, to je znano nam vsem, toda z njegovim priporočilom, da bi 20 odstotkov našega prebitka investirali v bonde železnic, 25 odstotkov v bonde javnih naprav (public utilities), 5 odstotkov v industrialne bonde, in samo 35 odstotkov v municipalnc in 15 odstotkov v vladne bonde, se ne strinjam, ker me moje skušnje učijo in sem prepričan, da je denar še najbolj varno in zanesljivo naložen v vladnih in municipalnih (mestnih, šolskih in okrajnih) obveznicah. Kot sem že omenil, je trajala konvencija kongresa štiri dni in slišal nisem nič novega in tudi naučil se nisem nič novega. Bile so same formalnosti in vse se je vršilo po že prej določenem programu. Ni manjkalo frakov in tudi ne elegantnih cilindrov, in dasiravno smo bili vsi zastopniki bratskih podpornih organizacij, sem samo enkrat slišal besedo “brat,” ko je tajnik kongresa odgovarjal nekemu svojemu predgovorniku. Drugače so se delegatje med seboj imenovali za “mistre” ali “mistress,” predsednico se je pa največkrat tituliralo z “madamo.” Za mene ni bila to nobena konvencija, bila pa je to nekaka demonstracija sile ameriškega fraternalizma, in baš zato je dobro in priporočljivo, da se ta kongres vsaj enkrat na leto sestane, da bodo naši nasprotniki vedeli, da je naše skupno geslo še vedno “Vsi za enega, eden za vse.” Edini materijalni dobiček, katerega sem imel kot delegat navedene konvencije, je bila moja poldrugo uro trajajoča konferenca z našim aktuarjem, ki je bil tudi na konvenciji. Ta konferenca je bila vredna potrošenega denarja, kajti dobil sem veliko pojasnil zastonj, če bi pa prišel aktuar na Ely, bi računal vozne stroške in po 25 dolarjev na dan. DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) vila JSKJ, na strani 83 in 84, točke 504, 505 in 507. Upam, da se bodo gotovi pozabljivi člani v bodoče bolj čuvali sus-pendacije. — Z bratskim pozdravom, Louis Perushek, tajnik društva št. 2 JSKJ. Denver, Colo. Že zopet se bliža čas, ko bo moral Dom slovenskih društev napravite načrte za leto 1934. Vsled tega je direktorij Doma na svoji seji 2. oktobra zaklju- čil, da se bo vršilo glavno zborovanje Doma dne 14. januarja 1934; pričetek zborovanja ali konvencije bo ob dveh popoldne. Društva, katera 1 a s t u j e j o Dem, so prošena, da izvolijo po dva delegata ali delegatinji za omenjeno konvencijo 14. januarja. Volitve delegatov se vršijo v mesecu novembru ali pa decembru. Vsekakor naj se imena izvoljenih delegatov in delegatinj od strani društev naznani tajniku Doma vsaj na 24. decembra ali prej. Ako hoče kdo kandidirati za oskrbnika za prihodnji termin, naj se javi pri tajniku Doma vsaj pred novim letom, da se njegovo ime vknjiži. Tajnik ne more nave-ti imen kandidatov konvenciji, če jih nima napisanih in če sploh ne ve, kdo so kandidati. Društva so prošena, da ob priliki volitev delegatov nekoliko razpravljajo o problemih Doma ter dajo delegatom navodila, kako postopati. Gotovo bodo potrebne nekatere izpremembe, zato je pravilno, da se že na društvenih sejah razpravlja o njih, da bo konvencija mogla napraviti koristne zaključke. Društva naj tudi ne pozabijo izročiti svojim delegatom poverilnih listov. Direktorij Doma slovenskih društev je tudi sklenil prirediti plesno veselico na Silvestrovo, to je na 31. decembra zvečer. To omenjam zato, da bi druga društva na omenjeni večer ne prirejala svojih veselic. Vstopnina na Silvestrovo veselico bo samo 25 centov za osebo. Kdor želi vstopnice kupiti ali jih prodajati pri svojem društvu, jih dobi pri tajniku Doma. — Za Dom slovenskih društev v Denver,) u, Colorado: Steve Mauser, tajnik. sprejela zadnja konvencija. Bolniški obiskovalci, 1u obiskujejo bolnike med sejami, se morajo udeležiti sej in poročati o stanju bolnika. Društvu je težko nakazati podporo bolniku, če ni bolniških obiskovalcev navzočih, da bi poročali o njegovem ali njenem stanju. Ne morem reči, da bi imeli simulante pri društvu, ampak pravilno je, da se držimo določb pravil. Veljaven izgovor za neudele-žitev seje ima le tisti bolniški obiskovalec, ki sam zboli, ali pa tisti, ki mora ob času društvene seje delati. Tak član pa lahko sporoči o stanju bolnika po kateremkoli društvenem uradniku ali pa po svojem sobratu sosedu. V bodoče se bomo tozadevno ravnali strogo po pravilih, morda bo kaj pmagalo. Zadnje čase precej čitam o kampanji za pridobivanje članov v mladinski oddelek. Zdi se mi pa, da je najboljša tista kampanja, ki pride iz glavnega urada, namreč kadar je v našem glasilu z velikimi črkami objavljeno, da je za en ali več mesecev asesment za mladinski oddelek suspendiran. Taka uradna naznanila so najboljša reklama. Prav tako se mi zdi, kadar vidim kaj takega, kakor kadar slišim rojaka, ki pravi: “No, pa dajmo še enega . . .” Pri tem mi je prišlo na misel, da priredi sosedno bratsko dru-- štvo št. 101 SSPZ dne 25. no-1 vembra plesno veselico v Domu ■ slovenskih društev. Vstopnina bo samo 25 centov za osebo in, ’ kdor bo dovolj srečen, dobi lah-1 ko za isto vsoto še purana. — K ’ sklepu še poživljam člane dru-) štva št. 21 JSKJ, da bi se malo ’ bolj številno udeleževali dru-1 štvenih sej. — Z bratskim po-* zdravom, 1 Steve Mauser, preds. društva št. 21 JSKJ. Cie Elum, Wash. Sporočiti mi je neveselo novico, da je tukajšnji družini Louis Aristovnik umrla petnajstletna hčerka Marta, učenka Sophomore razreda višje šole. Bila je marljiva, vsem priljubljena deklica in v znatno pomoč svojim staršem, ki jo bodo težko pogrešali. Pokojna mladenka zapušča poleg žalujočih staršev tri sestre in dva brata, več sorodnikov in mnogo prijateljev. Spadala je v mladinski oddelek društva “Sloga ljubezni,” št. 167 JSKJ. Naj bo priljubljeni mladenki ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa naj bo tem potom izraženo iskreno sožalje! Mary Zevart. Cleveland, O. Ohijska federacija JSKJ ima svojo sejo dne 5. novembra ob 2. uri popoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave. v Clevelandu. Vabljeni so vsi zastopniki društev kakor tudi glavni odborniki, da se udeležijo iste. Delujmo skupno in nepristransko v korist organizacije. Naš cilj naj bo, da dvignemo število članstva, kjerkoli je mogoče pri društvih, ter pokažemo pravo medsebojno bratstvo v dejanjih in ne ovirati se medsebojno. Društva, katera se še niso dosedaj odzvala in pridružila k federaciji, so prošena, da to storijo, kajti tem potom se bomo medsebojno bolje Spoznali ter ne bomo imeli nikakih predsodkov med seboj. Bodite točni tisti, ki ste najbližji! Bratski pozdrav! — Za federacijo ohijskih društev JSKJ: Ivan Kapelj, tajnik. Joliet, 111 Tem potom se lepo zahvaljujem J. S. K. Jednoti za pošteno in točno izplačanje posmrtnine za mojim pokojnim soprogom Martinom Žugeljem. Vsem rojakom toplo priporočam društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, in pošteno in točno organizacijo J. S. K. Jednoto. Ivana Žugelj. Denver, Colo. Zadnjih par mesecev sem opazil na sejah društva št. 21 JSKJ, da si članstvo samo dela svoja pravila. Toda takih pravil domačega izdelka jaz ne morem pripoznati, ker pravila, tikajoča se bolnikov in bolniških obiskovalcev, so še vedno v veljavi taka in tista, k: jih je Rockdale, 111. Članom in članicam društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ naznanjam, da bo dne 11. novembra prirejena društvena zabava v korist društveni blagajni. Zabava se bo vršila v Bell Koreva dvorani. Člane in članice našega društva prosim, da se te prireditve udeležijo vsi, brez izjeme. Za dobro postrežbo bo poskrbel odbor, ki je v to svrho izvoljen. Obenem opozarjam tiste člane, ki se prav nič ne zanimajo, da bi plačevali svoje asesmente ob pravem času, da posvečajo v bodoče nekoliko več skrbi temu. V bodoče, ako ne bodo plačali asesmentov ob času kot pravila zahtevajo, bo prepozno. Na svidenje v B. Koreva dvorani 11. novembra! Z bratskim pozdravom, Louis Urbančič, tajnik društva št. 92 JSKJ. Barberton, O. Na seji Slovenskega državljanskega kluba, vršeči se dne 22. oktobra, je bilo sklenjeno, da se prihodnja seja vrši dne 5. novembra, to je prihodnjo nedeljo. Na tej seji bodo urad niki poročali, kaj da so izvedeli na seji petih političnih klubov. Imamo tudi za ukreniti več zelo važnih-stvari. Dolžnost vsake-|ga člarla in članice je, da se te .seje gotovo udeleži. Torej, na svidenje v nedeljo 5. novembra ob sedmi uri zvečer v dvorani društva “Domovina” na 14. cesti! Pozdrav! Joseph Hiti. La Salle, 111. Naznanja se vsem tistim, kateri že vedo, še bolj pa tistim, kateri do sedaj še ne vedo, da društvo sv. Barbare, št 3 JSKJ je na svoji zadnji seji dne 15. oktobra sklenilo, da priredi veselico na dan 12. novembra, to bo na Martinovo nedeljo popoldan in zvečer v dvorani sv. Roka, da na ta način obhajamo 35-letnico društva in Jednote. Dne 18. avgusta 1933 poteklo je 35 let, kar so naši predniki-pijonirji ustanovili društvo sv. Barbare, št. 3 in ga izročili v oskrbo in varstvo JSKJ. Če pomislimo nazaj na preteklih 35 let, se nobenemu ne vidi kaka visoka dolga doba zato, ker dobrega n i s m o dočakali, slabemu in revščini smo pa vse življenje vajeni. Če pa mislimo od zdaj za naprej na naš zlati 'jubilej, do katerega je še samo i 15 let, bo pa marsikateri z ramo pomigal in z glavo odklonil in globoko vzdihnil, češ, ne vem, če bom dočakal ali ne. Ker izmed nas nobeden ne ve za naprej, zato smo se pa odločili, da za 35-letnico še mi skrbimo, za zlati jubilej skrbela bo že naša mladina. Če pogledamo v društveni prvi zapisnik, kateri je bil pisan pred 35 leti, pronajdemo, da društvo in prvi odborniki imeli so trnjevo stezo in meglena pota. Takoj v prvih letih se je v društvo zavlekla influenca, ki je povzročila skoro toliko bolnikov, kakor je bilo društvenih članov. Bili so že v strahu in na obupu, toda, ne glede na levo in tudi ne na d e s n o, so vzdignili svoje glave, napeli vso svojo moč in šli so naprej po svojem začrtanem in zaželje-nem potu, po katerem so prišli do gotove zmage. To se vidi sedaj, ko se pripravljamo na proslavo 35-letnice obstanka. Da, zares zaslužijo ti možje, da se jih na tej proslavi spomnimo, sami sebe pa v prijateljski družbi razveselimo. Naš slavni pesnik Simon Gregorčič .je rekel: “kar storiš za sebe, že s teboj izgine, kar storiš za narod, ostane vselej.” Naši predniki in ustanovitelji, razen enega, že vsi počivajo, njih delo, njih trud, kar je bilo za nas in našo mladino storjeno, je pa še med nami in ostane med nami do konca dni. Omeniti moram, da na tej slavnosti bomo imeli v naši sredi našega sobrata glavnega odbornika Franka E. Vranicharja iz Jolieta, 111. Na veselico vabimo vse slavno občinstvo, vsa domača bratska društva, vse naše rojake prijatelje iz Oglesby, De Pue, Joliet, itd. Za postrežbo se bo društvo potrudilo, da bo po najboljših močeh zadovoljilo vse občinstvo in postreglo vsakemu, tako, da nobeden udeleženec ne bo pozabil te veselice vse svoje žive dni. Predno končam, moram še naznaniti sklep zadnje seje, na kateri se je določilo, da vsaki enakopravni član bo moral kupiti za $1.00 tiketov, neenakopravni član ali članica pa za 50 centov, kar prosim, da si vsaki zapomni. Z bratskim pozdravom in na ■veselo snidenje na Martinovo nedeljo, dne 12 novembra v sv. Roka dvorani! Anton Kastigar, tajnik društva št. 3 JSKJ. Diamondvilie, Wyo. Nobenega poročila ni že dolgo bilo iz te okolice in rojaki po drugih naselbinah m o r d a mislijo, da smo odšli že vsi v večna lovišča ali pa, da smo ta-(Dalje na 7. strani) **JWot)a Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX. NO. 43 Priprava za bodočnost VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani.) Vsak misleč človek mora imeti nekoliko skrbi za bodočnost. Mladina se uči, da se na ta način bolje usposobi za trdo življenjsko delo. Trgovci in industrijalci skušajo izboljšati svoje sisteme, da bodo pripravljeni na zahteve bližnje in daljne bodočnosti. Skrbni gospodarji v tem času popravljajo svoje hiše in gospodarska poslopja, da bodo uspešno kljubovala jesenskemu deževju in zimskim viharjem. Zalagajo se tudi s premogom in drugim kurivom, da jih ne bo zimski mraz našel nepripravljene. Gospodinje se preskrbijo z vkuhanim in svežim sadjem ter z razno zelenjavo in gomoljikami za dolge zimske mesece. Farmerji orjejo svoja polja, da bodo zimski elementi imeli priliko napraviti zemljo bolj rahlo in rodovitno za bodočo rast. Ponekod so že vsejali ozimna žita, od katerih pričakujejo pridelek prihodnje poletje. Sadjarji odtranjujejo iz svojih vrtov suha in poškodovana drevesa ter jih nadomeščajo z zdravimi mladimi drevesci. Leto za letom je treba to ponavljati, ker sicer bi se sadunosniki izredčili in propadli. 