5o8 Listek. • LISTEK. V Ljubljani, dne" 31. malega srpana 1890. Vesel dan V cesarski rodovini. Velika družina avstrijskih narodov praznuje danes velik dinastični praznik. Cvetoča hči Njiju Veličanstev, presvetla nadvojvodinja MARIJA VALERIJA se je danes v prijaznem gorskem mesteci na Gorenjem Avstrijskem poročila z izvoljencem svojega srca, z Njegovo c in kr. Visokostjo presvetlim gospodom nadvojvodom FRANČIŠKOM SALVATORJEM. Blagoslovljena od presvetlih svojih roditeljev, spremljana od bliščečega zbora visokih sorodnikov in dostojanstvenikov, stopila sta pred oltar, kjer je cerkev posvetila Njiju zvezo, veljavno do smrti. Po vsi širni Avstriji ni ga zvestega državljana, da bi se danes v duhu ne udeležil veselega dneva v cesarski rodovini. Brez razločka vere in narodnosti pošiljamo danes vsi presrčne čestitke na cesarski dvor, iskreno želeči, da bi bila ta zveza mladima novoporočencema in mnogoizkušenemu, nad vse ljubljenemu presvetlemu Vladarju vir nikdar minljive sreče ! Jernej Križaj-Severjev f, župnik pri sv Antonu poleg Kopra v Istri, pisatelj slovenski, umrl je dne" 19. ržnega cveta t 1. Križaj je bil porojen dne" 18. velikega srpana 1838. 1. v Orehku na Notranjskem. V šolo je hodil najprej v Trstu, kjer se je do dobra seznanil z italijanskim jezikom, gimnazijo je pa dovršil leta 1860. v Ljubljani. Sošolci v 8. gimnazijalnem razredu so mu bili med drugimi sedanja vseučiliška profesorja dr. Stanonik in dr. Krek, slovenski pisatelj in sedanji trnovski dekan Ivan Vesel, zdaj že pokojni zgodovinar Parapat, sedanji stolni župnik ljubljanski Flis, slovenski pisatelj iu operni pevec Josip Nolli i. dr. Pokojni Križaj je bil prejšnja leta jako spreten pisatelj slovenski Pod izmišljenim imenom »J. Severjev« je priobčil v Janežičevem »Glasniku« 1 1864. nekoliko lepih, nežnočutnih pesmij. Za poskušnjo ponatiskujemo tukaj njegovo Trojno srce". Globoko v prsih giblje se nekaj čdrobno, Kakor svitloba lune razjasni temno noč, Glasi se čudomilo, žalobno in ljubo, Ima sred deviško prečudno tajno moč; Cveti veselje tiho, kali skrivno gorje", Globoko v prsih sije ljubezni živi plam, In mesto to presveto človeško je sred! In žarno vnema srce, možu poguma znam! Mladenču persi dviga hlepenja divji žar, Ljubezni polno tretje tak vroče in gorko — Navdaja mu jih nada, nek tajni sladki čar, Oklepa vse in veže z nevidno nas močjd, Srce mladenča obsega vso tugo in britkost, In v žalosti, veselji zvdsto nam vedno je, Obsega rajske sanje, ljubezni vso sladkost! Najlepše res na zemlji: — oh materno srce ! V »Glasniku« 1. 1865. beremo njegovo povest »Ognjeni zmaj«, katero je poslovenil iz ruščine; v Trstenjakovi »Zori« 1. 1873. pa njegovo izvirno nekoliko sentimentalno novelo »Blaženka«, pisano s srčno krvjo, najbrž iz njegovega življenja. Ravno tam je priobčil lep dovršen prevod žaloigre »Frančiška z Rimini«, katero je spisal slavni italijanski pesnik Silvio Pellico. Prelagal je na slovenski tudi sloveči roman Manzonijev »Promessi sposi« ter završil še marsikatero drugo lepo delo. Blag mu bodi spomin! V spomin Matevžu Ravnikarju je dne" 13. malega srpana priredilo naše »Pisateljsko društvo« na yačah lepo slavnost, katero je žal, nekoliko motilo deževno vreme, Listek. 