VletaSunebodo šli na iikiišča? nepotrebni 9 Stran 3 Stran 16 Št. 76/ Leto 61 / Celje, 26. september 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR 9770353734020 seil lu/ Dnevi junaške Pike Izjemno zanimanje za Pikin festival v Velenju - V ospredju uganka Pred večtisočglavo množico, pomnoženo z neprešteti-mi pikami in kitkami, so v nedeljo v Velenju odprli 17. Pikin festival. Pika se je letos pripeljala s helikopterjem, na prizorišče so jo prinesli gusarji z otoka Taka Ta-ka. kjer je postala princesa, v Velenju pa ji je župan Srečko Meh za teden dni izročU župansko lento. Že nedeljsko uvodno dogajanje je kazalo na upravičeno pričakovanje organizatorjev, dabo Velenje v tem tednu obiskalo skoraj 80 tisoč obiskovalcev, predvsem otrok iz Slovenije in zamejstva. Kot vedno, so tudi letos vstopnica na Pikin festival spletene kiüce ali čopki (to seveda ni obvezno, ker bodo deklice in dečke v Pikini lepotilnid naličili Pikini pomočniki), razpoznavno znamenje pa sta tudi različni nogavički. Sicer je že v nedeljo na prizorišču ob Velenjskem jezeru poleg pik in kitk kar mrgolelo rumenih majic in balonov, da o »Fickotih« ne govorimo. Med vladavino Pike Nogavičke se bo v mestu zvrstilo več'kot 30 ^edaliških, lutkov-nili in plesnih predstav, sedem razstav, veliko drugüi spremljevalnih dogodkov in seveda vsak dan več kot 120 Pikinih delavnic, v katerih bodo otroci ustvarjali in sproščali svojo Prihod princese Nogavičke na Pikin festival domišljijo. Rdeča nit letošnjega festivala je uganka, z njo pa bo povezana večina dogajanj a. Častna pokroviteljica je Mojca Horvat, »pikast« teden ob Turistično rekreacijskem centru Jezero pa se bo zakljuäl v soboto s Pikinim dnem, ki je vedno najbolj živahen. Pika obljublja, da bo tudi letos tako, ko bo na TRC Jezero pripravila še več ustvarjalnih delavnic in razstav na prostem, v goste povabila glasbenike, plesalce, čarovnike in poskrbela za veliko presenečenj. Ta dan bo na Velenjskem jezeru tudi Piki-na jadralna regata v razredu optimist, v glasbeni šoli v središču mesta pa državna revija otroških plesnih skupin Pika miga 2006. Na zaključni slovesnosti bodo organizatorji podeliü naj- višja festivalska priznanja - zlate pike. Prejeli jih bodo izvajalci najboljše festivalske predstave po izboru Pikine žirije, zmagovalec Pikine jadralne re-gate ter zmagovalec literarnega natečaja Moja uganka, v katerem lalico sodelujejo vsi slovenski osnovnošolci od 5, do 9, razreda. URŠKA SEUŠNIK Srečanje mladih rotarijcev Evrope V nedeljo se je v Celju zaključilo tridnevno srečanje rotaract klubov Evrope, ki se ga je udeležilo več kot 110 mladih rotarijcev iz 14 evropskih držav in ZDA. Udeleženci so bili nameščeni v Celju. V petek so bili na celodnevnem izletu v Ljubljani, po vrnitvi v Celje pa so se povzpeli še na Stari grad in dan zaključili s slo- vensko večerjo v hotelu Štor-man. V soboto so speljali jesenski sestanek Sveta Rota-racta Evrope, de! udeležencev srečanja pa je spoznaval Maribor, Lepo je uspel tudi osrednji dogodek srečanja - dobrodelni koncert ob 250-letnici rojstva W. A. Mozarta v Unionski dvorani v Celju. Udeležilo se ga je več kot 300 gostov iz Slovenije in tujine. Po uradnem delu programa, so mladi celjski rotarijci predali donacije celjskemu diiiš-tvu Sožitje, Zavodu Vir in invalidnemu dijaku srednje šole za gostinstvo in turizem, skupna vrednost donacije je bila tisoč evrov. Srečanje se je zaključilo z druženjem v dvoranah Celjskega doma in poslovilnim prigrizkom vho-telu Štorman. BS Pika je »kui« dM* M^h*' • v 4 U i '«t *Ya T iV Pika Nogavička, junakinja pisateljice Astrid Lind-gren, je v resnici priljubljena med otroci. 