1 i ;■ Tudi mi člani J. S. K. Jednote bi morali vsaj tu in tam misliti na bodočnost naše organizacije. Ako se vsi vdamo brezbrižnosti v tem oziru, bo organizacija začela propadati. V prvi vrsti je seveda potrebno, da točno plačujemo naše društvene prispevke, ker brez teh organizacija ne more vršiti svojih obveznosti. To je tako potrebno, kot je potrebno za hišnega gospodarja, da se preskrbi z živežem, kurivom in obleko za zimo. Toda samo to ne zadostuje. Če hočemo, da bo organizacija živa in aktivna in da bo napredovala, moramo ji neprenehoma prilivati življenjske sile. To lahko vršimo potom vednega izboljševanja društvenih poslovalnih sistemov in s splošno aktivnostjo pri društvih, h katerim spadamo. Jed-nota je tako agilna in polna življenja, kolikor aktivna in življenja polna so njena društva. Največje važnosti za organizacijo pa je, da sproti polnimo vrzeli, ki nastajajo v njenih vrstah. Te vrzeli nastajajo po naravnih zakonih, toda narava jih ne bo izpolnila brez našega sodelovanja, kakor narava sama sadjarju ne nadomesti posušene jablane z mladim drevesom. To je naše delo, ki ga moramo neprestano vršiti, če hočemo, da bo vrt naše organizacije ostal v polni moči in lepoti in se po možnosti celo razširil. Tu pride v poštev posebno naš mladinski oddelek. Tako dobro, zanesljivo in poceni zavarovanje nudi za naše in naših znancev otroke, pa mu posvečamo tako malo pozornosti! Od otrok ne moremo zahtevati, da bi se zavedali vrednosti zavarovanja in ugodnosti, ki se jim nudi z lahkim prestopom iz mladinskega v odrasli oddelek. Odvisno je od nas, da jih vpišemo in jim po letih, ko bodo malo odrasli, polagoma obrazložimo veliko vrednost podporne organizacije. Resnica je sicer, da ne bodo vsi otroci, ko dosežejo predpisano starost, prestopili iz mladinskega v odrasli oddelek, resnica je pa tudi, da imamo dandanes najboljši pritok v odrasli oddelek ravno iz mladinskega oddelka. To bo nedvomno veljalo tudi za bližnjo bodočnost. Največje važnosti je vsled tega, da skrbimo, da se ta naša rezerva ne izčrpa, ampak, da je vedno polna do prekipevanja. Nikoli ne bi smeli pozabiti, da je to tudi v direktnem interesu nas odraslih članov. Mladi člani, ki prestopijo iz mladinskega v odrasli oddelek, pomlajajo našo organizacijo in večajo njeno solventnost. Čim višja je povprečna starost članov odraslega oddelka, tem nižja je njena solventnost. Brez dotoka mladih članov bi se naša solventnost kmalu tako znižala, da bi bilo treba zvišati naše asesmente, če bi hoteli obdržati višino solventnosti, ki jo zahtevajo državni zakoni. To je tista točka, ki je silno važna, na katero pa menda le malokdaj mislimo. Če hočemo sami sebi dobro, moramo obdržati nizko povprečno starost našega članstva, in edini način, da to dosežemo, je pridobivanje mladih članov v organizacijo. Najboljši vir za pridobivanje novih mladih članov v odrasli oddelek pa se že vsa zadnja leta izkazuje naš mladinski oddelek. To je tista rezerva, iz katere črpamo skoro ves pomladek našemu odraslemu oddelku. Ne pripustimo torej, da bi se ta rezerva izčrpala, da bi se izčrpal naš mladinski oddelek! -------------o------------ Nihče sc še ni kesal, da je postal član dobre podporne organizacije, kot je vaša J. S. K. Jednota; marsikomu pa je žal, da ni član iste iti da je zamudil čas za pristop. *!: # * Denar, ki ga član podporne organizacije vplača kot asesment, In }'(* n:u kot nečlanu skoro (jalovo izgubil med drugimi rednimi in '; iv dtv.-ni izdatki, da bi ga ne bilo nikjer. Obenem pa tudi ne bi bilo zavarovalnine, ki jamči pomoč v največji potrebi. očete .začele ščegetati umazane srajce, so svojo salomonsko postavo preklicali. * V Indiji so lansko leto tigri pokončali 1033 ljudi, lovci pa so v istem času postrelili 1068 tigrov. Iz tega se vidi, da tigri vendarle takratko vlečejo. * Francija, ki je upala zaslužiti lepe milijone z uvozom vina in likerjev v Zedinjene države, ko bo prohibicija odpravljena, se zdaj silno jezi, ker je ameriška vlada odklonila dovoljenje za tak uvoz. Francoska Marjanca naj se potrka na prsa in pomisli, da tudi mi nismo bili posebno razigrane volje, ko je Francija gladko odklonila plačevati Ameriki obroke milijardnih vojnih dolgov. *1» Nedavno sem čital v listih, da je zvezda padla na zemljo, ljudje pa so jo lepo previdno pobrali in odpeljali v bolnišnico. Da ne bo kakega nesporazuma, je treba pripomniti, da se ni utrnila navadna zvezda, ampak filmska zvezda Kathryn Crawford v Hollywoodu je padla raz okna prvega nadstropja. Obor, ki sestavlja načrt za regulacijo opojnih pijač v državi Ohio, ko bo 18. amendment ukinjen, je mnenja, da bo treba nastaviti posebne inšpektorje in pokuševalce za žganje in likerje. Kandidatov za tako delo ne bo manjkalo. •J4 V Montrealu, Canada, je Wilfrid Quellette tožila svojega mo-žička, da ne skrbi zanjo. Da izpodbije to ženino trditev, je mož navedel dejstvo, da je ljubeznji-va ženica pred tremi leti, ko jo je poročil, tehtala samo 105 funtov, zdaj pa tehta 180: funtov žive vage. Sodnik je uvidel, da je 75 funtov napredka v treh letih dovolj jasen dokaz dobre o-skrbe, pa je tožiteljico ozmerjal in spodil domov. Ni čudno, če se ženske tako bojijo, da bi postale debele! Tekom poročne ceremonije v Northamptonu, Mass., je ženin A. P. Cole dvakrat omedlel. Kaj še bo, kaj še bo! A.J.T. -------o------- DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje lz 1. strani) legati in glavni odborniki zadnje redne konvencije. društva št. 26 JSKJ in društva št. 118 SNPJ. Pokojnik je bi! rojen na Premu pri Ilirski Bistrici in je bival v Ameriki 27, let. Zapušča soprogo Mary Smerdel. V mestu Cie Elum, Wash., je umrla Marta Aristovnik, stara 15 let, učenka višje šole in članica mladinskega oddelka društva št. 167 JSKJ. Zapušča starše, tri sestre in dva brata. V Clevelandu, O., je bila najdena mrtva na svojem domu Mrs. Mary Starc, vdova, stara 43 let. Izprva se je sodilo, da se je zastrupila s karbolno kislino, obdukcija trupla pa je dokazala, da je bila zadavljena. Istočasno so našli v hiši zastrupljenega Geo. Babica, ki je po rodu Hrvat in je več let tam stanoval. Pokojnica je bila rojena v vasi Martinjak pri Cerknici. Zapušča v Clevelandu dva sina, hčer, sestro in dva brata. Njen mož je umrl pred tremi leti. Vsled poškodb, ki jih je dobil pri padcu po stopnicah, je v Clevelandu umrl Louis Samec, star 56 let, rojen v vasi Pricer-kev, fara Struge na Dolenjskem. Zapušča soprogo, šest sinov in tri hčere. V Ameriki je bival 36 let. V Clevelandu, O., je umrl Mihael Vodopivec, star 31 let. Rojen je bil v Št. Petru na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko pred devetimi leti. Tu zapušča soprogo in h č e r k o, v starem kraju pa očeta, brata in sestro. Na poti v stari kraj je v New Yorku ponesrečil rojak John Krumpačnik iz Kemmererja, Wyo. Našli so ga pobitega na brooklynskem mostu in je poškodbam kmalu podlegel. Pokojnik je bil rojen v Ljubnu na Spodnjem Štajersskem in star 65 let. Ker je bil nesposoben za vsako delo, je dobil od JSKJ in SNPJ odpravnino in se na menil v svoj rojstni kraj. Usoda pa mu. je prekrižala račune. Z lovsko puško se je na večer 22. oktobra tako nesrečno ob strelil rojak Martin Marovt v Kemmererju, Wyo., da je še isti večer poškodbam podlegel. Pokojnik je bil rojen v Ameri ki in star okrog 23 let. V bolnišnici v Kemmererju, Wyo., je dne 25. oktobra preminil rojak Jack Špeh, star 55 let. Doma je bil iz Bočne pri Goi njem gradu na Spodnjem Šta jerskem. Ob času smrti ni pripadal nobeni podporni organizaciji. o------------ VRTNARSTVO SEZONE (Nadaljevanje s 1. strani.) jame v vrtu, kjer voda ne zastaja, nakar se postavijo lončki v te jame in zasujejo štiri do pet palcev na debelo s prstjo. V hudem mrazu naj se to pokrije še z listjem, slamo ali deskami. Lončki naj ostanejo tako v zemlji zakopani približno šest tednov ali več, kajti čebulice morajo imeti čas, da napravijo dobre korenine. Po preteku tega časa iončke previdno izkopljemo, očistimo in jih za kak teden postavimo na tla v kleti ter jih previdno zalivajmo. Ko se pokažejo iz zemlje rumene kali rastlin, postavimo lončke na sončna okna v ne prevroči sobi. Najprimernejša temperatura je okoli 60 stopinj. V nekaj tednih bodo nas rastline nagradile z zimskim ali zgodnjepomladnim cvetjem. Na ta način lahko uspešno pripravimo do cvetja nunko (crocus) pomladne zvončke (snowdrops), tulipane, hiacinte, dafo-dile, šmarnice (lilies-of-the-val-ley) ter bele in rumene narcize. ri nakupovanju teh čebulic pomnimo, da čim večje in lepše so korenine ali čebulice, tem lepše in večje bo cvetje. Zarodek cveta-je namreč že v čebulici. o------------ RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) Težki operaciji na ušesni kosti se je dne 19. oktobra podvrgel v bolnišnici za očesne in ušesne bolezni v Pittsburghu, Pa., sobrat Frank Maček, predsednik društva št. 99 JSKJ v Moon Runu, Pa. Zdravstveno stanje se mu obrača na boljše. Sobrat Maček je poznan kot dober družabnik in agilen društveni delavec nele v pittsbur-ški okolici, ampak tudi drugod, ker se je kot delegat udeležil mnogih konvencij naših podpornih organizacij. Bi! je delegat tudi na 14. redni konvenciji JSKJ v Indianapolisu, Ind. V uredništvu Nove Dobe se je pretekli teden oglasil sobrat Anton Praznik, podpredsednik društva št. 127 JSKJ v Ken-moreu, O. * Zlatarska trgovina F. Černeta, ki se nahaja v S. N. Domu v Clevelandu, O., je bila v noči 26. oktobra že tretjič oropana. Vrednost ukradenega blaga znaša okrog dva tisoč dolarjev. A Za hitro in ločno izplačilo posmrtnine za pokojnim Johnom Smoltzem, članom društva št. 30 JSKJ v Cbisholmu, Min n., želi izraziti soproga pokojnika, Mrs. Mary Smoltz, priznanje in zahvalo J. S. K. Jednoti. Umrl je v Pittsburghu, Pa., Ivan Smerdel, star 51 let, član ljo. V letu ali dveh bo imel iz ega najfinejšo listno zemljo, ki je porabila za gnojilo različni zelenjavi, cvetlicam in tudi vrtni trati. Nekatere čebulaste cvetlice lahko prisilimo k zimskemu cvetju, ako se pravočasno pobrigamo. Z delom pa je treba pričeti najkasneje v novembru. Za to so najbolj porabni ’široki pa plitvi cvetlični lončki, katere je treba prej dobro namočiti in s krtačo očistiti, ako so bili že prej rabljeni, da se odstranijo vse glivice gnilobe in plesnobe. široki lončki so pripravnejši od ozkih zato, ker je vanje možno posaditi več cvetličnih čebulic, kar da obilico cvetja v vsakem posameznem lončku. Na odprtino na dnu lončka naj se položi par črepinj, da odvečna vlaga vedno lahko odteka. Na to se lahko vsuje kakšnega pol palca na debelo peska, potem pa par palcev dobre vrtne zemlje. Tej zemlji se lahko primeša nekoliko listne zemlje ih drobnega peska in prav majhno količino umetnega gnojila. Na to podlago se vložijo čebulice v poljubnem redu in razdelitvi in se zasujejo s prstjo skoro do vrha lončka. Tako posajene čebulice se nato dobro za-lije. Lončki s posajenimi čebulicami se nato postavijo v hladno gredo pod okna ali, ce teh ni na razpolago, se izkoplje primerne potrebnimi odbori in delovnimi močmi, da izsili upoštevanje pravilnikov in odloča v pritožbah zaradi kršenja istih. Jugoslovanska Katoliška Jednota v hw Ely, Minnesota IR/ GLAVNI ODBOR a) Izvrševalo! odsek: rj Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan.1 Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave.,We Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. ....gt,!1 Vrhovni zdravnik: DR. F, J. ARCH, 618 Chestnut St., pit>! Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC. 6117 S'' ° Cleveland, O. h) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain. O. ji 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleve'0^ ^ «• 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsb«r»%t 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.. 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. > GLAVNI POROTNI ODBOR: (L Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave.. Barbert^ 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver J- 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooktf0' 3. porotnica: ROSE SVETICH, Elv, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa. Jcdnotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. ZDRUŽEVALNI ODBOR: 0 , The r Talnik: JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Ave., Cleveland. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Pravni svetovalec: WM. B. LAURICII, 1900 W. 22nd Pl- ^ “Ch bui Vse utvari, tikajoče se uradnih eadev, naj se pošiljajo K!aiy« denarne poSiljatve pa na Klavnega blagajnika. Vse pritožbe i« ^ slovi na predsednika porolnesra odbora. Prošnje za sprejem novih ^ v za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se poŠilj»J° zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, otrlasi, naročnina nečlanov in slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba. Gl 17 St.. Clair Ave.. loV5i»sJta. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša juC°®ojipj fj ‘ varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše P°^por^eriki' L • Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v A a* t\\7 hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega 5 p*^ piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani y neoriraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. , v tudi otroke v’ntarosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo *an »kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta« V ŠTRAJKU obiralcev bombaža v San Joaquin dolini v Californjji je bila dosežena poravnava. Plača za sto funtov nabranega bombaža se je zvišala na 75 centov. V CLEVELANDU, O., sta spoznana krivim poneverb bančnega denarja Sterling Smith, bivši predsednik propadle Standard Trust banke in Dale T. Winslow, bivši avditor iste banke. Proti razsodbi, ki jo je izrekel okrajni sodnik Arthur li. Day, sta bankirja vložila priziv. Preiskava poslovanja Standard Trust banke, ki je zaprla vrata že skoro pred dvemi leti, je spravila na dan škandalozno manipuliranje z ljudskim denarjem. Banka je bila nesol-ventna že dolgo prej, predno je zaprla vrata. Vložniki, med katerimi je tudi večje število Slovencev, še niso dobili ničesar in je dvomljivo, da bodo sploh kaj. or 'ort of ‘Ce, sl IH afte &at ! !o,,test. ,^ck< Premoženje znaša nad $1,500,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% Bolventen, mladinski nad 2 SPREJETJU postave o starostnem zavarovanju v državi Ohio, se posebno upira državna trgovska zbornica in pri tem straši volilce, da bodo letni izdatki za to ustanovo znašali nad 32 milijonov dolarjev. Zagovorniki starostnega zavarovanja trdijo, da je to le strašilo in da dotični izdatki ne bodo presegali 7 milijonov dolarjev letno; pri tem kažejo na nizke izdatke te vrste zavarovanja v drugih državah. NA KONFERENCI gover-nerjev držav srednjega zapada, ki se je te dni vršila v mestu Des Moines, Iowa, je bilo predlagano, da naj se proglasi moratorij za vse dolgove farmer-jev. Predlagano je tudi bilo, da naj farmerske dolgove refinancira zvezna vlada s posojili po en in pol procenta obresti, mesto po štiri in pol ali po pet procentov. vanjem na panameriško konferenco, katera se bo vršila v mestu Montevideo v republiki Uruguay, izjavil, da si bo na konferenci privoščil postopanje ameriških mednarodnih bankirjev. Dostavil pa je, da ima vse zaupanje v predsednika Roosevelta, da bo uvedel “new deal” tudi v odnošajih z republikami Srednje in Južne Amerike. V PALESTINI so vzplamteli resni nemiri med Arabci in Judi in je bilo pri tem 30 oseb •ubitih in nad sto ranjenih. Nemire so izzvali Arabci, ki protestirajo proti vedno številnejšemu priseljevanju judovskega prebivalstva. -------o------- NIŽINSKI DELI MEST (Nadaljevanje s prve strani) Clevelandu, kjer neki del kakih 20 blokov ima temna, nezračna stanovanja v polupodrtih hišah ob ozkih in nesnažnih zahišnih ulicah. Pittsburgh ima svoj “Hill” o-kraj s primitivnimi hišami, Cincinnati svoj “Basin” in San Francisco svojo “Barbary Coast.” Ravnatelj nekega “settlement house” je tako opisal “slum” mesta St. Louis: “O kopelih ni govora. Nikake tekoče vode, ni vroče, ni mrzle. Sobe, polne mrčesa, z razpokMnami na stenah in strehi. Slabodišeče veže, polne vlage, in nečloveška pritličja. Ob takih okolščinah ne more biti govora o snažnosti in zasebnosti in morala družine se kmalu prilagodi mizerni oko< lici.” Neki član Tenement House komisije, ko je inspiciral newyor-ška zastarela stanovanja, je izjavil: “Prišel sem do prepričanja, da bi bilo naj bolj še odpraviti ves New York.” Ne bomo seveda odpravili ni New Yorka, ni Chicaga, ni Philadelphije ni drugih mest, ki imajo svoje “slum” distrikte. Ali ti mestni predeli se dajejo odpraviti. Da je to mogoče, se je dokazalo toliko v ameriških, kolikor v evropskih mestih. Mesto Amsterdam na Holandskem je najsvetlejši primer, kaj se da napraviti. Tamošnje stanovanjske “nižave” so bile povsem odpravljene. Mestne oblasti so proglasile 2,-000 hiš kot nesposobnih za stanovanje in odredile, da se razrušijo, ter ukazale primerne popravke v 70,000 stanovanjih. Da se to omogoči, je mesto samo j( ^s, gradilo hiše, kjer rn°r^jil %, vati ljudje, ki imaj° 1 nejše dohodke. Dunaj je v zadnji * lfi(ig dil 60,000 modernih sti okrajih, ki so bili P0^1 ^ish ši. Nekatere stan°v‘^ ttie ^ fo ogromne stavbe s ^ igriščem za otroke , fl< "tf), dinavskem, Angl es j |key skem, v Italiji in v ' ^ ^fti lah .je bil storjen ve!