509 Slavnost se je vršila najprej v vaški cerkvi, kjer je imel dnevi primeren krasen cerkveni govor g. prof. Tomo Zupan in je nato daroval sv. mašo z veliko strežbo g. kanonik K. Klun. Po maši se je občinstvo zbralo na trgu, in ko so pevci odpeli Jenkovo »Molitev«, stopil je na oder g. L. Svetec ter nam v izbornem govoru podal sliko Ravuikarjevega življenja in delovanja. Po Svetčevem govoru so šli mnogoštevilno zbrani slavitelji Ravni-karjevi v sprevodu z godbo po lepo okrašenem trgu pred rojstveno hišo Ravnikarjevo, kjer se je po primernih pesmih in po govoru društvenega predsednika g. dr. Vošnjaka, v katerem je poudarjal pomen tega dneva ter slavil dobrotnika narodovega in očeta slovenske proze, razkrila spominska plošča, vzidana nad hišnim vhodom. Nje napis pravi: » V tej hiši je bil porojen dne 20, septembra 1776. slavni pisatelj slovenski MATEVŽ RAVNIKAR,. prvi škof tržaško - koprski.« Pisateljsko društvo dne 13, julija iSgo. Po slavnosti so se gostje zbrali po raznih gostilnih ter se okolo 2. ure začeli razhajati. Vsakdo, ki se je udeležil tega lepega narodnega praznika, vzel je s seboj veselo prever-jenje, da po teh krajih prebiva čvrst, zaveden in požrtvovalen narod, ki je storil s petjem, godbo, okrašenjem hiš in trgov vse, kar je mogel, da vredno poslavi največjega sina, ki se je rodil med njim, in dostojno sprejme slavitelje njegove. »Matica Slovenska« razgla-a nastopni stalni program »Slovenske Besede«, ki je po prejšnjem nekaj prenarejen: Matice Slovenske odbor je sklenil izdajati znanstven list »Slovenska Beseda«, kateremu naj bi bil glavni namen pospeševati razvoj našega knjižnega jezika ter določiti in utrditi jednotne pravilne oblike v govoru in pismu. V ta namen se je imenovani odbor obrnil do nekaterih slovenskih jezikoslovcev ter skupno z njimi določil bodočemu listu stalni program. Po tem programu se bodo razpravljala v »Slovenski Besedi« vsa vprašanja, tičoča se slovenske slovnice, katera še niso dognana ali še ne dosti razjasnjena; pri tem se določi, koliko se je ozirati na etimologijo, koliko na zgodovinski razvoj in koliko na fonetiko sedanjega živega jezika. Ust bode odmenjen slovenskemu jezikoslovju sploh, a najbolj se bode oziral na pravorečnost in jednotno pravilno pisavo. Vse dognane stvari se bodo zbirale, in na podlagi teh be-ležkov se bode mogla izdati slovenska pravopisna knjižica. »Slovenska Beseda« bode nadalje pospeševala pravilni razvoj slovenskega besedja v slovarskem oziru in si torej prizadevala pripomoči v to, da se nataučno določijo pomeni besedam, kjer se kaže razlika v rabi, da se strokovno nazivoslovje (terminologija) razvije po svojstvu in pravilih slovenskega jezika in da se jezik obogati iz nikakor še ne povse razkritih zakladov narodnega govora; v ta namen bode list tudi prinašal iz raznih krajev zbirke takih besed, ki so ali sploh manj znaue, ali imajo v različnih krajih različen pomen. Najpripravnejši bodo v obče kratki spisi, ki se bodo držali omenjenih mej; sprejemale se bodo pa tudi kritike vseh slovenskih knjig z ozirom na njih jezik. Vse to se bode zgolj stvarno razpravljalo; mirni in stvarni polemiki, katera uči polagoma spoznati resnico, bode »Slovenska Beseda« na razpolaganje; a izključeno iz nje bode vse strastno in osebno napadanje in pikanje, za kar jamči uredništvo, kateremu je glede" tega pridržana pravica, da popravi in zavrže vse, kar bi se ne ujemalo s tem načelom.