1\idi med našimi mladimi bralci, kot kaže glasovanje na otroški strani Novega tednika, je knjiga o Piki najbolj priljubljenimi, Pikin festival v Velenju pa iz leta v leto podira rekorde. Vendar se zdi, kot da festival ni namenjen samo otroški domiš-Ijiji ... sem knjigo o Piki Nogavički že prebrala m navdušena sem nad njenimi dogodivščinami. Pika mi }e >ful< všeč, naibolj zato. ker je m strah.« Matjaž Čemovšek, vodja Plkinega festivala: »Veseli nas, ker bomo, kar se tiče obiska, letos podrli vse rekorde - pričakuj emo namreč skoraj 80 tisoč obiskovalcev. In to ne le otrok, temveč tudi babic in dedkov. Letos spet opažamo, daje prireditev dobro sprejeta med domačini. Sicer smo spet popestriU dogajanje ter postavili še bolj pisano prizorišče. Za pripravo festivala potrebujemo 30 milijonov tolarjev, če pa bi ocenili dejanske stroške, od prostovoljnega dela, materiala in ne nazadnje medijskega prostora, za festival porabimo 100 milijonov tolarjev. In veseli me, da bomo lahko vztrajali tudi prihodnja leta.« Julija tz Šoštanja: »S hčerko vsako leto pnhaiava v Velenje, m to skoraj vsak dan med Pikinim festivalom. Najbolj mamljive so delavnice, saj s hčerko radi izdelujeva razhčne stvari. Veste, Pika ni samo za otroke, za mamice je tudi. Zame na primer, je to eden najlepših tednov v letu. Na predstave sicer ne hodiva, spremljava pa vse dogajanje ob jezeru. Seveda obe dodobra poznava knjigo o Piki. pa risanko sva že cel teden gledah.« IZJAVA > TH>NA Odhod »Dobil sem svoje, sedaj pa grem.« Celjski škof dr. Anton Stres s simboličnim darilom v rokah med odhajanjem iz Slomškove dvorane v Mozirju. Vsi prisotni so odhod z razumevanjem sprejeli, saj so vedeli, da se škofu mudi k maši v farno cerkev. »Uradna« Pika Nogavička: »Do sobote sem prevzela oblast v Velenju m obljubim lahko, da bom kot župani a poskrbela za veliko smeha, pa igrali se bomo. Seveda bomo tudi ugibali, saj je letošnji festival v znamenju ugank. KoUko ugank in drugih dogodkov se bo v tem tednu zvrstilo, žal ne znam prešteti - saj veste, kako je bilo z mojo šolo. Obljubljam tudi, da bom dobro poskrbel za otroke, kar pa se tiče len-te, ki mi jo je izročil velenjski župan Srečko Meh, bom do konca festivala razmislila, ali jo bom sploh vrnila.« Neja iz Gorice pri Velenju: »Obiskujem 3. razred. Na festival prihajam že več let. Dopoldanskih predstav se udeležimo s šolo, popoldne pa me mamica in očka pripeljeta na delavnice. Seveda Nina iz Podgorja: »Najbolj všeč so mi delavnice, te so najboljše. Predstav si ne bom ogledala, ker me mamica pripelje samo na delavnice. Kaj sem lani izdelala, se ne spomnim, vem pa, da so mi Pikini pomočniki zelo pomagali. Knjige o Piki še nisem brala, vem pa, da je bila Pika pikasta. Sama ji ne bi bila podobna, čeprav mi mamica za obisk festivala vedno naredi čopka in pikice.« US Alojz Šmigovec, vodja iniciativnega odbora, ob edini cesti, ki vodi do Braslovč po ozemlju te občine. Vrl spada k imaraki občini, biša pa je že na ozemlju Braslovč. Voliti ali ne voliti? Bodo »Protjeki« iz Letuša v Občini Braslovče izrazili državljansko nepokorščino, ker se ne upošteva njihove želje, da bi živeli v okviru Občine Šmartno ob Paki? Prebivalci Letuša na levem bregu Savinje, na njenem sotočju s Pako, imajo že več kot 15 let isto željo -odcepitev od dosedanje Občine Braslovče in priMluči-tev k Občini Šmartno ob Paki. Pobud za ureditev meja med občinama je bilo že več, a so stvari doslej ostale nedokončane. Približno 120 prebivalcev Roj oziroma Re-čiške gmajne ali slabšalno Prot j a na območju, velikem štiri hektare, se trenutno odloča po bamletovsko - voliti ali ne voliti. Če ne bodo volili, delajo uslugo tistim, ki jih ignorirajo, če odidejo