* ,]ji v razčiščen ju mestu1’ ^ Tudi v Ameriki ^ gibanje za odpravo J J1’8 Delavske unije so V°’j ^i; operativne delavske ’ J *0Us nekateri bogati čl°ve:J Mii aktivni v nih “garden apartma” jC i*i • *i A* j ^Vi kih najemninah. ,rf w eksperimenti v sti'en ,^1 ^ 1 boljših stanovanjih 9* ^ ^ f Zato se pričakuje, ^ federalna pomoč razvoj v razčiščen.)11 ■ji, mest' . «4 S Dr. Edith Elmer * ^ luje v stanovanji y!; \ Federal Emergency jel Wj cije za javne gradnJ^ ,.j ^ c. no cenila, da str°'°e ne* ako se računa, kars ^( \ leznih in zločinstvu, ^ ■ Ameriko od 4 do ^ tolarjev na leto. ,,[•/ | a je, da bi Amerik11 /et milijonov novih 9 .(f :ako odpravila to V ^ vC), rnago. V treh do el’ $ i®55« ;i prištedili 36 biliJ011 ■ >, i i kupil pesem s 70 IZVOZ BLAGA iz Zedinjenih držav v inozemstvo je v mesecu septembru letos predstavljal vrednost 160 milijonov dolarjev in je bil naj višji od decembra 1931. Uvozilo se je v mesecu septembru iz inozemstva za 147 milijonov dolarjev blaga, kar predstavlja ugodnost balance 13 milijonov dolarjev. MEHIŠKI zunanji minister Jose Puig Casaurano, ki se je nedavno mudil na obisku, v Washingtonu, je pred odpoto- Adi ENGLISH SECTION Of® Official Organ o/ the South Slavonic Catholic Union. gan, 11 na Cletf1' 3t. 1 leveiai lurgh. St.. Jl lerton. r, C«1?' .lyn. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS % nr/ - \ BV°$“ "v* .‘"d elel(» ’ I no11 hko 1$ i1111!* 3 s't*^ ■aitf koP, itd> dr^ Jlik ’f se u i';jl rO post ^lj! jeoi^n eiits A1'. -Sir? , nr1 etn Je! its"® . ic J ^or p]ei)i r '"ltetb ^ °f action, team work and speed, the game of N of HS an indoor sport has only one equal—hockey, the 'Ce> slf ^0usan(i thrills. Chasing the elusive puck on a floor Na'fte g with breathless speed direct at the goal tender, fiat a ^eW dexterous passes the puck finds its way in the :eSf sP°t> the participants line up again to continue the ^°ck lHh°u h ’ unlike basketball, is chiefly a professional game, i 8o ere are many basketball teams organized primarily er tv,6 revenue, the number of amateur teams far out-fofeSsioJ G Wn as the country of a thousand lakes—hockey, V Z er months, is as popular a sport as baseball is ed gj.e summer months in the northeastern part of the jn ,GS- Where major and minor league baseball teams ^>e >ummer time, major and minor hockey teams flourish s ;Vge er time. - Cf1°Wns °t Minnesota, such as Ely (home office of ® jiP^ey Si lsholm, Hibbing, Virginia and others, develop many Ncul1S>SOme whom gain national prominence, e ]) ‘u’ tony Prelesnik, a product of Chisholm, has played lQit and Cleveland professional hockey teams. Hetbau • j, ls favored by our lodges and many local SSCU ^ized 6 *5een organized in the past; many more will be ioyS( ^in the futuje. Hockey is not. The reasons are ^ncjjt exPlained in the preceding paragraphs. Financial Play a leading part among our branches in deter-Sny sports shall be sponsored. Even basketball, with r ve Vp 'Ge gymnasiums at disposal, is somewhat of an ex-Pto0utf.ure- A basketball team,-uniforms and other equip-i/^ar i Payers, requires an outlay of money ranging from iVioUg lodge teams follow the practice of retaining the %Urti t ar S ecluipment. Thus expenses are kept at a , e °f basketball contributes its share to cultivate and >,^c°mmon interest in the local SSCU branch. Spec-0(t enterf wb°m are members of the lodge, find this sport etheir cllllrrient; this is particularly true when members ! %Urn°'Vn iodge team as one of the participants, for under Res e,llent ° !lnces there is a great interest displayed in every • 111 °n t, ° Same followed by many cheers to urge their Co victory. Watch Our Smoke tout, i 1’ If, % % thi One r I«ss Lodge to Hold i'J,d-Party °-—The Betsy »lrf.lv a caw • 186> sscu- wil1 4, aCt Jarty on Saturday, 0 rmt r8e t,- . e home of Bro. Vltch’ 364 E- 161st 1 ’ 66 u8a,mes such as pin- '/ [ K* «ame8ma.i;iy other inter‘ IL «ar(} 0(3 will be played. / I t)cll'ty win begin at ■ Ofy g^Hble prizes are to j t ay to the one win- ; J Vti hiKh°elgameS’ as wel1 as t Ws, [>■., scorer in the re- r N. ^es that are to be oA j to 0 ; Vltations are ex-ifl'J f)>,M Uvg ' L“ryone; each mem-tP't 4i? brinK bis or her 57 . A>ore ^ to the party, f j ’■ (; 1'lissif.’ 0 merrier, jj) ' 2on to the affair will K>^nts’ which is a rt I ^d' i'' Price* A very f j assured to all at- J „ , •‘7 ■ • Unka, Sec’y. ' p’ ; jj ^ No. 186, SSCU. 0 ? --------------------- I V'1 thini *111 obout what the \ ^tCVev0U°n-7J0u- The worl ° ^on,s‘ of other peo about. -lv Harvest Dance Sponsored by Lodge Zvon Chicago, 111.—One of the outstanding events of the season in SSCU circles of Chicago will be held next Saturday evening, Nov. 4, by Lodge Zvon, No. 70, when it will present the Fall Harvest Dance. A large crowd is anticipated for this mammoth occasion, and for this reason the large school hall, situated on the corner of Cermak Rd. (22d St.) and Lincoln St., has been secured. Admission to the Harvest vDance is only 25 cents. Door prize given. All SSCU members of Chicago, their friends and the general public are cordially invited to attend Lodge Zvon’s Harvest Dance. Excellent entertainment has been provided, and the committee in charge assures each guest of a wholesome evening of fun. Members of Lodge Zvon art urgently requested to c0-0j>'j:-ate 100 per cent in informing their friends of the Harvesi Dance. Each member will be charged for one admission, regardless of attendance, as decided at the lodge meeting. Cleveland, O.—In these few paragraphs I will endeavor to answer the two most pertinent questions of late. The first question is, “Why are the G. W.’s so inactive?” The second is, “Are they going to remain inactive?” It is a fact that the George Washington Lodge has been very inactive during the past months and this inactivity is due largely to the lack of cooperation. Those of you who are active in your lodge know that a few cannot carry on without the co-operation of the rest. The few, who are active, soon get tired of doing all the work and they stop also. The George Washington Lodge has members who are more capable than the few, but you never see them around. Same faces, same voices, same workers month in and month out. We want new faces and new voices at our meetings. We want cooperation. We want a one hundred per cent attendance at all future George Washington Lodge meetings, dances, etc. Our George Washington Lodge will no longer be inactive. We are coming through and we’re going to wreck all oarriers that have been holding us back. On the eve of Wednesday, Nov. 22, the George Washington Lodge is sponsoring another Pep Night meeting and dance; admission is by “invitation only” and tickets may at the present time be secured from G. W. members and Secretary Charles F. Kikel, 6526 Schaefer Ave, and also from non-members. In the next issue of the New Era you will also be informed how else you may secure these tickets. These tickets are on sale at 5 cents each. Absolutely no tickets to be sold at the door. Frank Kalister will furnish the music. The Pep Night meeting and dance program will be something new. Brother Dr. Anthony L. Garbas will be toastmaster. About nine acts of vaudeville, such as tap dancing, singing, solo dancing, etc., will make up the program, with interesting speeches in between acts by Mr. Ivan Zorman, “Hei-nie” Martin Antončič, Ed Kovačič and Janko Rogelj. The committee assures you of a very good time. For further details watch the New Era and Journal and Observer. The George Washington Lodge extends its invitation to all SSCU members and friends. From now on “Watch Our Smoke.” Frank “Lefty” Jaklich, , No. 180, SSCU. ---------o------ Feats of Strength Tit for Tat Valuation report of our S. S. C. U. for the year 1932, made to the Insurance Department of the State of New York, shows that the Adult Department of our Union enjoys a solvency of 104.389%, as compared with 104.4957o for the year 1931 and 104.570% for the year 1930. Solvency, according to the Insurance Department, “indicates that, on the basis of the N. F. C. and American Experience Table of Mortality with interest at 4%, the future assessments of the society, at the net rates, now being collected, together with the now invested assets, as sufficient to meet all certificates as they mature by their terms, with a margin of safety of $154,495.38 (or 4.39 per cent) over and above the statutory standards.” Juvenile Department enjoys a margin of safety of $100,330.69 over and above the statutory standards. The valuation report indicates that our S. S. C. U. is resting on a strong and sound financial structure—a good point to bring out when advertising the S. S. C. U. to outsiders. Slovene Mutual Benefit Association (S. D. Z.) held a special convention in Cleveland, O., last Sunday, Oct. 29, in the Slovene National Home on St. Clair Ave. The convention, which was of one day duration, accepted the American Experience Table of Mortality as a basis for payment of assessments for death benefits. Our Union adopted the American Experience Table at its 14th regular convention held last year and employs it in its Class AA death benefit. Delegates and'supreme officers of S. M. B. A., numbering 103 individuals, comprised the same personnel that attended the last regular convention. Mrs. Mary Stare, 43, was found dead in the closet of her home at 1513 E. 38th St., Cleveland, O., last Friday. At first the police believed Mrs. Stare died of suicide, as a bottle of poison was found near her body, but careful investigation disclosed markings of strangi; ation that induced police to believe that murder had been committed. Earlier in the day Mr. George Babik, age 52, a boarder, was found dead in his bed, the result of poisoning. The two bodies were found by Louis Stare, 15, and his brother Anton, 23, sons of the deceased. Breaking bars of iron, lifting huge weights, driving nails through a 3-inch plank with his bare hands, and holding 16 men in a tug-o’-war are only a few of the feats which Wilfrid Briton, a Bradford-born boy of 20 years of age performs. Other little evidences of strength which Britton looks upon as being “all in the day’s work” are the expanding of giant chest expanders and the lifting of a piano. Fastening a chain to the front axle of a bus, which contained 30 passengers, he gripped with his teeth a leather thong attached to the chain and proceeded to draw the bus along a distance of about 15 yards amidst the cheers of the spectators. Six Slovenes are candidates for election as councilmen and judges of the City of Cleveland to be held next Tuesday, Nov. 7. Frank J. Lausche, present judge of Municipal Court, is running for election for a four-year term, while John L. Mihe-lich is seeking the office of chief justice. George Travni-kar is a candidate for councilman of the Second Ward; William J. Kennick and John M. Novak, candidates of the 23d Ward, and Anton Vehovec, candidate of the 32d Ward. Emil J. Crown, Croat, is seeking the office of councilman in the 31st Ward. Ely, Minn.