Poštnina plačana v gotovini.	1	Posamezna štev. Pin 2»-
Leto 111.	_____ Ljubljana, 19. januarja 1932.
Štev. 2.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek	Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdaja-
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40-—, celoletno Din SO--	teij: za kopzorcij „Športnega lista* Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-
Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.	teršnikova ul. 24.— Tiskarna „Slovenija“. Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Izjava dr. Kraljevića
ministra za telesno vzgojo
Belgrad, 17. januarja.
Ob zadnji rekonstrukciji vlade je bil imenovan gosp. dr. Dragan Kraljevič za ministra telesne vzgoje naroda. S tem imenovanjem, je dobilo jugoslov. športno gibanje svojega prvega zastopnika v kr. vladi in s tem najvišje priznanje za občekoristno delo telesno-kulturnih ustanov.
Gosp. minister dr. Kraljevič je sprejel pred kratkim urednika tukajšnjega
lista »Sportiste« in mu med drugim izjavil sledeče:
Min.strstvo za telesno vzgojo se bo potrudilo, da bo jugoslov. sport v vsakem1 pogledu na višini, ki jo zasluži in da se povzpne na vzporedno stopnjo z ostalimi kulturnimi narodi.
Dalje je gosp. minister izjavil, da se bo v bodoče zlasti skrbelo za zdravniško kontrolo športnega udejstvovanja, da se v kali zatrejo vse slabe posledice pretiravanja športnih vaj.
Zimski sport letos
Maloi je športov tako odvisnih od vremena kot ravno zimski sport. Vsako leto s strahom pričakujemo zime, vsak oblaček je že nada na sneg — a vendar nas tolikokrat prevara. Tudi letos je zima razočarala. Dober začetek v decembru je obetal mnogo, ali topli vetrovi so pokvarili tudi letos smuko in vse tekme so postale negotove.
Tudi z olimpijado je ista stvar. Že se pojavljajo glasovi, da je jug prevel tudi Lake Plačuj — morda se ponovi olimpijski St. Moritz — a tekmovalci morajo po 16 dni samo potovati — tedaj ogromen riziko za tekmovalce in prireditev. Zimska olimpijada ima letos to slabo stran, da je v dobi najhujše Krize v Ameriki, kjer je udeležba najdražja. Prvotno je izgledalo, da bo kriza vplivala na udeležbo, a prijave so pokazale, da je ameriška olimpijada enako obiskana, kot evropske. Seveda, če so vse prijave resnične, navedba o Jugoslaviji n. pr. ne drži. Mi se v Ameriko nismo niti prijavili, niti se ne moremo tam udeležiti. Glavni vzrok je težki gospodarski položaj v državi, ki onemogoča »ameriško, zbirko«, kajti za državno1 podporo ni bilo niti upanja. Mi smo dosedaj sodelovali na vseh zimskih olimpijadah, a na letošnji snu> morali izostati, ker smo morali presoditi vrednost in pomen naše udeležbe z materi-ialnimi žrtvami. Presoja je izpadla neugodno za udeležbo, ker bi ne mogli nastopiti tako, da bi dosegli kak vidnejši uspeh, a za utrditev našega položaja in za izkušnje mednarodnega tekmovanja nismo smeli tvegati takšnih vsot v tem času. 1 ako smo ostali doma ter bomo o olimpijadi samo čitali in se Pripravljali na — prihodnjo.
Naša domača sezona se nekam skromno razvija. Podsavezi niso zadostno zainteresirali svojih klubov za enoten smuški klubski dan, ki bi moral
uli asno tudi smuška manifestacija vseh klubov — tako so ga izvedli samo nekateri klubi preteklo — drugi šele to nedeljo, večina ga je 0piUStila. Deloma je krivo' temu pomanjkanje snega za trening in pomanjkanje snekra za tekmo v domačem, okolišu, a vendlar so^ izostali tudi klubi, ki so imeli sneg, v ^ mačem terenu. Klubski dan b0 treba v bodoče vse bolj propagirati in vplivati na klube, da ga bodo izvedli na enoten dan v polnem1 programu, to je z vsemi razredi tekmovalcev, juniorjev in naraščajnikov ter deco.
Višek sezone bo letošnje državno prvenstvo v Mariboru, ki se bo vršilo dne 6. in 7* februarja. Po pravilniku se vrsi vse tekmovanje kot kombinirano in kot mednarodno — brez večjega pompa, ampak vendar le z mednarodno
udeležbo. Kriza v javnem žavljenju in kriza v savezni blagajni sili, da se bo to prvenstvo izvedlo sicer primerno naslovu, vendar deloma le v omejenem obsegu, kar se tiče manifestačnega in reprezentančnega značaja. Definitivna je dosedaj prijava Nemčije, ki pošlje na naše prvenstvo svoje tekmovalce pod vodstvom1 delegata nemške smuške zveze. Avstrija je prijavila: v splošnem, Če-hoslovaška bi prijavila, ako se ne bi udeležila olimpijade, tako* pa, bržčas ne bo* mogla, ker se v istih dneh vrši tudi njihovo prvenstvo. Računamo še na Poljsko. Za domače tekmovalce vsebuje razpis možnost, da nastopijo posebej tekmovalci v skokih in posebej tekmovalci v teku, ki bodo tudi ločeno nagrajeni. Le naslov državnega prvaka je pridržan tekmovalcu v kombiniranem tekmovanju.
Tečaji za začetnike so* bili letos vsi prav dobro obiskani, nekateri celo prenapolnjeni. Tudi v tem oziru bo treba uvesti red, da ne bodo prireditelji na tečaje, ki trajajo 10 dni, sprejemali trojnega števila prijav, kot jih lahko prenočuje. Tečaj za tekmovalce je bil do sedaj le eden, združeni Savezni in Ilir-janski. Neumljivo je, da se klubi tako malo zanimajo za prepotrebni tečaj za tekmovalce, le dva kluba sta poslala 14 udeležencev. Rateče so tako poceni, da bi mogli od 100 saveznih klubov gotovo več kot 2 poslati tekmovalce, da se izpopolnijo in izvežbajo. Treba si je biti na jasnem: tekmovalci morejo samo s treningom, in to s sistematskim treningom pod vodstvom, dobrega trenerja napredovati. Sami ne morejo dovolj zgodaj pridobiti vseh onih izkušenj, ki se jim morejo nuditi v tečajih. Taki tečaji bi se mogli vršiti pogosteje, ako bi bilo dovolj prijav. Za tečaje ne zadostuje samo razpis in organizacija, glavno so udeleženci! O tem naj klubi razmišljajo. — Poleg teh tečajev smo dobili tečaj SPD na Krvavcu, ki je bil prvotno, razpisan za smuške učitelje, nato za vaditelje. Ako bo tečaj svoj namen za vzgojo visoko-alpinskih smuških vaditeljev dosegel, bodo pokazali izpiti koncem tečaja. O tem bomo še poročali. Vsekakor bi SPD moralo posvečati glavno skrb vzgoji zimskih vodnikov, ki so nam trenutno najbolj potrebni.
V ostalem: imamo: zaznamovati letos napredek v skakalnicah: dobili smo 3 nove skakalnice, najvažnejša je Mariborska, ki obeta, da bo za skoke do 35 m prav dobra, le male korekture so še potrebne. Tudi Kamnik je s svojo skakalnico — prvo večjo v ljubljanskem podsavezu — izpolnil važno* vrzel. — Tretja je v Begunjah na Gorenjskem,
ki pa bo šele potrebna korektur, ki se bodo mogle izvršiti šele spomladi. Važ-nq pridobitev je Smuški dom Ilirije v Planici, prvi po vzgledu vorarlberških domov oskrbovan smuški dom, ki bo polagoma ustvaril pomembno jugoslovansko' šolo smučanja. Letošnji začetek je to pokazal ter je pričakovati napredka v tem pravcu.
Velika pogreška letošnje sezone je nestalna in skrajno netočna poročevalska služba vremena. Nikakor ni mogoče dobiti redno in ob času zanesljivih poročil iz naših zimskih postojank. Bojimo se, da bo to* škodovalo razvoju naših zimskih letovišč in potrebno je. da posvečajo* merodajni krogi v zimskih središčih veliko pažnjo.