na volišče, ni prihodnosti. Ustanovili so tudi šestčlanski iniciativni odbor. Ker so krajevne meje nekoč določali tudi po toku rek, ki so jasno svoj tok spreminjale, se danes nekateri LetuŠani ne Čutijo pri-padne dodeljeni občini. Še pred leti omenjeno zemljišče ni bilo zanimivo za poselitev. A so navdušenje nad bivanjem tam pokazali vi-kendaši, ki so predvsem iz Celja prihajali v ta kraj in iz počitniških hišic ustvarjali svoje domove. Iz nekoč vaške gmajne je na tem območju zrasel »Raj«, kot imenujejo naselje tamkajšnji prebivalci. Slišati je, da je to najlepše in zgledno urejeno območje. A po zaslugi ljudi, ki tam živijo in ne občine, ki ji pripadajo, povedo. Razlogov za priključitev tega območja k Šmart-nemu ob Paki je, kot so prepričani, mnogo. Nič in mnogo sicupnega Ne.le oddaljenost naselja od središča Braslovč, tudi naravna pregrada Savinje ovira njihov vsakdanjik in jih usmerja tja, kjer uradno niso. Edini možni dovoz po asfaltirani cesti do naselja poteka na območju Šmartnega ob Paki, medtem ko je cesta, ki poteka po ozemlju Braslovč, makadamska in v slabem stanju. Krajani Letuša se vsa leta, kot poudarjajo, poslužujejo vseh ustanov v sosednji občini in so del njihovega družbenega življenja. Otroci obiskujejo tamkajšnji vrtec in šolo, tja odhajajo v knjižnico, k zdravniku, v trgovino, banko, kabelski razdelilni sistem je del njihove- ga sistema, pošta naselja nosi ime pošte Šmartno ob Paki, za odpadke skrbi šmarš-ki koncesionar, tam se vršijo tudi pokopi pokojriikov. Pravijo, da so kot privesek Braslovčam in da je zadnji denar na lo območje prišel pred sedmimi leti. »V Bra-slovčah jim gre le za denar, zato nam ne prisluhnejo,« pravi Alojz Šmigovec, vodja civilne iniciative, ki je pred mesecem dni sprožOa upravni spor na celjskem sodišču. »Vsa leta nas ignorirajo, zato smo se odločili za spor,« še pravi. Že pred štirinajstimi in nazadnje pred štirimi leti so pobudo s podpisi za spre-menitev meja naslovili na obe občini, pa do sedaj ti dve še nista našli ustreznega soglas-ja. Mejna cesta med obema občinama, ki pa ji šmariki sosedi grozijo z zaprtem, saj Brastovčani ne prispevajo za njeno vzdnevanje. Osmerci na jezeru Univerza v Mariboru In celjska Fakulteta za logistiko sta v petek na Šmartinskem jezeru v okviru raziskovalnega projekta Noč raziskovalcev izpeljali veslaško regato osmercev. V dveh čolnih so se na kratki, vsega 500 metrov dolgi progi pomerile štiri posadke v dveh čolnih. Zmagali so veslači mariborske univerze, ki so tako premagali tri preostale posadke Iz zagrebške univerze. Na Fakulteti za logistiko obljubljajo, da bo jesenska regata osmercev postala tradicionalna prireditev. Noč raziskovalcev so zaključili z vehko študentsko zabavo ob glasbi skupine Mi2- BR. fotor SHERPA Pobudo naj bil dvakrat obravnavali tudi v Državnem zboru. Sprva jo je vložil poslanec Milan Kopušar, a je njeno obravnavanje klavrno padlo v vodo zaradi manjkajočih členov in s tem nepopolnega dokumenta. Uspelo ni tudi v drugem poskusu, Tokrat je pobudo vložil poslanec Drago Koren. Lani oktobra je v DZ vložil pobudo za priključitev dela naselja Letuš k Rečici ob Paki v Občini Šmartno ob Paki in mesec kasneje prejel dopis, da za omenjeno pobudo ni zakonske podlage, kot to veleva Zakon o ustanovitvi ob-' čin ter o določitvi njihovih območij. Omenjeno pobudo so zato že ob Kopušarjevi predložitvi odstopili okolj-skemu ministrstvu. Geodetska uprava RS je zato potrebovala priložitev elaborata o prikazu meje, kot so jo sporazumno prikazali pooblaščeni predstavniki lokalne skupnosti, in soglasje obeh občin o poteku meje. In prav pri slednjem se zatika že toliko let. Soglasja ni. Korenu se zdi rešitev