—Well, folks, herd we are, in the midst of the big, bad city; it is a cold, wintry evening—not a soul is in sight —the hum of a high-powered motor car is heard in the distance—it is coming closer and closer—here it is! It comes skidding around the corner. Two shots are heard. The door opens. A figure, tall and slim, is thrown into the street. This figure draws himself straight up to his six feet two, snaps his fingers at the retreating car, and, oh, gee, oh, gosh, if it isn’t your Little Stanley with you once again. And right now Little Stan is interested in this infernal gang war. Mr. Progar, I have a soft, yielding heart, so I must protest against you placing your little brother, Stanley Ray, into the danger zone; w-why, he might get shot! Please heed my woids,” it would make me feel badly if something did happen to him. Hell! (Only one giggle that time.) But, seriously, we’ll consider Stanley Ray is O. K. (Who’s afraid of the “teenie-weenie” wolf!) Say, Frank, did you hear the latest? No? We’ll, I’ll tell you. The people are going to wage a personal war against all columnists and they promise to exterminate all on sight (I haven’t been sighted yet). You and the other three bachelors better get in the huddle and think up a fast one to come out of this fracas (snicker-snicker). Yeah, about those five buck words. I was just thinking, what could have been the cause of your complete knowledge of all those high-pressure words —you must have swallowed a dictionary. Let me know how you prepare the dictionary menu, will you? And if you keep slinging the vocabulai'y at me, I’ll use it for hash. When you “gents” are in the great hot palace, I will try to remember you in your predicament, and will use my influence in the city of Ely to send you all our surplus snow. We have plenty of snow on hand right now, and maybe the blankety-blanks in the hot palace will help you build all of those skating rinks—ha, ha! Last Saturday, Oct. 21, I heard the Minnesota U. Gophers beat those famed Pitt Panthers. (Who’s afraid of the big bad wolf?) Well, Frank, be a good boy. and don’t forget to say good night before you turn in. Pleasant dreams, Frankie, old dear! And now I’ll give you all my personal attention. You know, I was thinking that you may be “kinda” mixed up as to where we Gophers derived our name. Well, I’ll give you the “low-down.” The Gophers are all members of the Sacred Heart Lodge, No. 2. The older members, looking into the future, deemed it a wise plan to let the younger members have a club of their own—and this is it. Well, friends, I hear the hunters’ guns booming in the distance. (Quite a transfer from a bid, bad city to the great Juvenile Member Succumbs Slovene From U. S. Must to Illness Serve in Jugoslav Army Clei Elum, Wash. — Sister Martha Aristovnik, 15, passed into the great beyond Sunday, Oct. 22, after an extended illness resulting from sugar diabetes. Martha was born June 18, 1918, at Roslyn, Wash., and attended the second year of high school at Cle Elum. She was a member of the Juvenile Department for more than three years. The funeral ceremony took place Tuesday, Oct. 24, and the burial at Cle Elum Cemetery. Six brother members of the Juvenile Department served as pall bearers. Raymond Kladnik Jr. o------------- The 12 Leading Women Who would you consider if you were to list the 12 leading women in America who have made the most valuable contributions to American progress in the last 100 years? As the result of a nationwide contest conducted by the National Council of Women in an effort to ascertain whom American women consider their 12 leaders we have this list: 1. Mary Baker Eddy; 2. Jane Ad-dams, founder of Hull House in Chicago; 3. Clara Barton, founder of the American Red Cross; 4. Frances E. Willard, founder of the World W. C. T. jU.; 5. Susan B. Anthony, suffrage leader; 6. Helen Keller, noted deaf and blind author; 7. Harriet Beecher Stowe, author of Uncle Tom’s Cabin; 8. Julia Ward Howe, poet, patriot and author of the Battle Hymn of the Republic; 9. Carrie Chapman Catt, leader of suffrage movement when amendment was passed; 10. Amelia Earhart Putnam, avia-trix; 11. Mary Lyon, founder of Mt. Holyoke College; 12. Dr. Mary E. Woolley, president of Mt. Holyoke. Dr. Jane Adams, second on the above list, has made up her own list (which does not contain her own name) of outstanding leaders. Her list includes: Lucy Stone Blackwell, founder of the Lucy Stone League; Julia C. Lathrop, social worker; Florence Kelly, founder of the Consumers’ League; Dr. Alice Hamilton, professor of medicine at Harvard ; Florence Sabin, anatomist, engaged in research work at the Rockefeller Institute; Lillian Ward, recently head of the Visiting Nurses Association of New York; and from the National Council’s list: Harriet Beecher Stowe; Julia Ward Howe; Frances E. Willard, Susan B. Anthony, Carrie Chapman Catt and Mary E. Woolley. According to reports, Louis Adamic, author of note, is contemplating a tour of lectures to be made in principal cities from coast to coast. His topic will be the immigrant and the problems confronting him. Five leading American magazines are to carry articles written by Louis Adamic. Travel Magazine will publish Ada-mic’s work in its November, December and January (1934) issues; American Magazine in its February, 1934, edition; Women’s Home Companion in March, 1934, publication; Harper’s in the November issue, and Yale Review in the Decern ber issue. northern wilderness of Ely.) It is the hunting season, so I’ll have to get “me” some “boids” (partridges), and also some zajce (rabbits). But don’t worry, I’ll be back soon with lots of news about our lodge meeting, our dance, and ever so many other things. So, until then, I got to go. (With apologies to Betty Boop.) P. S. And don’t all you Gophers forget to come to our next regular meeting on the first Friday of November. There wil! not be any 10-cent charge. The new officers will take charge. A great time is assured. Be sure to leave Friday, Nov. 3, open. Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. (Reprinted from the Cleveland Press, Issue of Oct. 30, 1933) By Theodore Andrica The sad case of a Cleveland-born Slovene who cannot return to the United States because the Jugoslav authorities [want to enroll him in their army came to my attention when I visited Ribnica, near Ljubljana, one of the centers of Slovene emigration to Cleveland. John Skrabec is the young man’s name. He went to Jugoslavia three years ago when his parents retuz’ned to their native village, Hravaca. John’s brother, Anthony, and an uncle stili live in Cleveland, at 5710 Bonna Ave. He is working now in the cooperative store in Ribnica, where I visited him. Young Skrabec wants to return to Cleveland, but Jugoslav military authorities take the attitude he is a Jugoslav citizen, although he was born an American. The truth of the matter seems to be, however, that Skrabec took part in some political activities, to the displeasure of the authorities. Young Skrabec was more than glad to speak of Cleveland and promptly took me to the homes of other Ribnica people who have relatives in Cleveland. Our first visit was to the dry goods store of Mrs. Mary Pust, whose son, Joseph, lives at 1128 E. 71st St. Mrs. Pust has a brother in Cleveland, too. He is Mathew Križman of 6030 St. Clair Ave. Then we visited the home of Mary and Jenny Novak, whose sisters, Frances Novak and Agnes Zobic, live at 6315 Glass Ave. The two sisters were busy making noodles and were rather reluctant to pose for pictures, because they were in their “working dresses.” Young Skrabec then took me to Hravaca, a small village ne*t to Ribnica. His father, a former Clevelander, is mayor of Hravaca. I noticed a rharble tablet on the wall of one of the houses. It was a plaque marking the birthplace of Stanislav Skrabec, a famous Slovene bishop. Practically every house in Hravaca has some relatives in Cleveland. Skrabec mentioned only a few at random: Mary Krozar has two sisters, Fanny Cuk and Jenny Franovich, and a brother, Frank Pucel. We went to the next village, Gorica Vas, to see if Mrs. Jera Nosan was at home. We did not find her, but young Skrabec told me she had three sons and a daughter in Cleveland, at 5710 Bonna Ave. o-------------- LIGHTNING The popular belief that the fertility of the soil is increased in spots where lightning strikes probably has some scientific basis. The electrical shock may have an effect in rendering the minerals in the soil more soluble and making the elements of fertility more available to i plants. This belief is only distantly related to another one, namely, that lightning fixes nitrogen and that the general soil fertility is improved through this fixation. Movie Director: Ever see a cow? Applicant: Yes, I’ve been around ’em all my life. Director: I’m afraid you won’t do. We want somebody to Lake the part of a cowboy. 6 The Character and Civilization of the Old Slavs Translated from Lubor Nie-derle’s “Manuel de L’anti-quite Slave” Home Owners’ Loan Corporation By A. J. KLANČAR III The civilization produced under the conditions which came into a state described could not attain to a high degree. The Slavs have undergone a retardation of which we have seen the essential cause: certainly not to an ethnic inaptitude but the geographic position of their first habitat, far from the great centers of antique civilization in the unfertile regions where the task of clearing absorbed all their activity. Consequently, they came to show their faculty of adaptation in drawing largely from the treasures of Roman and! German, Greek and oriental civilizations, when in the seventh to the ninth century they could be discovered in permanent contact with these civilizations. If they could not create since then some new and original production, they nevertheless developed a product conforming to the spirit and the technique of the great peoples who had influenced them. From the same .artistic point of view this product was not known to be styled primitive: it gave proof of their taste and experience with the manual arts. It is in knowing what to receive and how to assimilate diverse learning, in order to make s people progress in turn, that a race may affirm all its merits in the domain of civilization. The stage of civilization at which the Slavs had arrived in the 10th and 11th centuries was not singular; besides, there has never been a Slav civilization absolutely united even before the historic period. This implies that the great distribution of the Slav peoples in the two spheres of culture, the western and the eastern, is not only the result of their ulterior history, but also of the period which extends from the ninth to the eleventh century, during which the Slavs absorbed most of the foreign elements. It is therefore at once the work of the preceding centuries and of prehistory. If the habitat of the Slavs before the Christian era existed between the Oder and the Dnieper, for a long time before, from the beginning of the age of bronze—the oriental part of this habitat, that one which adjoined the Oder and the Dnieper, was subject to other influences, and received some share other than from the oriental region situated between the Carpathians and the Dnieper. The influences of the culture of this age of bronze, those of Hallstatt, that of the Gaulic culture of the Rhine and the Maine, those of the inferior Elbe and of the Baltic Sea—in spite of the relative weakness with which the Slavs resisted— contributed to form a civilization different from that which was produced in the oriental region, the influences of the aborigines of the steppes, of the Scythians, of the Sarmatians, of the Finns and finally of all the Orient, not to forget to mention Byzanthia. Consequently, before long the Slav countries of the West belonged to the zones of civilization of Western Europe and of Central Europe, just as the countries of the East belonged to the Greco-oriental civilization. From the point- of view of civilization such is the essential matter of the prehistory of the Slavs. LE FIN --------o------ It’s the man's own push that generally gets him a pull. \ Foreclosures Stopped The Home Owners’ Loan Corporation announced that 2,451 impending foreclosures on urban home properties to a total value of $6,991,006 were prevented as a result of its activities during the week ending Oct. 6, according to field reports mailed from state and branch offices nationally on • that date. This brings the total number of foreclosures avoided from jthe beginning of the corporation to 17,957, with dollar volume of $48,753,061. Simultaneously it was announced that the state and branch offices of the corporaiton had during the week of Oct. 6 tentatively approved 7,129 individual applications for urban home loans from the corporation to a total volume of $18,795,272. The total number of individual loan applications tentatively approved nationally up to Oct. 6 was 63,816, totaling $179,880,468. This dollar volume is 12.6 per cent higher than the total of tentative approvals up to Sept. 30. Independent Refunding Aided A total of 1,148 loans with a dollar volume of $3,250,097 had been completely paid out up to Oct. 6, and the respective transactions closed on the cor-I poration’s books. The number of loans closed during the week (was 357, amounting to $996,-j 465, an increase of 45.9 per jcent over the number of individual loans paid out from the beginning of the corporation’s activities to Sept. 30. In addition to the 17,957 foreclosures averted up to that date, applications for mortgage loans numbering 1,080, with dollar volume of $3,167,459, [were withdrawn after being jfiled, it was announced. Withdrawn applications represent those cases in which the corporation, through its local offices, iias assisted home owners successfully to negotiate extensions of existing mortgages or in refinancing these mortgages outside the corporation. The number withdrawn during the week ending Oct. 6 was 348, an increase of 66.5 per cent over those withdrawn the previous week. A statement by the corporation emphasized that the extent to which home owners are helped in this manner is considered second in importance only to the actual loans of the corporation itself. Mortgage Reductions Up The greatest percentage increase for the week in loans tentatively approved by local offices of the corporation came in loans approved with reduction of existing mortgage indebtedness. During the week ending Oct. 6, the number of loans in cases where the mortgagees were willing to accept less than the unpaid balance of the loan was 1,178, an increase of 354, or 43 per cent over the week ending Sept. 30. Up to Oct. 6 the total number of loans dealt with in this group was 3,776. Loans tentatively approved to date without reduction of mortgage indebtedness rose from a total of 54,091 on Sept. 30 to a total of 60,042 on Oct. 6, representing an increase of 11 per cent. The aggregate dollar volume in this class to Oct. 6 is £169,593,861. Up to Oct. 6 a total of 14,111 ipplications were rejected by: he local offices of the corpora-:ion. This amounts to 22.1 per :ent of the applications tenta-ively appi’oved. Among those rejected,! 