Število smučarjev, ki so se v le-
Sportniki!
pute BlO-mleko
od Osrednjih mlekarn |
tošnji zimi posvetili zimskemu športu, je tudi leto ogromno* napredovalo*. Smuški šport * se nevzdržno širi pri nas in treba bo le še kratko dobo, pa ne bomo imeli vasi v Sloveniji, ki ne bi imela smuči. Iz tolike množice smučarjev se bodo gotovo razvili tudi tekmovalni talenti, ki bodo sloves jugoslovanskega smučarstva, utemeljen v naši edinstveni smuški zgodovini, ponesli tudi preko mej naše države. Treba pa je trdega in vztrajnostnega dela, ako hočemo to* doseči.	J. G.
Klubski dnevi
z {Gorenjske in s Pohorja 120 akademikov v Planici
Ljubljana, 18. januarja.
Čez 400 tekmovalcev je starta,lo pretekli dve nedelji na klubskih dnevih, ki so jih priredile skoraj vse smuške edinice v Dravski banovini. Medi tem, ko so tekmovalci na Gorenjskem že 10. t. m., so bile tekme na Pohorju zadnjo nedeljo. Snežni izgledi niso bili idealni, presenečeni so bili edinole tekmovalci ljubljanskih klubov in Rateč, katere je pozdravilo v Planici krasno zimsko solnce in idealna smuka. Z zadovoljstvom beležimo*, da je priredila svoj klubski dan tudi akademska smučarska organizacija na Ljubljanski univerzi. Preko 120 akademikov se je zbralo pretekle nedelje pri smučarskem domu Ilirije v Planici in ob najugodnejšem vremenu so sledili tekmovanju 31 tovarišev. Smučarski šport je prvi, ki je našel trdnih tal med akademsko mladino.
Klubski dnevi so prinesli v marsičem presenečenja: Ilirjanski prvak je postal z izredno dobrim časom Leon Knap, akademski prvak mladi Tone Dečman, pri Mariborski koči pa je Ljuban Mušič premagal favorita Dolinška in Neumanna.
Sm. klub Ljubljana in SK Ilirija sta priredila tekmovanje na skupnih progah v Planici. Tekmovalci Sm. klub Ljubljana bodo morali tekmovati še v skokih in bo skupna ocena določila prvaka — v tekih ipa so rezultati naslednji:
SM. KLUB LJUBLJANA.
Tek seniorjev na 16 km:
1.	Bervar Stane 1:16:02; 2. Šramel Bogo 1:19.00: 3. Frank Stane 1:22.16; 4. Senčar Lado 1:24:04; 5. Bolje Stanko 1:24.15; 6. Teran Maks 1:24.27; 7. Završan Fran 1:28.50; 8. Pečar Franc 1:40.20.
Tek juniorjev od 16—18 let na 6.5 km:
L Jakopič Avgust 36:31; 2. Dečman Tone 39:18; 3. Lesjak Lado* 43:45; 4. Močnik Cveto 46.00; 5. Nesman Janko 47:44.
Tek juniorjev do 16 let na 6.5 km:
L Hribernik Fric 47:25; 2. Močnik Zlato 50:52; 3. Polajnar Hinko 51:07.
SK ILIRIJA.
Tek seniorjev na 16 km:
L Knap Leon 1:12:00; 2. Jenko Boris 1:16.24; 3. Jakelj V alko 1:18.37;
4. Bleiweiss Jana 1:22.49; 5. Šošterič Ivo 1:23:33; 6. Oswald* Stane 1:24.05; 7. Jakelj Matko 1:24.08 ; 8. Zuccato Re-ujigij 1:24.12; 9. Lombar Milan. 1:29.16; 10.'Rihar Iče 1:34.51; 11. Oman Ivan 1:34.52. -
Izven konkurence so bili postavljeni sledeči dobri rezultati: Giraudon Karel 1:16:17, Oitzl Hubert 1:18.03 in Tarman Andrej 1:18:50.
Tek juniorjev od 16,—18. leta na 6.5 km:
L Kerštanj Andrej 39:08; 2. Istenič Rado 39:46; 3. Bručan Vlado 40:40: 4. Michalek Otmar 43:27: 5. Ribnikar Bojan 48:07.
Tek juniorjev do 16 let na 6.5 km:
1. Pribošek Franc 42:42: 2. Marinko Maks 51:55.
Zmagovalci Ilirije so prejeli praktična darila: Knap Leon, blago za »Wind-jacko«, od tvrdke A. Novak; Jenko Boris, garnituro Record maž od tvrdke A. Goreč; Pribošek Franc je prejel od »Alpine« »gorilnik« (Kocher), Kerštanj Andrej pa tekmovalne smuči odi tvrdke A. Goreč.
KLUBSKI DAN V MOJSTRANI.
Mojstrana. 10. januarja.
Ob veliki udeležbi članstva in ljubiteljev belega športa se je vršila v nedeljo dopoldne smuška tekma v teku v 7 kategorijah.
I.	kategorija: Člani so imeli 13 km dolgo progo. Startalo je 13 tekmovalcev.
L Jakopič Albin 59.05; 2. Klančnik Alojzij 1:01.07; 3. Lakota Ciril 1:01.53.
II.	kategorija: Naraščaj -— proga 6 km. Startalo 9 tekmovalcev.
L Košir Alojzij 38.07; 2. Ralič Lojze 38.33; 3. Čebašek Jože 39.25.
III.	kategorija: Članice na progi 3 km. Startalo jih je 5.
L Ralič Minca 31.12; 2. Ralič Ivanka 34.21; 3. Langus Angela 37.01.
Otroci:
IV.	kategorija: Otroci od 10.—12. leta. Proga 2 km. Startalo jih je 6.
L Novak Valentin 14.57; 2. Kolbl Ralko 19.02; 3. Trček Lojze 19.27.
V.	kategorija: Otroc od 8—10 let. Proga 1 km. Startali so 4.
1. Dernič Janko 15.08; 2. Zorman Jože 16.33; 3. Pavlovčič Jože 20.28.
VI.	kategorija. Otroci od* 6—8 let. Proga 1 km. Startali so 4.
1. Dernič Boris 19.44; 2. Matjaž Marjan 23.30 ; 3. Klančnik Ervin 40.50.
VII. kategorija: Otroci pod 6 letom. Proga 300 rn. Startalo jih je 8.
1. Ban Branko 3.34; 2. Delavec Janko 3.37; 3. Milonig Tonček 4.08.
Popoldne pa je bila tekma v skokih, katere se je udeležilo 5 članov našega kluba in 2 člana TK Skale Jesenice, ki sta tekmovala izven konkurence?
1. Lakota Ciril, točk: 200.1 (18, 18, 20 m); 2. Klančnik Gregor, točk: 185.6 (16, 18, 18 m); 3. Palič Maks, točk:
178.0	(16, 16, 17 m); 4. Jakopič Albin,
173.0	(20, 21, 23 m padec); 5. Palic Valentin, točk: 156.6 (17, 15, 13 m).
Izven konkurence: 1. Praček Ciril
205.5	(19, 20, 19 m); 2. Poženel Emil,
128.6	(17 padec, 17, 17 m).
Klub je ta dan pokazal veselje in voljo do zimskega sporta. Saj je tekmovalo mlado in veliko in vsak se je boril za prvo mesto. Posebno zanimiva je bila tekma otrok, ki je pokazala, da tudi i najmanjši dovolj znajo, saj je mnogo zaključilo tekmo s pravo kristjanijo. Mamice in atki so z zadovoljstvom prisostvovali tej junaški borbi in vsi gledalci so se do duše nasmejali malim junakom, ki so svedoki, da se bližajo popolnosti tega sporta. Živijo-klici — velikih in malih so navduševali male tekmovalce.
Tudi pod skakalnico se je zbralo mnogo občinstva in divilo se je napredku naših fantov. Skoki so bili kratki, a lepi. Skakalnica je bila v najlepšem stanju.
Ob 17. uri se je v hotelu Triglav razglasil rezultat. Zmagovalci so prejeli praktična darila. Srca najmlajših prvakov so se pa topila v blaženi sreči in klubski znaki — smuške svetinje — so se pripeli na ponosna srca. Tiho in morda še večjo radost in zadovoljstvo so uživali starši.
Pogrešali pa smo na naši tekmi naše navdušene člane graničarje, ki so toliko let častno po uspehu in številu zastopali naš klub. Upamo pa, da vojaška oblast ugodi naši prošnji in dovoli našim graničarjem zopetni start, ker je sedaj začasno zabranila.
V solncu na snegu smo zaključili naš klubski praznik. — Smuk!
V RATEČAH
se je vršil istega dne klubski dan »Prosvetnega društva«, na katerem je startalo 17 tekmovalcev in 4 tekmovalke. Moška proga je znašala cca 10 km, damska pa 5 km .
Rezultati:
Gospodje: 1. Juvan M. 51:26; 2. Ker-stein J. 52.30; 3. Mertelj J. 56:18.
Dame: 1. Kerstein U. 30:07; 2. Petrič F. 31:00; 3. Kerstein J. 32:09.
V PODNARTU
je startalo 16 tekmovalcev na progi 8 km. Zmagal je Potočnik Ivan s časom 38:42; 2. Rakovec J. 39.34; 3. Varl R. 39.40.
*
Dne 10. t. m. so tekmovali tudi nekateri drugi gorenjski klubi, ki pa niso poslali poročil; drugim je vreme tekme onemogočilo in so jih morali preložiti. Tako so tekmovali včeraj
V KRANJSKI GORI
tekmovalci tamošnjega smučarskega odseka podružnice SPD. Seniorska proga je merila skoraj 18 km in je imela 150 m višinske razlike. Na startu je bilo 22 seniotjev in juniorjev.
Seniorji:
1. Oitzl Hubert 1:12:07; 2. Kosmač Alojzij 1:14:16; 3. Zore Zdravko 1:16:34; 4. Kavčič Drago 1:17:51; 5. in 6. Klo-futar Peter in Tarman Andrej 1:21:42; 7. Košir Alojzij 1:22.21; 8. Pečar Joža
1:22:49; 9. Bratina Maks 1:24:31; 10. I Černe Slavko 1:25:41.
Juniorska proga je znašala približno 5 km. Rezultati: 1. Zavodnik E. 35:30;
2. Košir F. 40:13; 3. Mošič Fr. 40:46;
4. Robič J. 46:44 ; 5. Peternel J. 49:12.
ZA PRVENSTVO ZAGORJA.
Smuški odsek SPD Zagorje je priredil na praznik 6. januarja t. 1. smuško tekmo za prvenstvo Zagorja. Tekmovala je mladina do 12. leta, naraščaj do 16. leta in člani. Kljub temu, da smuški sport v Zagorju še ni dosegel onega razmaha kot drugje, vendar je bilo za- s nimanje od strani domačinov in tekmovalcev fca naše razmere nad vse pričakovanje. Tehnični odbor, ki je bil sestavljen iz samih ambicijoznih, mladih in sposobnih organizatorjev je oskrbel vse, da se je vsa tekma izvršila v najlepšem redu v zadovoljstvo tekmovalcem, zadoščenje publiki in najlepšo propagando in manifestacijo smuškega športa.
Naslov prvaka Zagorje je prejel član dijak Veko Korošec, ki je prevozil 10 km dolgo progo v času 1.04.14. Naraščaj je tekmoval na 3 km. Prvak naraščaja Zagorje je dosegel dijak Ivan Vipotnik 04.34. Pri mladinski tekmi je dosegel na 1 km v času 0.3.05 Peter Kos, učenec šole Zagorje, prvo mesto.
Vsi prvo plasirani so dobili v dar smuči in diplomo, drugo plasirani pa palice ozir. vezavo.
Dne 7. februarja se bo vršila v slučaju ugodnih snežnih razmer medklubska tekma za prvenstvo Zasavja.
NA POHORJU.
Maribor, 18. januarja.
Mogočna armada smučarjev se je podala v soboto in v nedeljo na Pohorje, kjer se je vršil pri Mariborski in pri Ruški koči klubski dan petih mariborskih klubov. Koroški vlak je bil sinoči prenapolnjen simpatičnih športnikov v modrih dresih. Dasi niso bile snežne razmere idealne, so se vendar vrnili tekmovalci in prijatelji belega sporta vzradoščeni nad krasnim vremenom, ki ga je ustvarilo solnce na pohorskih grebenih.
PRI MARIBORSKI KOČI
so priredili skupno tekmovanje trije klubi: SPD Maribor, I. SSK Maribor in SK Maraton. Seniorska proga je bila 12' km dolga. Veliko zanimanje je vladalo za srečanje Dolinška in Neumanna, toda prišla je senzacija in zmagal je Mušič. Juniorska proga je merila 6.5 km, damska pa 4 km.
Rezultati za SPD Maribor:
Seniorji: 1. Mušič Ljuban 1:04.51;
2. Dolinšek Karel 1:08.32; 3. Neumann Fric 1:08.35.
Juniorji: 1. Stross Eric 44:15; 2. Vodenik Emil 44:42; 3. Mejovich Božo 45:15.
Dame: 1. Sakotnik Jožica 30:11;
2. Lenart Zora 31.50.
1. SSK Maribor izkazuje sledeče zmagovalce: med seniorji: Vezjak Fric 1:09:52; med juniorji: Puh Valter 51:05; med damami Kirbiš Milena 30:11.
Tokrat je prvič nastopila tudi zim-sko-sportna sekcija agilnega SK Maratona, ki izkazuje sledeči uspeh:
Seniorji:	1. Grmovšek 1:15.9; 2.
Skamlec 1:19.06.
Juniorji: 6. Kemperle 49:10; 2. Goleč 53:16 .
Na tekmah je startalo tudi 11 vojakov mariborske dijaške čete. Zmagal je Stross v času 44:15.
PRI RUŠKI KOČI
so startali tekmovalci mariborskega smučarskega kluba, SK Železničarja in
Ruškega Sokola. Seniorska proga je znašala 14.5 km, juniorska pa 8 km.
Rezultati:
MSK seniorji:	L Jurič Herbert.
1:09.29; 2. Ivič Franc 1:15.45.	.
Juniorji: L Pobežin Franc? 53:10; 2. Pristavec Anton 57:55.
SK Železničar seniorji: 1. lliirlip M. 1:21.36; 2. Horvat V. 1:21.39.
Juniorji: L HerJtsch J. 52:47; 2. Senčarski Lj. 57:39.
Sokol Ruše seniorji: L Dolinšek Joža 1:17.17; 2. Fric Franjo 1:19.37.
Juniorji: 1. Rijdvee A. 43:32; 2. Vtič Fr. 53.16.
SLOVENSKI AKADEMIKI
so končali včeraj v Planici prvi del tekmovanja za naslov prvaka Aleksandrove univerze. Že v soboto popoldne je prispelo v prelepo solčno dolino čez 100 članov ASO (Akad. smuč. organizacije) med njimi znani tekmovalci, ki so obenem člani drugih klubov. V nedeljo je bila smuka na kristalastem srezu naravnost idealna in v dobrem razpoloženju se je pričel tek na 16 km. V sodniškem zboru so sodelovali gg. Miklavčič, Kunstelj in Mahkovec, za zdravniško službo pa je skrbel gosp. dr. Bogdan Brecelj. Progo je tehnični referent ASO vzorno uredil. Vodila je od llirjanskega doma proti Ratečam in dalje skozi Gozd proti Tamarju in nazaj k domu. Višinska razlika 150 m, temperatura se je med tekmo izpreme-nila od —6 na —2" C.