11,002, or 78 per cent of rejec-;ions, were ineligible under the 1 ;erms of the Home Owners’' Are You Doing Your Part? Our Union is conducting a national campaign for new members. As an inducement it is offering the following prizes: $4.00 for every member enrolled in a $2000 death benefit. $3.50 for every member enrolled in a $1500 death benefit. $3.00 for every member enrolled in a $1000 death benefit. $1.50 for every member enrolled in a $500 death benefit. $1.00 for every member enrolled in a $250 death bnefit. $.50 for every juvenile member enrolled. All new members enrolled must remain in good standing for one year. With such splendid inducements offered by our Union English-speaking members have a real motive to interest outsiders into becoming members of our splendid Organization. Lodges have excellent opportunities to stage membership campaigns of their own, in conjunction with the national campaign. If it is a contest between members of the opposite sex, the losers, whether it be male or female, always have the consolation of realizing prizes from the Organization itself. What lodges are going to be the leaders in this movement? What members are going to take leading parts? “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph C* Cosmetics Not New They call her an “old-fashioned girl” if her freckles show and her hair is still its natural color, and “modern” if her countenance resembles the dining room wall paper the day after Junior got those water-colors for his fourth birthday. But they have it all twisted. The art of gilding the lily goes back to the dawn of history, and probably much farther, for civilization has no monopoly on personal decoration. The fact is that the more primitive a race, the more it goes in for fixing itself up. The truly modern girl is the one who can use makeup so it appears natural, or who can dispense with it altogether and still appear presentable. The first reliable record as to the use of cosmetics dates back to the first Egyptian dynasty, between five and six thousand years ago. They no doubt “made up” before then, but at that time they started burying the ladies with all of their war paint; on the theory, no doubt, that they might possibly want to vamp someone in the next world. Owing to the extreme dryness of the Egyptian climate many jars, dishes, and other cosmetic containers left in the tombs have come down through the ages, with their contents, although thoroughly dried, intact enough to permit analysis. From these we gather that myrrh, spikenard, frankincense and sesame, almond and olive oils were used. Kohl, a product of antimony, was also used to blacken the eyelids, lashes and brows. The under side of the eyes was painted green. These were applied with a special stick, speciments of which are common in tombs. Egyptians also used rouge, a depilatory, barley flour and butter for pimples, and pumice stone for whitening the teeth. White lead and chalk were used for whitening the skin. The hair was bleached, and i women used henna for staining the hands and feet, as they still do in Egypt. The ancient Romans used almond, rose and quince per- Loan Act, and 3,109, or 22 per cent, were ruled ineligible after appraisals had been made by agents of the corporation. Out of the total of 1,148 loans closed to Oct. 6, 1,113, or 97 per cent were consummated by exchange of existing mortgages for Home Owners’ Loan Corporation 4 per cent bonds, while only 35, or 3 per cent of all loans closed, represented cash loans. Of the cash loans 14 were for the payment of taxes or for necessary maintenance on unencumbered property, and 21 represented cash loans to mortgagors for the payment of mortgages of less than 40 per cent of the appraised value of the properties. fumes as well as flowers, spices and gums mixed with olive and sesame oil. English ladies at the time of Queen Elizabeth would take hot baths to induce perspiration, and would then wash the face in oil to give a ruddy complexion. Mary Queen of Scots is said to have introduced the expensive beauty aid of bathing in wine, but the poorer ladies used milk. In 1770 Parliament enacted a decree which read, “That all women of whatever age, rank or degree, whether virgins, maids or widows, that shall, from and after such Act, impose upon, seduce, and betray into matrimony, any of his Majesty’s subjects, by their scents, paints, cosmetic washes, artificial teeth, false hair, Spanish wool, iron stays, hoops, high heel shoes, bolstered hips, shall incur the penalty of the law in force against witchcraft and that the marriage, upon conviction, shall stand null and void.” Napoleon, who was very susceptible, encouraged the use and manufacture of cosmetics, and Josephine is said to have introduced many Martinique cosmetics. It was at this time that the French cosmetic and perfume business got its start. In early American life powdered chalk and fresh-cut beetroot were the usual powder and rouge, and the juices of roses and other flowers were used to dye the cheeks. There are now over a thousand brands of face powder alone registered in the United States. That staple is the key to the cosmetic industry, rouge being merely colored face powder. Early powders were made of lead and arsenic salts, or more commonly, bismuth. The first two were cheaper and whiter, but were slightly poisonous. Bismuth had the disadvantage of turning brown under artificial light. In 1866 Henry Tetlow first used oxide of zinc as a base for face powder, and this is still used in nearly all formulas. Cosmetics got their real start in the United States during the war, and in a few years girls were making their toilets in public unabashed. It soon grew apparent that cosmetics were used by some for themselves alone, without regard to whether or not they would increase beauty. They were the style, and were smeared on indiscriminately, although in many cases they made the user look positively hideous. Things nov/ seem to be changing for the better. Girls seem to be using cosmetics as subtle aids to beauty rather -han a mask. If it were not tor ;he hideous fingernail dyes, hings would 'oe almost back to lormal. -—Pathfinder. Horse and Buggy Etiquette People who are in doubt about how to behave on all sorts of occasions can always fall back on that sure-fire adviser called “Hill’s Manual,” edition of 1880. This book was sold by the old-time book agents at $5 a copy. The agent would visit a school and get the teacher to let him talk to the students and show them the splendid wood engravings with which the manual was embellished. Even pupils whose families could not afford an appropriation of $5 for such purposes got a great deal of benefit just from peeking through the pages of this humdinger among social reference works. Millions of Americans patterned their whole future life according to the elegant rules by Mr. Hill. Now that autos are being dismantled and the populace are going back to horses and mules it is important to see what Hill’s Manual has to say about “the etiquette of carriage riding.” In helping a lady into a carriage, the gentleman gently and gracefully assists her. He should not handle her as if she was a sack of potatoes. She enters the carriage first, and when alighting it is she who descends first. He should see that her skirts or shawl are not caught in the wheels. It is proper for him to wear a high hat if it is a pleasure ride—but he should not think so much about his own looks that he forgets to keep a firm hold on the lines. He should not use the whip on the horses, but may have one along in order to shoo flies off the steeds if it is the fly season. He must on all occasions preserve his gentlemanly behavior. He should not stop his rig in front of a saloon or at a corner where loafers loiter and malce remarks. Nor should he bandy greetings or jibes with his friends whom they may pass. He should not try to show off too much, even though the lady may be a belle. He should not expect her to alight in a muddy place, but should drive up to a horse-block for the purpose. After the lady has alighted at her place of residence, she may say to him: “Thanks for the buggy ride!” —Pathfinder. o ---------- VACUUM A complete vacuum would contain absolutely nothing, but a complete vacuum has never been obtained. Most so-called vacuums, such as exist inside incandescent bulbs, contain a few atoms of the elements which comprise air. —o---------- Go to it and do it. Beautiful olans will never put butter on jour bread. Success comes to many by hance, but they always (jive hemselves the credit. (Continuation) “‘I do not know you now! I do not care for a beggary woman, especially an ugly one!’ These were the last words that he spoke to her. This experience was enlightening but costly, she almost gave her life for it. “When she recovered from the fever, another disease became apparent — insanity. Health and sanity returned to her for a time when I was born, but not for long, and all through her life there were periods when insanity returned. “Though she had proof of her marriage with Dr. Kaves, yet she did not care to sue him —she still loved the scoundrel; and even if she did want to sue, she could not do it, because Kaves became frightened and left the province, when my mother was lying ill and almost dead. Where he disappeared, no one ever knew. “At first my mother lived in the city. But she soon saw that her small property could not last long. She moved with me out in the country among the peasants. Her relatives who had inherited Strug’s property instead of her,-offered her aid, but she did not care to take it. “I was her only happiness. Only once I remember—when the dark shadow again covered her mind, and I, a four-year-old boy, looked cryingly at her strange face, and listened, in deadly fear, to her wild, incoherent ravings, not knowing how to explain them—that she pushed me away and shouted, ‘Get away, you are his!’ but in the next moment her mind cleared, and pressing me to her bosom, she exclaimed eagerly, ‘No, no, you are mine, only mine!’ If I would live to a hundred years old, I could not forget that incident. ‘After I grew older, she taught me reading and writing. Also she was continually telling me that I shall go to a university and become a learned man. This did not appeal to me. I preferred roaming in the fields and woods to studying. But then my mother herself was unknowingly taking away from me the joy for learning, and prepared me for a useless life. This was especially true on those occasions when her illness returned and she, unknowingly, was telling me everything that I told you already, only more and in greater detail. In this manner I began to hate the man who gave me the life, but who destroyed so mercilessly the happiness of my mother. Already as a young boy I wished that I could get hold of him, so that I could treat him as he treated my mother. Only to please her I prayed with her every evening for my father’s temporal and eternal happiness. “The older my mother became, the less frequent were the attacks of her illness. In her last year I could tell when her sanity left her only by her talkativeness, and that she was telling me about my father of whom she otherwise never spoke. “‘You, too, are going to be learned just like he!’ she spoke at such occasions. — ‘You will talk even smoother and sweeter than he! Lying and cheating, you will learn, too, oh, and even poisoning people, just like your father you are going to learn. But you must not do this, because it is sin! He sinned greatly! You will be different, you will not be like your dad. He had no heart nor love.’ “In this manner she spoke to me. I began to hate the school, because I thought that all the learned people were like the one whom my mother father. ^ “I was 14 years old", sent me to a city sc taught me a great dea> I could get along eas'-school. “Her money she W the peasant with ^ lived. At that time t"e( yet enough of her fl’0’’® so that I could supP0' » for a few years. As my mother had the i^e(l asking for aid from atives who a few yea's had offered it to her-was not necessary. “Hardly had my with tears in her e}'®8, 1 je bj leave of me, admonish1" ^je p( the same time to be study hard, when 1 « that I was too used to * come accustomed to s A week later I was ^ ;■ my way home—or, as have a home in the ; of the word—to my coming to her, I f°u i.e( was just like I, that s night and day after ^ was glad to see me, she scolded me at ^ time. She begged me 0 . but it could be seen j would like to have me? her. j “Finally, we agree0, f shall stay out of sC*!?eiii year yet, but that in :' yjj time I shall study with her; and that the ing year I shall retu city school for good. ‘But she never l>ve the following year- ^ that I shall have het t(| o< Oh, if I could see her 0,1 ' ’ on this earth, only oHc ^ [( would go on my end of the world!-— j. Up till here Mar^ telling calmly; only ? ally, it could be seen* ^ reminiscence of this °r^ ^ cident»aroused in hi>1' which he could con difficulty. But now ^ grew silent. For 3 muscle moved in his ji then a large tear cieP |j(i his eye, and he cDe child. ji?«,, Lovre was movef • ^I , jlsk membered his own P^po v !1( he asked himself, ^ ^ v honor your mother ®s ^ 1 this one honors her ^ „ v> How much deeper an ^ c feeling has this man ^ ^ ^ many a cultured PerS if V glance with disdain, a jjl* i. .'•» him of not being ca ^ ^ having finer feeling lower animal.” ^ * That same winter J•„ ( ,-Q er became seriously jf tinued Martin. ized I saw her lying itj as if I had fallen fi-0^, I was alone, withou or friends! m “On her deathbed *m< me her letters and 0 % ■ ments. With these sh i > to find and make ie.‘\ W to my father, your uIlC ^), ^ you shall be in great ^ ^ him,’ she was tell”1^ ^ ^ ^ him that I beg I1'111 yoi*'j, Sije should make good 0* ^, \ wrong which he did ,e ■ him also that I f°r everything.’ ^ V “This last request jjr ^ have never told h'^yoil'j! fore, I am beggin^ pfO^: ljo cousin—but you ashamed that I call ) manner?” u.!'vi (To Be Conti*0 ,y V DISQUIETING He: Darling, let ^ J engagement a secrehUt She: Yes, love^ tell Lily. The h°rrl° j > said I should never 1 y ji> foolish enough to i u,«ialje 12 glav v%i a ni t I'ov ^ d; j “ naj ii Pren ^ D > drui *bat š °k°licj, 7 na za t, Pr«n0j kr; !la !2g Ri dom( •? flan /'»eni °dpr 13 »lak stari Nil Hrn e6el. J4ae] °koj IV star Nki 22. c 8e 8 Pi V % s Op: ol St1 J Hi J % *i5, ft I? M&* al. . i fe irlav 6 Z 3' strani) hercih L 0 zaposleni, da nih-pa . ne n’ti vrstice zapisa- old lovi roven° niti dru^°- Pr'3' school- jej^ 1 vedno slabo ob-deal'Uimo se nahajamo tik easil!'11 %; ” bl morali biti rav- NkH j ZaposIeni v Pre' i hadlf! ij 1 • Najboljše še obre- \yli0i* I (j0 etll0Kovniki Kemmerer ie th^ D; d’,. ***** Po pet dni v nionf.