Tekmovalci (31) so bili razdeljeni v dve skupini in so dosegli sledeče rezultate :
Stari tekmovalci:
1. Dečman Tone 1:00:59; 2. Bervar
V	daljni Ameriki, v Lake Placidu se pripravljajo za zimski del olimpijskih iger. Prišli bodo slavni severni smučarji, najboljši evropski drsalci, igralci hokeja in bob-sankači in častno bodo zastopali svoje države. Jugoslovani ne gredo v Ameriko, ni denarja in ni izglede v za ugoden plasma in tako bomo gledali v daljni Lake Placid le z evropskega vidika- in bomo delili svoje simpatije panevropskim rojakom Schäfer ju in lepi Sonji ter slavnim skakačem in tekačem Peergyntove zemlje ...
V	Lake Placidu že vihrajo bele zastave s petimi krogi. Bob-sankališče je pripravljeno, drsališče na prostem že čaka. Dograjena je tudi športna palača z drsalno areno, da ne bo neprilik, kakršne so imeli v St. Moritzu. Če narava ne bo dala ledu, ga bodo pa naredili — kaj je to Amerikancem! Pričakujejo mnogo obiska in da bo za vse dovolj strehe, so rezervirali 50 najmodernejših Pullmann-vozov, ki bodo stali na kolodvoru in nudili udoben stan 1000 osebam. Lake Placid je malo mesto, zato ne bo moglo sprejeti vseh gostov in precejšen del bo moral stanovati v oddaljenejših krajih.
Zdi se, da ameriški olimpijski odbor le nima toliko dolarskih tisočakov, kakor mislimo to v Evropi. V Združenih državah so organizirali veliko nabiralno akcijo in najvplivnejši možje so bodrili ljudstvo potom govorov v radiju, da podpre nabiralno akcijo-. Tako tudi ni sigurno, da bodo dobili Evropejci večje podpore za svoje ekspedicije, ki so pro-računane, ha 40.000 Din za osebo. Vendar bo v Lake Placidu zbrana zimskošportna elita celega sveta, zakaj najrevnejše države tudi nimajo pomembnejših športnih reprezentantov.
Nemce bo zastopalo manjše število tekmovalcev. Odpotovali so umetni drsalci in bob-sankači, med tem ko je nji-
Stane 1:01:00; 3. Baebler Leo 1:01:42; 4. Šoštarič Ivo 1:04:26; 5. Bolje Stanko 1:05:39; 6. Bleiweiss Jana 1:07:35; 7. Frank Stane 1:06.35.
Pičle razlike pričajo o dobri formi poznanih tekmovalcev. Izven konkurence je startal tudi Boris Jenko, študent monakovske univerze, ki je dosegel najboljši čas dneva (1:00:00). V tej skupini je tekmovalo 14 mož, v naslednji pa 17.
Novinci:
1. Černič Jože 1:10:14; 2. Frelih Marjan 1:13:51; 3. Kolar Mičo 1:15:11; 4. Pajnič Marko- 1:18:28; 5. Rott Matej 1:21:02; 6. Kos Fr. 1:21:06; 7. Presečnik Marjan 1:24:14.
Tekmovanje akademikov se bo nadaljevalo še v skokih in v smuku.
SLALOM NA JESENICAH.
Jesenice, 18. januarja.
Med tem, ko je moralo »Bratstvo« radi neugodnih snežnih razmer odpovedati štafetno tekmo in skoke, je bilo v višjih legah še prilično dovolj snega. Vendar ni bil p-ovoljen in je otežkočil našo slalom tekmo s Črnega vrha nad Sv. Križem. Proga je bila 1 km dolga in srednje težka. Vodstvo tekme je bilo v rokah funkcijonarjev GZSP in TK Skale. Zanimanje za slalom je bilo izredno veliko, kar je najbolje pričalo lepo število' navdušenih gledalcev.
Rezultati:#
1. Jakopič Albin, Srn. K. Dovje-Moj-strana, 2:27; 2. Lukman Pavel, TK Skala, 2:29; 3. Katnig Lojze, TK Skala, 2:30; 4. Praček Ciril, 5. Tratnik Fr., 6. Žnidar E.
hovo hokej moštvo že v Ameriki in trenira na raznih tekmovanjih. Nemški smučarji in skakači so ostali doma, med tem ko so Finci, Švedi in Norvežani odposlali kompletna zastopstva.
Še 14 dni nas loči od velikega- praznika, ko se bodo v četrtek, 4. februarja slovesno otvorile zimske igre. Nato se bodo vsak dan vrstila tekmovanja v umetnem1 in hitrostnem drsanju, v hokeju in v bob-sankanju, vmes pa bodo igrali curling (keglanje na ledu) in bodo dirkali na saneh s pasjo vprego, slednje dvoje seveda le v propagandne namene. Slaloma ni v programu, najbrže ni terenov za to ali pa ta vrsta alpskega smučanja, v Ameriki še ni v navadi.
10.	februarja bo smuški tek na 18 km.
11.	in 12. bodo smuški skoki na olimpski skakalnici, 13. pa vztrajnostni tek na 50 km, finale v hokeju in slovesen zaključek zimske olimpijade.
Prijavljenih je 23 držav. Poleg zgoraj navedenih omenjamo Francijo, Italijo, Kanado, Ameriko, Japonsko, Čeho-slovaško, Romunijo, Poljsko in Luxem-burško.
ČEŠKI SMUČARJI SO ODPOTOVALI.
Kakor poročajo iz Prage, so odpotovali v Lake Placid k zimskim olimpijskim igram naslednji tekmovalci: Anto-nin Barton, Šimunek František, Faistauer Jaroslav, Cifka Jan in ing. VI. Novak. Vodstvo ekipe je v rokah izkušenega arh. Jardimka. Faistauer in 3i-m-unek sta tekmovala tudi lani v Bo-hinjo.
IZ UREDNIŠTVA.
G. J. Izlaker, Trbovlje. Obljubljeno gimnastiko za zimske treninge bomo objavili radi pomanjkanja prostora v prihodnji številki.
Cenj. dopisnike prosimo, da nam pošiljajo poročila, pisana samo na eno stran in to tako, da jih prejmemo že. ; ob ponedeljkih zjutraj.
Da omogočimo nakup smuči in opreme vsakomur, smo naše dosedanje cene močno znižali:
Turne smuči najboljše kvalitete s hrbtom ..od Din 120'— do 160.—
Stremena Seidl, kompletna Ia.......................Din 80'—
Palice bambusove . . . Din 60'—, Poper s krpljicami.... 75'—
Palice leskove............................od Din 40— do 50'—
UT Kompletne smuči s palicami, najboljše kvalitete od Din 240'— do Din 300'-
Zaloga vseh smučarskih in športnih potrebščini
Vsa popravila izvršujemo v najkrajšem času, poceni in z garancijo.
ALPINA dzrSfbz? UUBLDANA, MasaÄÄÄ<$a,ike
Pred zimsko olimpijado
Zahtevajte izrecno
FiBRQIP ižOBOVS
so se v praksi najbolje obnesli.
Montaža v 3 dneh.
DUNZINGER VOSKE
en sros skladišče za celo Jugoslavijo po orig. tvorniških cenah
Športna delavnica B. K O L B Vižmarje n. Lj.
Samo BEKA SMUČI odgovarjajo strogim športnim predpisom!
po vseh trgovinah
REPABATURE H1CKORYC
vrši kot edino podjetje v državi z garancijo v 7 dneh.
Vosek -f\ 21-je tekoč se lahko maže in se naglo posilši, ter tvori idealno trdo podlago za vsak sneg in nadomešča impregnacijo!
Drsalne tekme
AVSTRIJSKO, NEMŠKO IN EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU.