( i (jjjj Us‘ obratujejo dva do oport;' teden. Torej NRA W okolip,- * ne Polaga dosti v om W ilcega 1 Ustvenem polju ni ^arS» \ za i*' a.p r e d k a; glavni her. * prPryi 0 j° slabo obratovali ,°g0Vnikov. ny ija i^llt,klm smo iz tega eyeS' ' * bil JT kar tri r°jake-ishi^ ie je °hn Krumpačnik, good*! H ] ?s^ov^ °d nas 8. ok- 1 reS’ o ^ ' er se podal na pot v toher' 11 tiesh'”10- Vsled bolezni 0 st**" g,, .Podoben za vsako de- &Kš iflatl JSKt65 'et in d0lg°~ agI 'e lf 22. ni !n člai> KSKJ. Na urnt0 'a, Se ' °bra, ko se je vrnil k*k° nesrečno ob-ved1* 'ti v vS °> da je poškodbam 11" UT61- Podlegel, er 'lil Qs,J'1^’ ki je za vedno 0$c(, 11 v v’ ?e bil Jack Špeh, * Gra/S1 B°čna pri G">-ee9 sl' na ®P0dnjem Šta- ” "1 jp t' ^ ^t. Po večletni ■tifle ' v J lle oktobra pre °cC>\ ^emmerer bolnišnici, i. ^1 dpor .1 u ni pripadal hobe- °rtsi.or^-ciji. - i» , ie' aiT|o, ii3t za listom, ltr h’ ^oin;iZakon narave. Naj i®®*ln :n '0rn ohranjen blag ]%*‘^j jim b0 lahka face-, 8rutia! J P* |jji Anton Tratnik, ed , '--- i Ai Barberton, O. • tj Ki viŠko-Slovenski Dr- rnn! 5' *>0VPJi?1* bo imel sej° Ji v dv0r. . ra ob 7. uri zve- ! Zari*11' društva Domovi- ^J '!' v8e n<) sejo se ni moglo ^ ^ ih 6 voir),0t.rebne int’01 •ma i-»‘J ' C“»>' listkov. Za se-t“te (sarv, T 130 preskrbelo 11» >CCI' b«Uots) istih. ^ .la se vsak ve u Hm • 0 vsem onem, a v°!iini Ham v°Hšee. Seja dne V IV1 on, J°.dosti bolj važ- 'ej’l b^l K ’.'11’! kateri so bili Bad-, \ ^ndidat; r> * u thr. lii h Vsl volu j se’ r/ ^ «ej0 1 naše narod' J nt°n Okolish, tajnik., ti1' V "~~~~ t\l\ ftSft v Cleveland, O. /k/ 'I ■ ltl Oi,- potllislek v Cleve- ^ HbN i?’ Kdo še 111 sli- J J K0vSl°vencev, oziroma „e; | % °!itvah 7d bo pri letoš' ,hep5.u znano. Po J s ^njn je, način, • f If v. »0 jj ‘ bojuje ta boj za ?/! Ho/Ji. :;Sno j ° naj prali1 i'!«!, re* ' p !ekoljubnejši, "lo ^°j i;H ' bitnega ozadja, v S'Vi'^vifJ'.'^ico, do katere \ %ent! katero pa nam A zanikajo. Pre- ° S v.v So t! elementi J | da prepre- e fr (t6ntl 5'a zakona. In J Cotv,m 10 0hio Cbnm- [iN>Cs.?c- '»»» eJ i! Ok^tn p Association, the > Federation, ^ in fr Te grupe so °do delovale pro- I DOPISI še ti sprejemu tega nad vse važnega zakona, kot vseh zakonov, kateri predvidevajo delavcu vsaj malo pravic. Te grupe, za katere delavci pripravljajo bogastvo, se ne spomnijo niti z drobtino, temveč jo celo odrekajo, ko delavec prosi zanjo. Te grupe se poslužujejo vseh zvijač, kot je to pokazal the Cleveland Plain Dealer, pod katero kontrolo je ta časopis. Ta časopis priznava, da je starostna pokojnina edina pravega namena za sedaj, za skrbeti za stare osebe, in naj pravičnejša, toda ne sedaj. Vprašanje nastane : kdaj pa, ako ne sedaj ? Mi potrebujemo starostno pokojnino sedaj, takoj, in ker imamo priliko, da si jo priborimo z lastno eneržijo, brez da klanjamo ali prosimo, ako glasujemo na dan volitev za ta prepotrebni predlog, starostno pokojnino. Zato apeliram na naše slovenske, oziroma jugoslovanske volilce v Clevelandu in v Ohio, da na 7. novembra gotovo glasujejo za ta zakon. Ne poslušajte nasprotnikov, kateri vam skušajo natveziti, da se bo moralo povišati davke na vaša posestva. To ni resnica, davke se bo povišalo na velike dohodke in na zapuščine, katerih pa vi ali jaz ne bomo deležni. Deležni pa bomo nekaj od tega, kar danes produciramo za kapitaliste, ako pomagamo, da se sprejme ta zakon. S tem pomagamo tudi našemu članstvu pri naših bratskih organizacijah, kot organizacijam samim, da bodo lažje zmagovale breme, za pomoč naših ostarelih bratov in sester. K sklepu vam še enkrat kličem: na 7. novembra vsi na volišče in vsi glasujmo za starostno pokojnino! Anton Vehar, član društva št. 37 JSKJ. Chicago, III. “Harvest Dan c e” društva Zvon.—Kot že poročano, dru-Štvo Zvon,, št.. .70 J.SKJ,. priredi eliko jesensko veselico (Harvest Dance) prihodnjo soboto, novembra zvečer, v veliki šolski dvorani na vogalu Cer-mak Rd. (22d St.) in Lincoln St. Članstvo našega društva opozarjam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da mora plačati eno vstopnico vsak član, če se udeleži veselice ali ne. Tajnik je razposlal vstopnice, ki so svetlo zelene barve in so po 25 centfov. Poleg teh vstopnic ste dobili tudi po nekaj iztisov rdečih tiketov, ki pa niso vstopnice in so zastonj, vendar pa ve-javne za “Door Prize.” Vsak udeleženec bo namreč imel priliko dobiti gos ali pa kak drug dobitek in to brezplačno, brez /sakega doplačila. Te tikete azdelite brezplačno in povabite na veselico vaše prijatelje in znance, da bo dvorana nabito polna. Udeležite se veselice tudi vi, kajti morebiti vas zadene sreča, da dobite gos, tudi če nič e potrošite, vstopnico pa itak morate plačati. Članstvo drugih društev J. S. K. Jednote in ostalo občinstvo je tudi prav vljudno vabljeno na to veselico. Vstopnina je mala, postrežba bo pa prvovrstna, kakor še nikdar preje, poleg tega pa dobitki popolnoma zastonj. Torej na svidenje v soboto, 4. novembra! Bratski pozdrav! John Gottlieb, predsednik. konzularni službi na Reki. Leta 1910 je bil vposlen kot uradni tolmač in prevajalec za italijanščino, nemščino in srbohrvaščino na naselniškem otoku v New Yorku. Ko je napravil odvetniški izpit, je dotično službo pustil. La Guardia je bil par terminov član zveznega kongresa, kjer je bil na strani progre-sivcev. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV LISTNICA UREDNIŠTVA M. S., Eaglc Nest, N. Y.— Sedanji kandidat za župana v mestu New York, P lor el lo La Guardia, ni pravi Italijan, kot vi sodite. Rojen je bil v Zedinjenih državah* njegov oče je bil Italijan, mati pa prava Hrvatica, doma iz Reke. Na ta način si ga lahko svo.ji.jo Američani, Italijani in Hrvati. Govori dobro več jezikov, med temi tudi hrvaščino, ki mu je dobro služila, ko je bil v ameriški Pojdimo na agitacijo! (Piše JOHN BALKOVEC, 2. nadzornik JSKJ) Vidim veliko zanimanje od strani društev in posameznih članov in članic J. S. K. Jednote za veliko kampanjo za pridobivanje novih članov v mladinski oddelek. To je jako lepo, da se zanimamo vsi skupaj, da se pridobi kar mogoče več; to je boljše za našo Jednoto. Jaz priporočam nam vsem, da gremo vsi na delo. Tudi ne smemo pozabiti opozoriti naše starejše člane, kateri so bili poprej člani, pa so bili prisiljeni opustiti društva in Jednoto zaradi slabih delavskih razmer. Videl sem dopis iz Colorada, da tam misli sobrat John Schut-te, tajnik društva št. 21 odnesti prvo zmago. Jaz mu želim to, pa vse eno ne verujem. V Pennsy Ivani ji so naši lovci zmerom na lovu in delajo dan na dan in pozne ure zvečer, posebno odbor društva sv. Štefana. Posebno sobrat Pogačar in sobrat Sneler sta si vsaki po en par novih čevljev nabavila in sta mi rekla, da dokler ne bosta dotične čevlje raztrgala, da ne bosta prenehala s svojim načrtom. Zatorej priporočam celokupnemu članstvu JSKJ, da gremo vsi na delo in pokažemo, da smo res pravi sinovi in hčere naše dobre matere JSKJ. Jaz ne kritiziram nobene jugoslovanske organizacije, vse so dobre in vsaka dela po svojih pravilih in konvenčnih zaključkih, kakor tudi JSKJ, ali nikjer ne vidim boljše ffgvVflfttfšfi za članstvo, kakor je ravno pri J. S. K. Jednoti. Pri JSKJ ni nobenega narekovanja, da član mora storiti to ali ono, česar mu njegovo prepričanje ne dopušča. Pri JSKJ ima vsak član ali članica prosto voljo in v verskem ali političnem prepričanju proste roke. Zaradi tega priporočam vsem krajevnim društvom in njihovim uradnikom, da si vzamejo nekoliko časa v prostih urah in gremo na agitacijo za novo članstvo. S tem naredimo tri-dobra dela: eno sami sebi, drugo za JSKJ in tretje za člane, kateri bodo pristopili v Jednoto za v slučaju kakšne nesreče, katere nas čakajo vsak dan. Zatorej zdaj je lepa priložnost, da se vsak član zaveda svoje dolžnosti in pomaga sam sebi in drugim. Nagrade so jako lepe; jaz ne bom ponavljal kakšne so. To vsi člani že vemo iz zapisnika glavnega odbora od glavne seje meseca julija 1933, katera se je vršila v Ely, Minnesota. Priporočljivo je posebno za mladino, katera ima posebno rezervo, kadar prestopi iz mladinskega oddelka v odrasli oddelek, ker dobi kredit okoli deset do petnajst dolarjev, kar pride članu kot en dar od J. S. K. Jednote. Vsi vidimo, kako naši sosedje delajo s polno paiy> za prido bivanje novih članov. Tako moramo se tudi mi zavzeti in pokazati, da tudi ne spimo na društvenem polju. Ce bomo sejali, bomo tudi želi. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse članstvo JSKJ in mu želim najboljše in veliko uspeha, da pridobi veliko novih članov in članic v J. S. K. Jednoto. (Nadaljevanje s 1. strani.) V Strugah stoji voda le še v Krnici, kakor vedno, nadalje v žlebih Pod taborom in v nekaterih drugih kotanjah. Zdaj pridno vozijo ljubljanski škropilni avtomobili vodo. načrpano v podpeški jami, v Struge in to po naročilu Higienskega zavoda. Za enkrat so z motorno brizgalno izsesali vso umazano vodo iz župnijskega vodnjaka, ki so ga temeljito očedili in zdaj vlivajo vanj podpeško vodo. Tako so Stružani dobili prvi vir čiste, zdrave vode. Ta postopek se bo nadaljeval od vodnjaka do vodnjaka. Banska uprava je za poplav-ljence v Strugah razen že objavljenih zneskov v gotovini naklonila pol vagona beltinske semenske pšenice in pa dva brzo-parilnika za kuhanje onega krompirja, ki še ni začel gniti, pa je v nevarnosti, da se hitro pokvari, da ga na ta način konzervirajo za živinsko krmo. Ruševine so precej vidne. V hiši Podreberskega Noseta se je zadnje dni poveznil strop. Drugod pa ljudje marljivo če-dijo in popravljajo stanovanjska kakor gospodarska poslopja. Zadovoljni so, da je voda izginila prej, kakor se je pričakovalo. Prihaja pa tudi podpora. MESTO DIPLOMATOV V našem glavnem mestu Washingtonu ima 60 držav sveta svoje diplomatične zastopnike. KAKO JE V STRUŽKI Kb-TLINI. — Na prvi pogled ne najdeš nikjer kake razlike od predpoplavne podobe Strug in sedanje, šele ko se napotiš od vasi do vasi, od hiše do hiše, dobiš sliko doline, ki je polna črnega obupa za prebivalce. Ozračje vonja po smradu gnitja in marsikje se ti zazdi, da čutiš vonj kakor na pogorišču. Noben požar, nobena vojna ne bi mogla bolj uničiti te doline, kakor je topot storil mokri element. Polja, njiv in trat ni več. Povsod vidiš nagomiiarib'kamenje* pesek in prst. Koruza, repa, korenje, zelje in druga svinjska reja, ki je bila še po polju, so zdaj le kupi smrdečega gnoja. Neurejenih misli hodijo ljudje okrog poškodovanih hiš, hlevov in skednjev in ne vedo prav, na katerem koncu bi prijeli za delo. Sto rok bi morali imeti, da bi začeli v redu popravljati razdejanje. Ko se zmrači, zapuste vasi in se povzpnejo na skednje in kozolce, ki jih voda ni dosegla, da prespijo in gredo naslednji dan zopet na delo. 666 ljudi je še vedno brez strehe. Banska uprava je poslala v Struge svojega tehničnega strokovnjaka inž. Skubica, da ugotovi škodo na poslopjih. Občinska komisija, ki ji nače-ljuje bivši stružanski župan g. Hočevar, pa ocenjuje škodo na polju. Porušena poslopja v Podtaboru. Prav do zadnjega se ni moglo še točno ugotoviti, komu je voda razrušila poslopja. Sedaj je to ugotovljeno, šele iz pričujočih navedb si bo mogla javnost ustvariti pravo sliko razdejanja. Posestniku Alojziju Rusu, očetu 6 otrok, Podtabor št. 36, je voda porušila 4 objekte: hišo, hlev, kozolec in svinjak. — Janezu Mikliču, št. 2, je voda prevrnila in polomila kozolec, hlev se bo podrl, hišno zidovje močno razpokano. — Ivani Ti-sujevi, št. 1, je hlev podrt, svinjak porušen, hi&a se ji bo podrla. — Jožefi Goršetovi, št. 35, je hiša in hlev popolnoma razdejana, ena hišna stena je docela izginila. — Janezu Kralju, št. 4, je voda hišo popolnoma razdejala, v hlevu se je vdrl strop. Ta posestnik je mislil še letos hišo dozidati, sedaj je uničeno vse. — Mariji Heglerjevi, št. 7, je voda prestavila kozolec, hišo razkopala. — Antonu Nosetu, št. 8, je hiša razkopana, en prezid je odpadel, kozolec polomljen in na tleh, voda je odplavila in polomila svinjake. — Ivanu Šporarju, št. 32, je hiša razpokana, se bo do pomladi podrla, kolarnica in kozolec podrt, kolarsko orodje uničeno, les odnešen in pokvarjen, čebelnjak uničen, hlev porušen. — Jožefu Tisu, št. 10, je voda odnesla kozolec za 100 metrov na tuj svet, skedenj in kašča premaknjeni, hiša popolnoma razdejana. — Francetu Šporarju, št. 9, sta hlev in pod porušena, hiša silno razpokana in se bo podrla. Vodnjak je voda odnesla s seboj. — Angeli Levstikovi, št. 23, se hiša ruši, hlev je razdrt. — Rusu Janezu, št. 23, je hiša razpokana, svinjaki razdrti, vsa druga poslopja omajana. — Janezu Modicu, št. 12, sta hlev in skedenj razdrta, kašča uničena. — Ignaciju Križmanu, št. 17, je hlev pokvarjen in razpokan, hiša zeva, svinjak je podrt. Na dvorišče je voda zanesla svinjak posestnika Der-nuljca. —Frančiški Božič se bo hiša podrla. Ravno tako se bo vsak čas podrla hiša Antonu Puglju. — Mariji Pogorelčevi je hlev močno pokvarjen, voda je priplavila na njen svinjak sosedovo stranišče. — Antonu Pogorelcu je hlev vozilo 1 kilometer daleč po vodi. Nato so ga privezali z vrvmi ali na napačno mesto. — Frank Križman je pomladi izgotovil stanovanjsko poslopje, pa se je bati, da bo do prihodnje pomladi vse porušeno. Na Paki je Janezu Komanu voda podrla hlev, hiša pa je na tem, da se poruši. — Jožefu Rusu je voda razrušila hlev. Hiša je razpokana. V Kolenči vasi se je podrla hiša Francu Nosetu, svinjaki so odneseni, druga poslopja silno razmajana. — Karlu Ferkulju je hiša razpokana in se bo podrla. — V Potiskavcu je Janezu Heglerju voda uničila hlev, hiša je nesposobna za stanovanje. — V Lipi je Jožefu Pečniku voda razrušila hlev, hiša se bo podrla. —Pri eferkvi je najbolj prizadet konzum, kjer je bilo uničenega blaga za okrog 200,000 dinarjev. Stene poslopja so razpokane in bati se je, da se bo poslopje podrlo. — Julijani Pugljevi je voda uničila trgovino. Hiša je nesposobna za stanovanje in trgovino in se bo porušila. Tudi ostala poslopja v večini vasi, ki jih je voda poplavila, so več ali manj poškodovana. Naštetim posestnikom pa je voda docela razdejala okrog 100 hiš in gospodarskih objektov. Posestniki niso bili proti poplavam prav nič zavarovani, pač pa proti požaru. Dobro bi bilo, da bi zavarovalnice vpoštevale grozno razdejanje in kot podporo pri njih zavarovanim posestnikom razdelile del premije. šolski pouk bi se bil moral že začeti v stari šoli, toda to je popolnoma nemogoče, ker so vsi zidovi šolskega poslopja silno mokri, enako tudi tla in klopi, ki so stale v vodi. Načelnik struškega akcijskega odbora g. Hočevar je šel na prosvetni oddelek banske uprave v Ljubljano, da se začetek šolskega pouka še za dalja časa odloži. Bati se je namreč, da si otroci oboleli, če bi morali hoditi v tako poškodovano šolo. Oba pomožna akcijska odbora v Dobrepoljah in v Strugah tožita, da je v javnosti vse premajhen odziv. Zlasti se ne odzivajo najimovitejši krogi, ki bi po svojem gospodarskem položaju še najbolj zmogli pomagati. Razposlano je bilo dose-daj že nad 600 prošenj, ki pa niso dosegle onega efekta, ki ga akcija potrebuje. Treba je namreč dnevno prehraniti 666 oseb, ki so bile že dosedaj slabo hranjene. Zdaj pa so začeli vsi viri usihati. Ljudje stojijo pred lakoto, ki lahko še pospeši različne bolezni. Jesen se nagiblje h koncu, bliža se zima. Ta bo strašna za te ljudi. Ukrenjenega ni še nič glede postavljanja zasilnih barak. Ljudje pa se še ne bodo mogli kijialu vseliti v svoje hiše, čeprav jih bodo popravili. Stene so mokre in prebivanje v takih poslopjih bi pomenilo gotovo smrt. NOVA POVODENJ V CELJSKI KOTLINI. — Celjsko kotlino je komaj po 17 dneh od sep-temberske poplave obiskala dne 10. oktobra nova poplava, kije povzročila ponovno ogromno škodo. Savinja je narasla za tri metre in je zalila mestni park v Celju, Masarykovo nabrežje, takozvani “Otok” z gimnazijo vred, Glazijo, skladišča in gospodarska poslopja bolnice, ves predel med železniško progo in “Skalno kletjo,” del Polul, Lise, Lave in Ostrožnega. Savinja je tudi pretrgala zasilno zvezo za osebni promet z brodom preko Savinje in uničila preddela za gradnjo porušene brvi pri parku. Voda je poplavila Petrovče in na več mestih državno cesto Celje-Vransko. Poplavljen je bil ves teren na levem bregu Savinje od Št. Petra do Levca. K sreči je povodenj kmalu upadla. NA BARJU 214 OŠKODOVANCEV. — Cenilna komisija mestne občine je sestavila splošni pregled škode po povodnji. Vseh oškodovancev je 214. Najhuje so bili prizadeti prebivalci črne vasi, Havptmance, Lip in Ilovce, pa tudi stanovalci in kmetje po raznih stradonih in ob Ižanski cesti in nekateri prebivalci delavske kolonije na Galjevici. Celotna škoda na raznih nasadih in njivah znaša v mestnem delu Barja nad 822,011 dinarjev. Na posamezne pridelke se škoda razdeli približno tako-le: koruza 84,108, proso 20,040, ajda 22,400, ozimina 14,030, fižol 73,120, krompir 190,283, korenje, repa ih pesa 165,510, zelje 139,720, povrtnina $7,£10. in razna krma 2$,£0Q. dinarjev, škodo so mestni cenilni komisiji prijavili tudi nekateri posestniki iz Tomišlja in Podpeči, ki imajo svoja polja na ozemlju mestne občine. Cenilni zapisnik bo predložen banski upravi v več izvodih, od katerih bodo poslani nekateri tudi vladi v Beograd. Cenilna komisija ljubljanskega sreza, ki sta jo vodila sre-ski podnačelnik dr. Zobefc in kmetijski referent inž. Muck, je pa v 6 dneh obhodila 16 okoliških občin ter pregledala škodo in zabeležila oškodovance, ki jih je nad 1,000. Celotna škoda v vsem srezu še ni izračunana. Največ je pa vsekakor bilo škode na poljih, dočim razne stavbe in domačije niso bile prehudo prizadete. Močno je bila poplavljena Lazzarinijeva opekarna v Boštanju pri Grosupljem. Voda je zalila skladišče izdelane in deloma posušene opeke, ki se je v nekaj dneh, ko je tam voda stala, spremenila v pravo blato. Lastnik pravi, da ima 50,000 dinarjev škode. na veselica. Igrala je ciganska godba. Malo pred polnočjo je bilo veselje na višku. Cigani so igrali in peli, nenadno pa se je igralec na gosli Ivan Kosanic zgrudil na tla in obležal mrtev. Igral in pel je do zadnjega trenutka. Opozorilo ameriškim izseljencem. Kakor javlja izseljeniški komisariat v Zagrebu, jo po sporočilu jugoslovanskega konzulata v New Yorku tamkajšnji odvetnik Dragomir Ko-stič, ki se je z val tudi Darlton Kostich, prišel v konkurz. Ker je bil Kostič v stikih v jugoslovanskimi izseljenci, katerim dolguje približno 33,000 dolarjev, naj vsi, ki imajo kake pritožbe proti Kostiču, javijo to izseljenskemu komisariatu v Zagrebu. Puščavnik iz Slovenjgradca. V razvalinah starega gradu pri Samoboru se je naselil mlajši puščavnik, ki vzbuja med prebivalstvom veliko zanimanje. Mož nosi dolge lase in brado ter opravlja neke čudne molitve. Pripoveduje, da se je rodil leta 1901 v Slovenjgradcu in da je bil gozdarski praktikant pri raznih veleposestnikih v Sloveniji do leta 1925. Tedaj je nevarno zbolel, začela se mu je sušiti baje hrbtenica, po nekem čudežu, o katerem pa noče ničesar natančnejšega povedati, pa je ozdravil in med svojim ozdravljenjem je imel tudi prikazni, zaradi katerih se je odločil za puščavniško življenje. Nekaj časa je sam prebival v neki votlini na jugoslovensko-avstrijski meji, potem pa je več let živel z nekim starim puščav-nikom nekje na Gorenjskem. šolstvo v nekdanji črni gori. Primer ogromnih nalog prosvetnega dela v Jugoslaviji nudi posebno dobro zetska banovina, v kateri je sedaj 800 osnovnih šol, ki jih obiskuje okrog 80,000 šolarjev in dijakov. Pred vojno je imela črna gora 6 gimnazij, bogoslovno učiteljsko šolo, dekliški zavod in samo okrog 150 osnovnih šol. Med vojno je šolstvo počivalo in mnoge šole so bile razdejane in zasedene po okupacijskih oblastih. Na ta način so morali prosvetni delavci orati pravo prosvetno ledino. Ustanovile so se tudi šole, ki jih v teh pokrajinah nikdar ni bilo. Tako je 30 strokovnih šol, ki jih obiskuje večinoma ženska mladina, 17 otroških vrtcev ter 12 meščanskih šol. Gimnazijskih zavodov je 17, učiteljišča pa so 3. Velike težave dela pomanjkanje šolskih prostorov. Od 710 osnovnih šol jih je 210 nameščenih v privatnih poslopjih, 160 državnih šolskih poslopij pa je nujno potrebno popravila in razširitve. Ravnatelj državnega konservatorija v Ljubljani, g: Matej Hubad, se namerava podati v pokoj. Njegovo ime ostane za vselej najožje zvezano z Glasbeno Matico ljubljansko, ki je sredotočje vsega slovenskega glasbenega življenja, in kateri je bil Hubad celih 35 let duša, artistični inspirator in vodja. Prijateljski in .nenapadalni pakt med Jugoslavijo in Turčijo bo v kratkem podpisan v Beogradu. V Žirih je umrl za srčno hibo posestnik in trgovec Anton Grošelj. star 54 let. Društveno in družabno življenje v Žireh je s pokojnikom mnogo izgubilo. Umrl je igrajoč na gosli. V Sremski Mitroviči se je nedavno v štraneevi gostilni vršila ples- Počastitev spomina žrtev av-stro-ogrske Justice. V Banjaluki se je vršila nedavno lepa proslava spomina onih rodoljubov, ki jih je spolitizirana avstrijska justica v prvem letu svetovne vojne zaprla ter potem obsodila na smrt in na dolgotrajno ječo. V Banjaluki se je vršil velik proces, ki je trajal od 3. novembra 1915. do 4. marca 1916. proti 166 obtožencem. Ko so Avstrijci vdrli v Srbijo preko Drine, jim je padel v roko dnevnik majorja Koste Todoroviča, ki je padel ob Drini. V tem dnevniku so bile imenovane nekatere osebe in navedeni so bili tudi razni drugi podatki o nacionalno-revolucio-narnem pokretu v Bosni in Hercegovini, ki je imel svoje pomočnike tudi v Srbiji. Nacionalni revolucionarji, ki so bili obtoženi v velikem banjaluškem veleizdaj-niškem procesu, imajo velike zasluge za narodno osvobojen je Jugoslovanov, svobodo pa so dočakali le nekateri med njimi. Onim, ki so pomrli v temnicah, so na skupnem grobu postavili lep spomenik. 0 dvojnem državljanstvi! Za Slovence v tej deželi, ki se nameravajo podati na obisk v Jugoslavijo, je važen jugoslovanski zakon o ustroju vojska, po katerem so podvrženi vojaški dolžnosti vsi bivši jugoslovanski državljani, ki se temu [državljanstvu niso direktno odpovedali, oziroma, ki niso na predpisan način izstopili iz ju-, foslovanskega d r ž a v 1 janstva. Ako so v letih vojaške obveznosti, jih jugoslovanske oblasti lahko vtaknejo v armado, četudi so si že pridobili ameriško državljanstvo. Celo v Ameriki rojeni otroci jugoslovanskih državljanov ali bivših jugoslovanskih državljanov so podvrženi vojaški dolžnosti v Jugoslaviji. Ljubi j anski dnevnik “Jutro” je v izdaji z dne 16. septembra 1933 objavil glede iega sledeči članek: Vojaške dolžnosti izseljencev. Ministrstvo socialne politike je doslej tolmačilo člen J,5. zakona o ustrojstvu vojske tako, da so naši izseljenci, ki svoji 'vojaški obveznosti niso zadostili, smeli prihajati vsako tretje leto na šestmesečno bivanje v domovino, ne da bi se jih smelo med tem časom klicati na odgovornost ali celo v vojaško službo. Po najnovejši razlatji vojnega zakona pa velja ta olajšava samo za one vojne obveznike, ki so se zglasili zaradi rekrutovanja pri naših konzulatih v inozemstvu in ki imajo o taki zglasitvi tudi potrdila. To velja tudi za naše bivše državljane, ki so si v inozemstvu pridobili novo državljanstvo, a iz našega še niso izstopili, ter za one, ki so po pokolenju naši državljani, po rojstvu pa tuji, če se po določilu zakona o državljanstvu niso odpovedali našemu državljanstvu. Med našimi izseljenci je mnogo takih dvodomo-vincev in je treba misliti na primer na one, ki, se v Ameriki pri našem konzulatu prijavijo kot jugoslovenski vojni obvezniki. Ti r,6 ridmreZ v 'veliki nevarnosti, da jih ameriške oblasti, ki se tako krčevito otresajo tujcev, zaradi tega pošljejo v staro domoviyio ter jim odvzamejo ameriško državljanstvo, ki so si ga pridobili z rojstvom. V strahu pred izgubo ameriškega, državljanstva se mnogi naši rojaki ne upajo na obisk.” Med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami dosedaj še ni pogodbe, po kateri bi jugoslovanski državljan, ki si pridobi a-meriško državljanstvo, avtomatično prenehal biti podanik Jugoslavije. Celo v Ameriki rojene otroke bivših jugoslovanskih državljanov Jugoslavija smatra za svoja podanike. Kdor si je pridobil ameriško državljanstvo kot bivši podanik nakdanje Avstrije, je s tem avtomatično prenahal biti podanik vsake druge države, torej si ga Jugoslavija ne more svoji ti, dasi zdaj njej pripada kraj njegovega rojstva. Med bivšo Avstrijo in Zedinjenimi državami je obstajala pogodba, po kateri je avstrijsko podaništvo takoj odpadlo, ko si je bivši avstrijski podanik pridobil ameriško državljanstvo. Ti sedanji ameriški državljani niso nikdar bili podaniki Jugoslavije, ki je takrat še ni bilo, torej jugoslovanske oblasti ne morejo siliti v vojaško službo niti njih niti njihovih tu rojenih otrok, če bi se podali na obisk v Jugoslavijo. Obžalovanja vredno je, da se vlada Zedinjenih držav ne pobriga, da bi se med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo sprejela taka pogodba, ki bi določala, da jugoslovansko državljanstvo avtomatično odpade, kakor hitro si bivši jugoslovanski državljan pridobi ameriško državljanstvo. Prav tako obžalovanja vredno pa je tudi dejstvo, da se Jugoslavija ne pobriga za sklenitev take pogodbe z Zedinjenimi državami. Izgube ne bi imela nobene, kajti, kdor si je pridobil ameriško državljanstvo, pač Rado Murnik: NA BLEDU (Nadallevanit) Gospod svetnik Zlatoust Oven je bil kaj dobre volje. Puš 1 je izvrstno smotko gospoda Balenoviča in dražil svojo preljubo Genovefo. Zdajci pa je velel: “Poslušajte, dražestna in cenjena gospoda, poslušajte, kaj se mi je davi sanjalo! Juhu! Sanjalo se mi je, da se je izpremenilo Blejsko jezero v šampanjec, pa v pravi šampanjec, prosim!” “Ali že zopet začenjaš?” ga je zavrnila gospa in ga ožgala z jako nemilostivim pogledom. “Ne bodi no taka, preljuba Genovefa! Niti v sanjah mi ne privoščiš dobre pijače in še tako poceni!” “Ali res ne znaš nič pametnega govoriti ? Si pa že zopet kje “No, menim, da so bile moje sanje dovolj nedolžne! Zato se lepo pomiri pa glej me zopet prijazno, Genovefa mojega srca!” Vsi s m d se muzali, samo' togotna Ovnovka ne. Tudi gospodu Ovnu se je dobro zdelo, kar je povedal. “Vesel sem, zmeraj sem vesel, dasi sem zgrešil pravi poklic! je nadaljeval. „ . “Oho!” se je oglasil gospod Balenovič. “Cujmo, čujmo.’ “Tako je, ljubezniva gospoda! Izobraziti bi se bil moral za opernega pevca. Ali žalibog nisem o pravem času spoznal, kakšen dragocen zaklad imam v goltancu: “To pa pač, to!” je ironično priznavala jezna Ganovefa. ‘O ti—!” “Zdaj je pa že prepozno. V Ameriki bi mogel s svojim tenorjem zaslužiti en sam večer več, nego tukaj v desetih letih! Pa zdaj j s že, kar je. Zbogom, bogastvo! No, navzlic temu sem vesel kakor mlad som v jezeru!” Ravno smo dovršili igro, ko je iz bližnjega zdraviliškega parka zadonela živahna koračnica. Vsi smo šli poslušat godbo. Na vrtu in v drevoredu je bilo polno ljudi; večinoma pa niso poslušali, ampak glasno govorili in se smejali pod košatimi kostanji, kjer so že gledali bledozeleni plodovi izza temnozelenih listov.’ Mladi svet je koketiral in flirtal, starejši pa so opazovali, kako se predejo in tko niti ljubezni. Veseli dijaki so moško in z vidno blaženostjo pušili prepovedane cigarete in motrili kratko-krile deklice. Črnopolten Ialijan je ponujal na vrvico privezan pester oblak rahlo šumečih balonov, tako lepo pisanih, kakor da je ukradel samo mavrico božjo z nejba. Tudi kužki so se veselili svojega življenja, vljudno migali z repi ali pa kritično lajali nad tovariši. Hodil sem z gospodično Olgo in Lavro. “Gospodična Jarnikova, ali ste že dolgo na Bledu?” sem vprašal, ker mi ni prišlo nič duhovitejšega na misel. “Skoraj štirinajst dni, gospod Kalan! Ko je bilo šolsko leto v našem zavodu pri kraju, sva prišla s papanom takoj sem. “Kaj pa kaj dela gospod ravnatelj?” Oči ji je odela komaj vidna meglica in preko obraza ji je šla rahla senca, preden je odgovorila: “Bere, piše. Z doma gre le malokdaj. Včasih se gresta z gospodom Balenovičem malo iz-prehajat.” “Ali pojdete še v zavod, gospodična ? ’ “Nič več. Dovršjla sem, hvala Bogu!” Nad jezerom je plul ubegal rdeč balonček; veter ga je gnal proti Zaki. Majčken deček je obupno gledal za n.jim in oznanjal svojo bridko izgubo z otožnim samospevom. “Morala bom domov,” je rekla gospodična Olga. “Dovolite, da vas spremim, gospodična!” sem prosil in že sem se veselil, da bom nekaj časa sam z njo, pa je pristopila še Fefi in sladko ponudila: “Olgica, spremiva te tudi Lavra in jaz! V štirih bo zabavneje, kajne, gospod Kalan?” Poslovili smo se od družbe. Fefi se je oklenila Olge, jaz pa sem moral z Lavro za njima. Lavra je govorila ves čas o nom-škem romanu, jaz pa sem gledal Olgo, stopajočo pred nama. Kako lične so bile njene noge poleg mogočnih dolgih stopal Fe-finih. Prišli smo do vile, kjer je letoval gospod Jarnik. “Prosim, gospodična Jarnikova, izporočite gospodu ravnatelju moje najlepše pozdrave! Vkratkem si dovolim, da ga po-setim.” Še enkrat sem ji pogledal v globoke, zagonetne oči. Podala mi je roko, malo, gorko, mehko roko, in rekla mirno: “Gotovo ga bo veselilo. Zbogom, gospod Kalan!” Zdaj sem moral spremiti Ovnovi gospodični nazaj. Prav vesel sem bil, ko sem se ju odkrižal. Zvečer sem sedel med neznanci v kolibi na gostilniškem vrtu ob jezeru. Bila je vedra, sanjava noč. Po jezeru so vozile ša nekatere ladje. Kakor vrelo srebro je v mesečini lila voda od gladkih vesel. Trudno so trepetali zamolkli glasovi, petje in smeh nad tihimi vodami, posutimi z zvezdami. Zvečer in ponoči je jezero še lepše nego podnevi. Pri vseh mizah je bilo polno glasnih gostov. Pod kostanjem je sedela družba Hrvatov, ki so živahno politizirali, kakor včeraj Cehi. Ondi je debatiral tudi doktor Jurinac. Prišel je gospod Zlatoust Oven. Mene ni videl in je sedel k sosednji mizi k znancem. Ko je prihitela natakarica, jo je ljubeznivo pogledal, pritisnil levico na srce, vrtal z desnim kazalcem po zraku in sprožil skrivnostno: “Gospodična, gotovo ste že zdavnaj opazili, da se zanimam za vas! Vaša krasna postava, vaš sladki pogled, vaša angelska lepota me je očarala! Prosim vas, nikar ne dvomite o resničnosti mojih vročih odčutkov in prinesite mi kozarec hladnega piva!” Natakarica se je smejala in dejala: “Včeraj ste prav tako govorili Jerici tamle!” Gospod Zlatoust pa se je odrezal: “To naju nikar ne oviraj, da bi z veselimi nadami zrla v veliko bodočnost!” Tedaj sem slišal doktorja Jurinca pri hrvatskem omizju: “Narodne sile je treba koncentrirati! Narodni ponos moramo gojiti, širiti, dvigati, nikar pa da bi ga izpodkopavali, dušili, zatirali s kritičnimi frazami, z jalovimi negacijami in jokavim ugibanjem o prihodnosti!” (Dalje prihodnjič.) da se vtisne v otroke pomen in važnost dreves in gozdarstva. Na m lijorie novih dreves se sadi ta dan. Tudi razne tujerodne skupine proslavljajo svoje posebne praznike. Tako imamo ‘German Day” dne 6. oktobra, ko nemške organizacije in skupine v tej deželi proslavljajo spomin onega dne v 1. 1683, ko so prišli prvi nemški naseljenci v Ameriko. Francozi seveda proslavljajo pad Bast 1 je dne 14. julija, ki je največji francoski narodni praznik. Tudi druge skupine imajo več ali manj slične posebne praznike. —F.L.I.S. Argentinski praznik neodvisnosti revolucionarci in pristaši Španije, so prijadrali dvakrat v Buenos' Aires; prvič s 5,000, drugič z 12,000 mož z namenom, da si prilastijo ta ozemlja. Prea to nevarnostjo so se revolucionarci in španski vojščaki združili in s skupnimi silami odbili angleške navale. Šele po kapitulaciji angleške špedicije se je boj med revolucionarci in Španci obnovil do končne proglasitve samostojnosti ne samo Argentine, nego tudi sosednjih držav Chile in Peru. lVIanuel Bel-grano in general San Martin sta bila v tej borbi najodličnejša moža. — (“Slovenski Tednik,” Buenos Aires, Argentina.) AGITIRAJTE SKI ODDELEK! POTREBA Zadnjo povodnji v s ^ poslabšale položaj mn0® 1 obupnosti. Pomoč jc s Spomnite se svojcev z za Božič, ako morete^ narne J lima volje in namana, da bij ulaj služil v'jugoslovanski voj-j ski. Mars|koga pa bo to odvr- ( lilo od obiska Jugoslavije, ker w ne bo hotel izpostavljati nemarnosti vojaške službe. Vsi obiskovalci Jugoslavije gotovo zapravijo nekaj denarja tam, kar je deželi v korist. Jugoslavija na eni strani vabi turiste v poset, obenem pa s svojimi postavami o vojaški dolžnosti odvrača od peseta najbolj logične obiskovalce, namreč bivše svoje državljane in njihove otroke. Za bivše jugoslovanske podanike in njihove otroke, ki so v letih vojaške obveznosti, je torej najbolj pametno, da ne hodijo na obisk v Jugoslavijo, dokler bodo tam veljale obstoječe postave, če se hočajo izogniti neprilik* s tamkajšnimi vojaškimi oblastmi. Ako bo Jugoslavija vsled tega imela iz Amerike manj obiskovalcev, naj to pripiše svojim neumestnim vojaškim postavam. o------------- Javni prazniki v Ameriki Povsod v Združenih državah se praznuje vsaj šest javnih praznikov, ali strogo rečeno, nimamo niti enega narodnega praznika, čigar proslavljanje bi bilo obvezno v vsaki državi Unije. Niti Fourth of July ali Dan neodvisnosti ni — vsaj po zakonu — naroden praznik. Vsaka država določa za sebe, kaki dnevi naj se imajo smatrati kot javen praznik. Šestorica dni, ki se širom Združenih držav praznujejo kot zakoniti prazniki, so Božič, Novo leto, Washingtonov rojstni dan (22. februarja), Dan neodvisnosti (4. julija), Labor Day (prvi pondeijek v septembru) in Dan zahvale (Thanksgiving Day) (zadnji četrtek v novembru). Navada je, da predsednik Združenih držav proglaša vsako leto Zahvalni dan, ali ta proglas sam na sebi napravlja ta dan zakonitim praznikom le za distrikt Columbia in za teritorije. Zato vsak governer posameznih držav sledi s svojim posebnim proglasom. Na tak način ta dan postaja zakoniti praznik tudi v državi. Sicer vsi ti proglasi so postali le zakonita formalnost in se ta dan splošno proslavlja v zadnjih letih celo v inozemskih deželah, kjerkoli živijo Ameri-kanci. 1 Razun teh šestih splošnih praznikov imamo precej drugih zakonitih ali javnih praznikov, ki se proslavljajo le v nekaterih državah. Dan 12. oktobra je “Columbus Day” v spomin dneva, ko je Kolumb stopil na ameriška tla. Ta dan se proslavlja v 34 državah. Splošni volilni dan (Election Day) prvi torek po prvem pon-deljku v novembru, se priznava kot zakoniti praznik v vseh državah, razun v šestih. Rojstni dan Abrahama Lincolna (Lincoln’s Birthday), dne 12. februarja, je zakoniti praznik v 29 državah. V južnih državah pa se priznavata kot javna praznika rojstna dneva Jeffersona Davis-a, predsednika južne konfederacije tekom civilne vojne in Roberta E. Lee, glavnega poveljnika južne vojske. Decoration ali Memorial Day, ki se proslavlja dne 30. maja, je javen praznik v 34 državah. Južne države imajo druge dneve na čast spomina onih, ki so padli v civilni vojni. Nekatere države imajo svoje posebne praznike. Tako ima Arizona svoj “Admission Day” in Idaho svoj “Pioneer Day.” 4. marca je “Pennsylvania Day” v tej državi in tudi nekatere druge države imajo slične lokalne praznike. Drevesni dan (Arbor Day), dan splošnega sajenja novih dreves, se proslavlja skoraj v vseh državah, ali v različnih dnevih, večinoma v spomladi. To je bolj šolski praznik in namen mu je, 25 DE MAYO Mesto je okrašeno z zastavami. Ves argentinski narod je ta dan v veselem, prazničnem razpoloženju, ker slavi svoj največji državni in narodni praznik. Pred 123 leti je Argenti-na z majniško revolucijo dosegla svojo upravičeno samostojnost, se za vselej otresla tuje nadvlade in svoboda je zavladala širom te mlade zemlje velike bodočnosti. Temu nesebičnemu veselju se pridružujemo tudi mi in blagrujemo argentinski narod, da ima tisto, česar mi nimamo. Znamo ceniti kaj se pravi svoboda naroda. Grenko, grenko občutimo kako je biti brez domovine .. . Tam ob zeleni Soči trpi zasužnjen naš narod. Pri spominu na našo ponižano Primorsko ljudstvo zakrvavijo naša ran je na srca ... A prišel bo tudi za nas tisti veliki dan svobode ko bo tudi tam ob zeleni Soči vse v zastavah in v veselem, p r a z n i č nem razpoloženj u. (V republiki Argentini naseljeni Slovenci so po večini doma iz sončne, pa zasužnjene Primorske. —r- Pripomba ured. Nove Dobe.) Od leta 1516, kakih 24 let po odkritju Amerike, ko je Juan Diaz de Soliš prvi prijadral v ustje Rio de la Plata, pa do leta 1810. so bile province današnje Argentine španske kolonije. Dolgo vrsto let so trajale borbe med španskimi osvojeval-ci in domačimi plemeni. Polagoma se je razvijalo naseljevanje in naraščalo blagostanje. Tribut ,ki ga je zahtevala Španija, je preveč obremenjeval in oviral napredek. Še bolj pa so škodovali naravnemu razvoju teh dežel različni zakoni, ki so zabranjevali vsako kupčevanje z dragimi narodi, ki niso bili Španci. Ljudstvo ni bilo deležno izobrazbe, niti svobode. Francoska revolucija je raznesla širom sveta geslo Svobode, Bratstva in Enakosti. Združene države sev. Amerike so proglasile svojo samostojnost, španski kralj Ferdinand VII. je bil ujetnik Napoleona in ti nadvse važni dogodki, kakor tudi potreba, po svobodnem gospodarskem razvoju, so vzbudili v prebivalstvu teh - dežel hrepenenje po osvoboditvi in neodvisnosti. Revolucionarna misel se je kaj hitro oprijela naroda in širila po mestih in naselbinah. Zbrali so se rodoljubi in pristaši svobode pod skupno zastavo in v maju 1810. leta so revolu cijonarci cfdstavili tedanjega podkralja Cisnerosa ter sestavili dne 25. maja svojo prvo revolucionarno vlado pod predsedstvom Cornelia Saavedre, katera je takoj proglasila svojo suvere nost. To je bil začetek majni ške revolucije, ki je po šestih letih trde in naporne borbe dovedla 9. julija 1816. leta do proglasitve samostojnosti združenih provinc La Plata, ki tvorijo današnjo Argentino. Težka je bila za argentinski narod izkušnja, ki ga je zadela v tem razdobju. Angleži so hoteli izkoristiti priliko in, medtem ko se je vršila borba med ISKOVINE od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično modema slovenska nnijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. C L A 1 R AVE. CLEVELAND,OHIO pOŠflJ*f, M* 't 16.!» |i ■Jo.«11 Ji 41.«? ,? 81.5° Ker se kurz dolarja ^ ^ naprestano spreminja* ^ cene podvržsne spremim ri ali doli. Cene /Al S 3.00 1 1.00 20.00 2 50.00 1000 2820 v ci Ninovo ^bra , Cene pošiljkam Zn $ 5.75..U.S. $ B.00|Z» Za 10.Ko..U.S. lO.OOjZa In 21.00 U.S. 20.00\'M lol^ Odhod parnikov -lie do France za v 113 ' 25 nov.—ne au 29. nov.—Berengaria na 2. dec,—Champlain na 2. dec.—Vulcania na 6. dec.—Bremen na Brc' i# dec.—Manhattan na fi. 15. dec.-10. dec- W Hu > i '"k"' Kore -Berengaria na -Ile de France na1 Vsa pisma in pošiljke LEO ZAKRAJ-1! GENERAL TRAVEL 1359 Second Ave. %ri lstva j, toverr ?1 JSI \’el MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V Ljubljani, Prešernova ulica št. 3 Na v anket lovit ^ired %. V J je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Vl°S’ 420,000,000 Din rezervnih zakladov pa nad 11 niiIi.i°noV Za pupilarne naložbe ima sodno depozitni oddelek, vanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje ^ j/ pošti so strankam na razpolago položnice. Za vse v^0 j mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno m 5t 1°'533‘ Telefon štev. 201G in 2G16. Poštno čekovni račun Uradne ure za stranke so od 8. do 12 >4 ure. Jj ZA BOžlč :----------------------------------------------- izvršujemo denarna nakazila točno in zanesljivo po dnevne ^ V JUGOSLAVIJO v ITALIJO Iir j(| Za $ 2.55.............Din. 100 I Zn $ 8.30............ tfr Za 4.70.............Din. ..200 I Za .................J,ir ./ Zn 0.80............. Din; 300 I Za 40. ............. 1» Za 11.00.............Din. 500 | Za 79.75............ \M ' Za 21.75............ Din. 1000 | Za 158.50........ KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDEN* PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AI.I DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v lirah dovoljujemo še boljše pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.00 morate poslati $ 5.7» 10.00 ” ” 10.85 15.00 ” ” .... IG.00 ” ” 20.00 ” " 21.00 4 0.00 ” ” 41.25 50.00 ” ” 51.50 Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjin* $1<1' Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojen Kadar ste namenjeni v stari kraj; {Ki Kadar želite dobili leoga iz starega kraja; Kadar imate kak drug opravek s starim krajem; , je v Vašem lastnem interesu, da se obrnete na na® * SLOVENIC PUBLISHING CO. (TRAVEL BUREAU) y0,K, Ni '»ti Hn 21G West 13th St. New NAZNANILO IN ZAHVALA - Tužnega crca naznanjam sorodnikom, prijateljem F | cem, da je dne 17. septembra 1933 za vedno zatisn ljubljeni in nepozabni soprog' IVAN SMERDEL * PoKojni je bil rojen 1. septembra 1882 na Premu P1^ Bistrici. V Zedinjene države je prišel pred 27 leti Lgfsi'9' ji vos čas v Pittsburghu, Pa. Spadal je k društvu sv. pj f j[ 26 JSKJ 26 let, k društvu Združeni Slovani, št. 118 let. Člani teh društev so ga v velikem številu obiS |t)ii lcžal na mrtvaškim odru. Saj je pa tudi pokojnik J pr»lJ društvi in članstvo istih. Da je bil pa tudi v splošne ^ ljen, je pokazala velika< udeležba pri pogrebu. 1^, Iskreno se zahvaljujem Mr. Mih. Gašperšiču, jgVa. Skerlcngu, Mrs. Kristini Mihelčič in Mrs. Ivani D mi pomagali za časa bolezni pokojnika. Prisrčna hva* ■ ljc izrečena darovalcem vencev in cvetlic, katerih t p j, ■ slede: Družine: Joseph Frenk (bratranec), John. Cu“ A' :- ■ _ Dovgan, Anton Seleš. Antonia Pabec, I ouis ske ,.,k K Ske.rlong, Joseph Valenčič, Paul Klun, Ivan Čandek, iSU ■ta pc-.šič, Zupančič, Pugne, John Gašperšič; Mr. in " jii J B/1 Eccel, Mr. in Mrs. Prank Vlah, Mr. in Mrs. Viessr, 1» '^dr11 ■ -1 Zini.cr; društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ in društv ^ »j Slovani, št. 118 SNPJ. K Zahvaljujem se pevskemu društvu “Prešeren,” ]0vo ■ je bil pokojni, ki so mu na predvečer pogreba v jP ■ >, ‘ Blagor mu. ki se spočije” in “Vigred se povrne.pop0,,/ ■>. Žagarju iz Millvale, Pa., ki mu je podelil zadnJ0 „ Hvala domačemu župniku Rev. Jos. Škuru za P°^eniicU BL doma, v cerkvi in na pokopališču. Hvala predsedn ^ k Povš-.tu za ganljiv govor pri odprtem grobu. . j#s'/ mrh Hvala Mr. in Mrs. Joseph Griltz, kakor tudi bot mrti JUl* ■ \ lenčič in Mrs. A. Seleš, ki so mi pomagali za časa s .j P.pii K zabnega pokojnika. Hvala za dar Mr. in Mrs. We^ drU‘ za maše zadušnice, za katere so darovali dobri sosedJe j|i J. Čudvat in A. Gašperšič. m odr“j s® ■k. Hvala vsem, ki so pokojnika obiskali na mrtvaške . y i vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Hvala re.iP°