0 avstrijskem damskem prvenstvu na Dunaju smo zadnjic poročali, da je bilo prekinjeno med izvajanjem obveznih v'aj. Končalo je s presenetljivo zmago novinke Hilde Holovske pred dosedanjo prvakinjo- Eriči Burger, iioiovska je znamenito drsala v prostem drsanju ter prehitela mah naskok, ki ga je imela Burgerjeva iz obveznih vaj.. Burgerjeva je med prostim drsanjem padla, kar jp je stalo nekoliko točk. Novo in bivšo prvakinjo je v prostem drsanju še prekosila Liselota Landbeck, a tudi ostale tekmovalke, tako sestri Hornung, Lei-ner, Dietz itd., so pokazale vrhunsko znanje, dostojno Dunaja kot evropskega centra umetnega, drsanja. — Moško prvenstvo- Avstrije je bilo odločeno že naprej. Karl Schäfer stoji visoko nad vsemi konkurenti ne le Dunaja nego- vse Evropske in sploh na svetu'. Zanimanje in udeležba za moško prvenstvo zato ni bilo tolikšno kot druga leta. Prvotno v St. Polten odrejeno tekmovanje je bilo zaradi neugodnega vremena pr-e-ineščeno- na Engelmannovp umetno drsališče na Dunaju. Schäferjeva zmaga je bila od vsega začetka sigurna, najbolj se mu je približal Hartmann, potem Er-dös itd. - V tekmovanju dvojec, ki se ir 10. t. m. vršilo v Celovcu, je zmagala dvojica Gaillard-Petter pred parom Papetz-Zwack, ostale dvojice so za prvima precej zaostajale.
*
Nemško prvenstvo se je vršilo na Rissersee in je dalo naslednje prvake: Prvak je Maier-Labergo (München) pred Berlinčanom Bajerjem in Härtlom, prvakinja je postala Berlinčanka Michails pred Herber (München) in Schmidt (Berlin), prvenstvo dvojic ima berlinska dvojica Hempel-Weiss.
❖
Evropsko prvenstvo v novi pariški športni palači je- bila prava generalka evropskih drsalcev za zimsko olimpijado v Lake Placidu. V moškem prvenstvu je bila zopet -očita premoč Schä-ierja, ki si je priboril naskok že v obveznih vaj in ga- še povečal pri prostem drsanju: Za njim so se plasirali Maier-Labergo (Nemčija), Erdös, dr. Distler, Härtmann (vsi trije Avstrije!!), Henrion in lorchon (Francoza). — V ženskem prvenstvu je ostala na prestolu Sonja Henie (Norveška), ki je pa imela v Burgerjevi (Avstrija), Hulten (švedska), in Holovski (Avstr.), Landbeckovi (Avstr.) in de Eigne (Belg.) malone enakovredne tekmice. — V tekmovanju dvojic so tri-umfirali Francozi. Soproga Brunet sta svojim starejšim velikim uspehom dodala v sijajnem, zares umetniškem stilu, letošnje evropsko prvenstvo. Za njima s|a se Plasirala dva avstrijska para, Gaillard-Peter m Papetz-Zwack, nato angleška dvojica soproga Mackenzie, soproga Hoppe iz Opave in še nekoliko drugih parov. Prostemu drsanju je prisostvovalo 15.000 gledalcev! — Po evropskem prvenstvu je hockejski team Francije igral proti kanadskemu prvaku Ottawi, ki je z lahkoto porazil Francoze s 6:1.
Prih. številka »Športnega lista« izidie v torek 26. t. m. ako ne bodo večje prireditve odpadle. Sicer pa čez 14 dni.
Oglašajte v
,,/PORTNEM LI/TU“
imeli bodete siguren uspeh.
Na nogometni fronti nič novega
Ljubljana, 19. januarja.
Nogomet ima mrtvo sezono. Pri nas že celo, pa tudi drugod se pozna zima. Mednarodne tekme v Zagrebu in Beo-grau so prinesle deficit — praška Slavlja je dobila samo v Zagrebu 50.000 Din! —zato prihodnje termine ni računati z mednarodnimi gostovanji.
LNP je s podaljškom pokalne tekme llirija:Primorje, ki je bila ob scoru 2:0 pač že sigurna zadeva za Ilirijo, vešče »rokoval« tako, da je minil v pravilih rečeni enomesečni rok, nakar je »v smislu pravil« proglasil, da je potrebno odi-granje kompletne nove tekme ... Kdaj pride do ponovne tekme, je negotovo, ker pokriva dve tretjini igrišča Ilirije ledena skorja, na kateri ni mogoče riskirati tekmo. V belozelenem taboru je zaradi tega diplomatskega »uspeha« be-lozelenega zastopstva v LNP-u in sploh odgovornih klubskih ljudi kajpada nekoliko- nezadovoljstva.
Prvenstvo LNP se bo spomladi nadaljevalo na enak način kot se je odigralo jeseni. Na prihodnji seji p-odsavezne uprave bodo določeni termini in razpored. Prizadevanja posameznih klubov, da bi se jesenski del prvenstva enostavno- zavrgel in da bi se igralo z ozirom na n-o-ve državne lige zopet po prejšnjem sistemu treh ali štirih podsa-veznih okrožij, so ostala brez uspeha.
Proti nedisciplini in izgredom na igriščih nastopa energično- —• o, nikakor ne morda LNP!nego zagr. NP sporazumno s sekcijo ZNS in policijsko upravo-. Klubi so dobili striktna navodila, pravtako tudi sodniki. Z objavljenimi ukrepi se bomo- o priliki še bavili, ker bi bili veleaktualni tudi .za . naše razmere. '
Uprava JNS-a v Beogradu jc zadnje čase na moč, recimo, ekspanzivna. Sklenila je — nič več in nič manj — sodelovati pri izbiri miss Jugoslavije za 1932 in priporoča isto svojim klubom. O serijoznosti ta najnovejši podvig .INS-a ne priča. Zlasti ne, ko čakajo rešitve velevažne zadeve, ki tangirajo življenske interese klubov in .nogometnega sporta, tako nezgodno zavarovanje igralcev, vozne ugodnosti itd. Tudi savezno administracijo bi kazalo nekoliko spraviti v red, da se ne bodo naj-utemelj-enejše vloge klubov, n. pr. pritožba ljubljanske Reke, mesece in mesece zavlačevale navzlic jasnim določilom pravilnikov!!
Pa vrnimo se od zelene mize na zeleno polje!
Šišenski Hermes je imel v nedeljo v gosteh SK Celje, katerega je premagal z 2:0 (1:0). Prireditev je bila namenjena ubožni akciji. Sicer je izven optimistov pri Hermesu malokdo računal na blagajniški plus — pa tudi dobra volja zasluži priznanje ! Bo pač drugič boljše! Tekma je bila napeta in zelo zanimiva, obe moštvi sta igrali dobro. Hermes je bil kot celota v splošnem toliko boljši, da je zaslužil zmago, reči pa se mora, da sta bila oba gola precej dvomljiva. SK Celje se je predstavilo kot izredno simpatično, fair in disciplinirano moštvo s smotreno kombinacijsko igro, ki jo dirigira centerfor Marič. Napad je najboljši del moštva, levi back Mikuž poleg Mariča najboljši igralec moštva, half! so bili vsaj včeraj šibki, komaj se je opazilo in nosijo- krivdo za zgubljeno igro. Seveda se moštvu vidi, da ni v treningu; s smotrenim treningom bi brez dvoma mnogo pridobilo in se utegnilo uvrstiti med naše prve klube. — Sodil je negotovo in nervozno g. Zupan.
V Zagrebu se približuje prvenstvo I. razreda zaključku. Rezultati zadnjih dveh terminov so: Slavija:Ferraria 6:0, ■lugosla vi ja: Sparta 1:0, Viktorija:Željez-ničar 6:1, Grafičar:Sokol 3:2, Jugosla-yija:Ferraria 7:0, Grafičar:Slavija 1:0, Željezničari .-Sokol 2:0, Viktorija: Sparta 3:1. V tabeli vodi s 4 točkami naskoka
Viktorija, sledijo Jugoslavija, Železničarji, Grafičar itd.
V	Beogradu je odigral BSK v nedeljo prijateljsko tekmo s Sokolom (sedaj Beogr. Amaterski SK). BASK je igral jako dobro in zasluženo zmagal s 3:2.
V	Osijeku se je vršila ponovna prvenstvena tekma Hajduk :Gradjanski, ki je prinesla slednjemu nov hud poraz 0:4.
V	Pragi je v tekmah za zimski pokal Sparta porazila Liben s 4:0, Bo-hemianci pa z enakim; rezultatom Te-Plitzer EC. DEC je zmagal V prijat, tekmi nad Nuselskim SK s 6:0.
Na Dunaju so se zaključile tekme za zlati pokal SK Nicholsona. V finalu je Sportklub nadvladal Brigittenauerje s
Dunzinger
Univerza!
je sedaj najboljši vosek za smučarja-turista.
Univerzalna uporaba
5:2. — V predtekmovanjih za avstrijski pokal je Admira tesno premagal amaterske Pasensportfreunde s 3:1, WAC pa zelo izdatno Donaustädter AC z 10:0. — Prihodnjo nedeljo se odigra v Parizu medmestna tekma Paris:Wien.
Ujpest je v Draždanih pred 18.000 gledalci zmagal nad Dresdner SC z 2:1, kombiniran team budimp. 3. okraja in Sabarije je zmagal v Parizu nad kombinacijo Red Star Olimpique:Club Fran-cais s 5:1.
Sokolstvo in sport
Pod tem naslovom jc prineslo »Jutro« pred nedavnim članek, v katerem skuša T. S. dokazati, da so- bile naslednje trditve »Športnega lista« nepravilne: »Pod učinkom mednarodnih telovadnih tekem -dovoljuje savezno načelništvo- v novejšem času nove koncesije tudi lahki atletiki. Konzervativnost in nekdanja nepristopnost se je na mednarodnem telovadnem torišču že nekolikokral prebridko maščevala nad tehničnih vodstvom Sokola, da bi vodstvo moglo to prezreti in da ne bi zvaja-lo iz tega logičnega nauka.« Sokolski člankar pravi, da se mora človek, ki pozna zgodovino telovadbe v Sokolstvu, tem trditvam smejati in trdi, -da je gojilo Sokolstvo nekatere panoge takozvane lahke atletike že od početka, torej od 1. 1862. in to marljivo gojilo. Ta trditev je brez dvoma pretirana, zakaj če bi Sokolstvo gojilo lahko atletiko, ali če bi jo celo marljivo gojilo že od 1. 1862., tedaj bi morala biti sokolska lahka atletika na isti visoki stopnji, kakor je njih orodna telovadba. Dejstvo pa je, da je Sokolstvo želo pri olimpijskih tekmah uspehe le v telovadbi, med tem, ko Savez na lahkoatletske tekme ni pošiljal reprezentanc, temveč je- to storil JLAS. Sicer brezuspešno, ker se je začela gojiti lahka atletika kot samostojna disciplina šele z ustanovitvijo športnih klubov, odnosno šele po vojni. To radi priznamo, da so skakali in tekali Sokoli že pred 30 leti, vendar vse to po zastarelih metodah in brez tehnike. Tako so skakali tudi Jah-no-vi telovadci v Hasenheidie že okoli 1. 1811., vendar se pričenja .nemška lahka atletika šele z ustanovitvijo športnih klubov odnosno D. S. B.
Sokolstvo jc telovadna organizacija, ki je gojila skozi desetletja' v prvi vrsti redovne, proste, skupinske in orodne -vaje. Res je, da predvideva Tjršev sistem tudi druge telesne vaje, vendar kljub vsemu drži, da je igrala lahka atletika, kakor tudi diruge panoge sporta podrejeno vlogo-, kakor igra gimnastika podrejeno vlogo n. pr. pri nogometaših. Ako so začela v- zadnjem času nekatera sokolstva društva gojiti smučanje, nogomet, plavanje, odbojko i. t. d., tedaj vidim-o v tem le napredek.
»Jutrov« člankar govori dalje o lanskih mednarodnih tekmah v Parizu. Priznava, da so bili uspehi naših Sokolov v plezanju in v lahko atletiki nedovoljni, krivdo pa išče v previsokih merah in v tem, da so bili le trije tedni za pripravo. Visoke mere? Sicer so bile res visoke (skok v višino 1.60 m, tek na 200 metrov 11.4, suvanje krogle o-bojeročno 19.50m), vendar za vse enake! Čas za pripravo? Lahka atletika se ne trenira mesec pred tekmo, temveč leta in leta. Kakor je potrebnih za vrhunskega telovadca ca. 6 let treninga, tako velja tudi za lahkoatleta, ki hoče obvladati več disciplin. Domneva, ki jo izraža člankar, da v športnih krogih priprav in težav telovadnih tekem ne poznamo, je odviš-na, zakaj dobro jih poznamo in sicer iz prakse. Ob priliki mednarodnih tekem
v Parizu smo v našem.listu tudi dovolj jasno pokazali, da znamo ceniti sokolske uspehe.
Še o »špecijalizovanih športnikih«! Člankar pravi, da je delalo Sokolstvo vedno za uvedbo lahke atletike, ker ni moglo in smelo dopustiti, da bi sokolski vrhunski telovadci postali na orodju »špecijalizovani športniki«. T. S. se moti, ako misli, da lahko imenuje neljubi ekstrem telovadbe (— akrobatiko) sport. Akrobatika nima s sportom nobene zveze, zakaj sport je najprirodnejša telovadba. Gotovo ni le slučaj, -da so tudi antični Grki izbrali za telesno vzgojo svoje mladine zlasti lahko atletiko, boks, rokoborbo in plavanje, temveč je to dokaz njihove zdrave usmerjenosti v telesni vzgoji. Sicer je tudi akrobatika povsem častna stvar, vendar je spo-rt baš nasprotje akrobatike, ker vzgaja mladino v tekih, skokih in metih, v rokoborbi in v plavanju, v smučanju in v igrah itd.
Pri opazki »če že moramo- vsak uspeh meriti«, naj bi člankar pomislil raje na telovadne ali n. pr. na drsalne tekme. Zakaj pa ne bi merili skokov ali tekov? Ali ni to bolj utemeljeno, kakor če ocenjuje in meri sodnik izvedbo proste ali orodne vaje odnosno umetno drsanje na ledu? Meter in ura sta brez dvoma bolj objektivna sodnika kakor čut za napete ude, za eleganco, težkočo in pravilnost kompozicije!
PO SVETU.
Olimpijske znamke. Nemška lahkoatletska zveza zbira denar za udeležbo na olimpijadi. Dala je natisniti 500.000 znamk po 10 pfenigov in članstvo jih pridno-prodaja. Tako bo z malimi žrtvami prišla do kapitala pol milijona Din.
Kje bo olimpijada 1. 1940? Res je, da nas še čaka Los Angeles, za njim 1. 1936
ZP SmUCPRJE
PRisini fiRotsKi|.ODEn
GPBORDin za Dnmt nEPBEmodnvE runmnE zn OEŽnt jopiče VOLPEnE FLPDELE zn TELOVniKE PRISTRI TU Rine Zfl SRAJCE IP BLUZE
fl.&E. SURBERflE
Berlin, vendar se že danes v mednarodnem svetu živahno razpiravija o olimpijadi 1. 1940. Doslej sta se potegovali zanjo le Italija in Španija, v zadnjem času pa se oglaša tudi Japonska, ki bi rada bila prireditelj klasičnih iger.
Nurmi in finski učenjak. Sedemdesetletni finski profesor Sederholm, priznan učenjak, večkratni častni doktor različnih inozemskih univerz, ki dobro pozna razmere v Ameriki, je izjavil, da je napravil Nurmi za Finsko več reklame kakor katerikoli finski duševni velikan. Sederholm je dobil v Ameriki vtis, da pozna tam kvečjemu 100.000 ljudi finske učenjake in umetnike, med tem ko pozna finske športnike najmanj 10 milijonov ljudi.
Za olimpijado v Los Angeles se je
prijavilo 28 držav. Najmočnejša zastopstva pošljejo: Amerika 300, Nemčija 100,
Kamnik je z otvoritvijo smuške skakalnice doživel ponoven športni praznik, ki priča o delavnosti ,SK Kamnika. — Na praznik, 6. t. m. je bila slavnostna blagoslovitev in otvoritev smuške skakalnice na obronku Zapric s krasnim pogledom na spodnji del mesta s štirimi cerkvami. Te športne manife-sticije se je udeležilo preko 1000 ljudi.
Kamniški smučarji in športniki so na kolodvoru z godbo pričakali goste iz Ljubljane. V sprevodu so nato odkorakali proti skakalnici. Pričetek slovesnosti je bil z blagoslovitvijo, ki jo je izvršil kamniški dekan gosp. Rihar. Raz sod. tribune je nato pozdravil predsednik kluba dr. Žvokelj navzoče zastopnike oblasti, goste in tekmovalce. Med tem so bile izžrebane številke za prijavljene tekmovalce; kot sodnika sta fun-girala gg. A. Gnidovec in dr. Švigelj, navzoč je bil tudi predsednik JZSS dr. Pirc. Usoda je hotela, da je žreb določil startno’ št. I. za Kamničana. Poleg drž. prv. B. Šramlja in Pahneta (SKL) je startalo še 7 tekmovalcev, med njimi dva domačina. Rezultati so bili sledeči:
RAZPIS TEKEM V UMETNEM DRSANJU.
SK Ilirija razpisuje za soboto in nedeljo 30. in 31. januarja 1932 naslednje tekme v umetnem' drsanju:
Tekma za prehodno darilo dr. Gil-berta Fuchsa je dostopna seniorskim drsalcem vseh klubov v Jugoslaviji, ki so verificirani pri JZSS ter so jugoslov. državljani. Prehodno darilo postane definitivno last letošnjega zmagovalca. Nadaljne nagrade se podelijo po določilih § 7 tekmovalnega pravilnika JZSS. Dosedanji zmagovalci: 1923-24 g. V. Vodišek (SK Ilirija), 1925-26 g. inž. St. Bloudek, 1929 g. Em. Thuma (SK Reka). Prijavnina znaša Din 25.
Dosegljivo število točk za obvezne vaje 108, za prosto drsanje 72 (faktor 7), skupaj 180. — Obvezne vaje: loki št. 4 nz n, vijuga v osmici št. 22 d. np v n, vijuga v osmici št. 23 1 np v n, dvojna trojka št. 41 d nz v, dvojna trojka št. 42 d nz n, protitrojka št. 27 d np v, proti-trojka št. 28 1. np v, zanka-vijuga-zan-ka št. 83 d np v, zanka-vijuga-zanka št. 84 1 np v. — Prosto drssanje 3 minute.
Tekma juniorjev je otvor jena za verificirane juniorske drsalce saveznih klubov, t. j. za drsalce, ki v dosedanjih saveznih juniorskih tekmah še niso dosegli 1. mesta in ki še niso tekmovali v seniorskih tekmah JZSS-a. Prijavnina znaša Din 10. — Dosegljive točke: za obvezne vaje 72, za prosto drsanje 48 (faktor 4), skupaj 120. — Obvezne vaje: loki št. 3 nz v, spirala št. 6 np n, osmica na eni nogi št. 22 in 23 np v n, trojka št. 12 in 13 np n. — Prosto drsanje 2 minuti.
S pooblastilom JZSS razpisuje SK Ilirija za soboto in nedeljo 6. in 7. februarja 1932 tekme v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije za 1932, in sicer:
Tekma seniorjev za .prvenstvo Jugoslavije za 1932 je otvorjena za vse pri JZSS verificirane drsalce, ki so jugoslovanski državljani. Zmagovalcu pritiče naziv »Prvak Jugoslavije v umetnem drsanju za leto 1932«, častno darilo in
Anglija in Kanada po 80, Francija 70, Italija in Japonska po 60, Finska in Madžarska po 50 i. t. d. Jugoslavija se ni prijavila in tudi telovadci, ki so doslej edini prinašali točke, ne gredo- v Ameriko. Škoda je denarja, še bolj pa je škoda moralnega uspeha!
Svetovni rekorder Weissmüller je napisal knjigo o plavanju, ki pomenja senzacijo v športnih krogih. O vsebini bomo poročali v eni prihodnjih številk našega lista.
Iz Londona poročajo-, da je Jackson, olimpijski zmagovalec umrl. Do olimpijade 1. 1912. v Stockholmu, je bilo njegovo ime nepoznano. Tudi Angleži ga niso smatrali za mojstra in ga niso poslali na olimpijado. Potoval je na svoje stroške, starta! in zmagal na 1500 m v času 3:56.8.
in 29 m); 2. Šramelj Bogo-, SKL, 127 točk (22 in 28.50 m); 3. Jakopič A., SK Dovje-Mojstrana, 123.50 točk (14 in 24.50 m).
Pohvalno omenjamo, da sta takoj ob otvoritvi nastopila tudi domačina gg. Stergar in Levičnik.
Razdelitev nagrad se je vršila v restavraciji gosp. Kumra, kjer je predsednik dr. Žvokelj izročil zmagovalcu Palmetu prehodno darilo ličen pokal. Za njim so govorili še predsednik JZSS dr. Pirc, načelnik kamn. okraja dr. Vou-šek, mestni župan Fr. Kratnar in predsednik LZSP ter SKL Ante Gnidovec.
S tem je bila zaključena smučarska slavnost, ki bo nedvomno mnogo doprinesla k razvoju smuškega sporta. Res je sicer, da ima skakalnica še nekatere tehnične napake, ki se bodo pa z malenkostnimi stroški odstranile. Glavno je, da se popravi iztek: premer loka v izteku je premajhen, obenem pa se bo iztek izpeljal naravnost v nasprotni hrib. Pri naletu samem bo popravljen prehod iz naleta na most, ki je sedaj prekratek; most sam bo pa še nekoliko dvignjen. Po teh malih popravilih bo skakalnica res prvovrstna.
diploma. Nadaljne nagrade se podelijo v smislu § 7 tekmovalnega pravilnika. Prvak za leto 1929 je bil inž. Stanko Bloudek (SK Ilirija), naslednja leta se ni tekmovalo radi neugodnih zim. — Prijavnina znaša Din 25. — Dosegljivo Število točk: za obvezne vaje 120, za prosto drsanje 120 (faktor 10), skupaj ^40. — Obvezne vaje: loki v osmici št. 4! nz n, okret št. 33 in 34 np n, protitrojka št. 27 in 28 np v, protiokret št. 35 in 36 np v, zanka št. 16 nz v, trojka-vijuga-trojka št. 75 in 76 np v. — Prosto drsanje 4 minute.
Tekma dam za prvenstvo Jugoslavije za 1932 je otvorjena za verificirane članice vseh saveznih klubov. Zmagoi-valki pritiče naziv »Prvakinja Jugoslavije v umetnem drsanju za leto- 1932«, častno darilo in diploma. Nadaljne nagrade se podelijo po- § 7 tekm. pravilnika. Prvakinja za 1. 1929: ga. Gizela Ka-drnka-Reichmann (Hašk, Zagreb). Prijavnina: Din 25. Dosegljivo število točk: za obvezne vaje 84, za prosto drsanje 60 (faktor 5), skupaj 144. — Obvezne vaje: osmica na eni nogi št. 22 in 23 np v n, trojka št. 12 in 13 np n, zanka št. 14 np v, vijuga-dvo-jna trojka št. 55 in 56 np v n. —- Prosto drsanje 3 minute.
Tekmo v umetnem drsanju za seniorje, skupine II in juniorje, otvorjetjo za 'vse drsalce saveznih klubov, ki letos ne startajo za državno prvenstvo. Prijavnina znaša Din 20. Nagrade se podelijo v smislu § 7, tekmov. pravilnika. — Dosegljive točke: za obvezne vaje 84, za prosto drsanje 48 (faktor 4), skupaj 132. — Obvezne vaje: loki v osmici št. 3 nz v, trojka št. 10 in 11 np n, zanka št. 14 np v, zanka št. 15 np n, vijuga-dvojna trojka št. 55 in 56 np v n. — Prosto drsanje 3 minute.
Tekmo dam v umetnem drsanju, ki je otvorjena za vse drsalke saveznih klubov, ki letos ne startajo za državno prvenstvo. Prijavnina znaša Din 20. Nagrade se podelijo v smislu § 7 tekm. pravilnika. — Dosegljive točke: za obvezne vaje 60, za prosto- drsanje 36 (faktor 3), skupaj 96. — Obvezne vaje: loki v osmici št. 1 np v, loki v osmici št. 2 np n,
Najboljši smuški materijal Vsa oprema za zimske športnike
najugodnejše
a. goreč t: ;.
Ljubljana
v palači Liublj. kreditne banke.
Vsa popravila!
Zahtevajte
cenik
brezplačno!
trojka št. 9 np v + np v, vijuga št. 18 in 19 np v n. — Prosto drsanje 2 minuti.
Tekmuje se po pravilniku JZSS. Tekme se vrše na športnem drsališču SK Ilirije v Ljubljani (umetni led na prostem) in sicer obvezne vaje v soboto ob 14. popoldne, prosto drsanje pa v nedeljo ob 10. dopoldne. V primeru neugodnega vremena si pridržuje klub spremembe v časovnem programu in terminu. Prijavni rok je do petka pred tekmovalnim dnem opoldne na SK Ilirija, Ljubljana, Kersnikova ul. 3-II z rekomandiranim pismom, kateremu je treba priložiti prijavnino. Za stanje drsališča in morebitne nezgode sodelujočih ne prevzame nikakega jamstva niti klub prireditelj niti funkcijonarji v smislu § 27 tekmov. pravilnika. Drsalna ploskev za tekmo bo odmerjena v dimenzijah -pribl. 40X40 m *
Ob povoljnih vremenskih prilikah bo razpisal SK Ilirija za prihodnje nedelje še razne tekme za moško in žensko mladinq, za dečke in deklice ter tudi tekme v teku.
Tabela obveznih vaj iz pravilnika JZSS bo prihodnje dni izvešena na športnem drsališču SK Ilirije.
RAZPIS
smuškega prvenstva GZSP v kombinaciji za leto 1932, ki se vrši v Kranjski gori, v soboto dne 30. in nedeljo, dne 31. januarja 1932.
Program-: Sobota, 30. januarja ob 14. uri 30 minut smuški tek na 17 km s startom in ciljem- v Kranjski gori. Pravico udeležbe imajo vsi y GZSP verificirani člani stari nad 18 let. Tek se bo ocenjeval posamezno in v kombinaciji.
Nedelja 31. januarja ob 11. uri 30 minut skakalna tekma. Skoki se bodo ocenjevali posamezno in v kombinaciji. Popoldne ob 14. uri propagandno skakanje, katerega se morejo udeležiti tudi člani ostalih podsavezov.
Darila: Prvak v kombinaciji prejme naslov »Smuški prvak GZSP« v kombinaciji za leto 1932 in častno darilo. Prvi trije iz vsake tekme prejmejo častna darila.
Žrebanje za vse tekme in objasnitev proge se vrši v soboto, 30. januarja ob 12. uri v hotelu »Slavec«. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril se vrši v nedeljo, dne 31. januarja ob 16. uri v hotelu »Slavec«.
Prijave s prijavnino 10 Din za posamezno tekmo j-e nasloviti na Jože čin-ko-vic, Jesenice, Ruardov trg 1 (Gorenjsko), najkasneje do 27. t. m.
Zdravniški pregled vseh tekmovalcev se bo vršil pol ure pred pričetkom tekme.
Za prenočišča bo preskrbelo TPD v Kranjski gori.
V slučaju katerihkoli izprememb bo vodstvo GZSP pravočasno objavilo, kakor bo tudi še objavilo vse podrobnosti tega tekmovanja.
Vsi udeleženci teh prireditev se opozarjajo na ugodne zveze vlakov v Kranjsko goro in nazaj!
Vsi klubi in društva se naprošajo, da opozorijo svoje tekmovalce, da bo za treninge odprta skakalnica do četrtka, t. j. 28. t. m., nakar se zapre.
Obvestilo GZSP. Športni klub »Bratstvo«, smučarski klub »Bohinj« in TPD Sv. Janez se pozivajo, d'a uredijo vremensko poročevalsko službo tako, da bo o svojih poročilih bolj točna, kot do sedaj.
Kandidate za sodniške izpite se ob-
Otvoritev skakalnice v Kamniku
L Palme F., SKL, 137.50 točk (20.50
Objave
vešča, da se bodo vršili tozadevni izpiti v soboto, dne 23. t. m. ob 18. uri v kavarni »Čop«, na Jesenicah.
Klubi, ki še niso poravnali članarine za leto 1931/32 se pozivajo, da isto takoj poravnajo.
Dne 10. t. m. so sledeči klubi izvedli svoj klubski dan: SK »Bratstvo«, Srn. odsek obmejnega prosvetnega društva v Ratečah, smučarski klub »Dovje-Mojstrana«, SO Borec. Jesenice in SK »Svoboda«, Jesenice, ostalim klubom ni bilo radi snežnih zaprek mogoče izvesti klubskega dne ter ga bodo izvedli eno prihodnjih nedelj.
RAZPIS
VZTRAJNOSTNE SMUŠKE 'TEKME NA DALJAVO
50 km.
za predhodni pokal »Mariborskega smučarskega kluba« pod častnim predsedstvom mariborskega mestnega župana g. dr. Franjo Lipolda. Start pri Ruški koči na Pohorju, dne 24. januarja 1932 ob 7.30. Cilj. Ruška koča.
Pravico udeležbe imajo pri JZSS verificirani člani in inozemci.
Prijavnina za tekmovalca znaša Din 20 ter se izvaja v smislu S 8 pravilnika za smuške tekme JZSS.
Prijave sprejema »Mariborski smučarski klub« Maribor, Jurčičeva ulica 8 — urarna Stoječ. .
Nagradč:
a)	Najboljši tekmovalec prejme pokal »Mariborskega smučarskega kluba«, poklonjen od tvrdke Meinet et Herold, v prehodno last: ako si ga pa osvoji dvakrat po vrsti ali trikrat v presledkih, v trajno last.
Do končne odločitve hrani pokal njegov podsavez, za inozemce »Mariborski zimskošportni podsavez«.
b)	Prvih šest tekmovalcev prejme posebna darila.
Objava rezultatov ter razdelitev daril se vrši v Mariboru, dne 24. januarja 1932 ob 20. uri zvečer v Grajski kleti.
Radi dolžine proge je ista izpeljana po grebenih ter se izogiba velikim razlikam v padcih in vzponih. Na progi sta dve okrepčevalnici, kjer se bo tekmovalcem nudilo poleg drugega čaj in ovo-
maltine.
Radi vravnavanja hitrosti bo na progi označen vsak 5. km. Na mestu starta in cilja je zdravnik in glavna reševalna postaja na sredini proge pa rešilni oddelek.
Predsednik: Bruno Parma: Tajnik: Nikola Andrin.
IV. REDNI OBČNI ZBOR SK ŽELEZNIČAR MARIBOR.
Redni letni občni zbor SK Železničar se vrši v torek dne 26. januarja 1932 ob 20. uri (v slučaju nesklepčnosti pol ure kasneje) v restavraciji Narodni dom.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora.
3.	Poročilo sekcijskih načelnikov.
4.	Sprememba pravil.
5.	Volitve.
6.	Slučajnosti.
Samostojni predlogi članov se morajo predati pismeno najkasneje 8'dni pred občnim zborom.	OJbor.
VERIFIKACIJE JZSS.
Z 11. januarjem 1932 se. verificirajo za:
Smučarski klub Ljubljana:	Kačič
Julijan, Baebler Leom
SK »Ilirija«, Ljubljana: Čop Franci. Kos Franc, Bručan Vladimir, Payer Vera, Rozman Pavla, Sever Igor.
Društvo planinara u Bosni in Hercegovini, Sarajevo; Dr. Debeljak Miroslav. Nagy Hugo, Telar Gjuro. Mellinger Nikola.
SK »Slavija«, Sarajevo: Kofler Leo.
Crta se od Ljublj. sport, kluba Saša Knez vsled smrti.
Tajnik II.
Premog, suha drva
priporoča članom športnih društev
„Kurivo“, dr. z o. z.
Dunajska 33. Telefon 34-34