priključitve naselja na levem bregu Savinje k Rečici ob Paki normalna in enostavna, a se je na tej točki njegova pobuda ustavila, Braslovški župan Marko Balant meni, da so pove- čane aktivnosti tamkajšnjih prebivalcev tudi plod pomoči šmarškega župana Alojza Podgorška. »Občinski svet že dvakrat ni dal soglasja k tej pobudi. Imajo pa zato vse možnosti, da uberejo drugo pot,« utemeljuje Balant. Pravi še, da se katastrske meje ne spreminjajo kar tako zaradi interesov nekaterih in da zanje najverjetneje tudi država ni zainteresirana. Bojkota volitev in nepokorščine, ki jo napovedujejo občani, ne želi komentirati in ob tem meni, da so v ozadju iniciativnega delovanja pohtični interesi. Alojz Podgoršek je mnenja, da odnos predstavnikov sosednje občine ni bü vedno prijazen za prebivalce na tem območju, zato razumejo njihovo stisko. »Občinski svet Občine Šmartno ob Paki je zato že dvakrat sprejel sklep o priključitvi k nam, vendar na drugi strani tega interesa ni.« Podgoršek še poudarja, da Šmarčani nimajo interesa po ozemlju in da je tudi priključitev povezana s stroški, a imajo za nekatere težave tudi že rešitve. Njihovo napoved nepokorščine sicer ne odobrava, bo pa to najverjetneje edina pot, da izrazijo nezadovoljstvo in dolgoletno željo, MATEJA JAZBEC NOVI lElilK Prelomni trenutek za Tecos Razvojni center orodjars-tva Slovenije I^cos, ki ima sedež v poslovni stavbi Rits, je v petek predstavil 446 tisoč evrov vreden projekt opreme laboratorija z vrhunsko raziskovalno opremo za preizkušanje novih tehnologij in orodij. Kot je poudaril direktor Tecosa dr. Blaž Nardin, pomeni nadgradnja laboratorija prelomen trenutek za center orodjarstva, »saj smo prešli iz računalniških oziroma digitalnih tehnologij v realne. Se pravi, orodjarji lahko sedaj projekte, ki smo jih razvijali v računalniškem okolju, tudi dejansko preizkusijo v realnem okolju.« Poleg softverske nadgradnje, med katero so še posebej omenili opremo za skenira-nje v treh dimenzijah, s katero pomagajo tudi medicini in restavratorstvu (tako lahko naredijo različne proteze po zgledu prvotnih in verodostojno reprodukcijo originalov, ki propadajo), so v sklopu projekta kupili še dva stroja za brizganje plastike, saj se ravno ta navezujeta na prvi patent Tecosa. »Ta je zaenkrat le na pa- w temperatura je p ključna pri izdelavi orodij, sta poudarila dr. Blaž Naidin in Samo Cazvoda. pirju oziroma smo ga pripeljali do faze prvih preizkusov, ki še niso realni. Naša želja je, da to vgradimo v orodje in preizkusimo na stroju, potem pa seveda sledita nadaljnji razvoj in industrializacija. Predpogoj za to pa so naši lastni stroji, ker v industriji ni prostih kapacitet za preizkuse,« je povedal vodja projekta Samo Ga-zvoda. Nadgradnja laboratorija je kljub veUkemu pomenu šele zametek, iz katerega se bo s pomočjo razpisov in strukturnih skladov razvil celovit slovenski center za preizkušanje orodij, kakršne poznajo v tujini. »Brez tega bodo naši orodjarji Se vedno v podrejenem položaju in ogroženi s strani nizkocenovnih trgov,« je zaključil Nardin. ROZMARI PETEK Foto; NATAŠA MÜLLER Mik »pokrivacf Slovenijo Celjsko podjetje Mik bo v kratkem mrežo svojih prodajno-razstavnih salonov razširilo še v Novo Gorico in Kranj. Kmalu pa naj bi se ugodno razpletlo tudi njihovo prizadevanje, da v Celju na novi lokaciji zgradijo večjo tovarno. Podjetje namreč že nekaj časa poka po šivih, naročil za plastično stavbno pohištvo pa je iz leta v leto vse več. Lastnik in direktor Mika Franci Pli-beršek se za primerno zemljišče v Celju, na katerem bi zgradil okrog 10.000 kvadratnih metrov velik objekt za proizvodnjo in prodajni salon, bori že skoraj štiri leta, Doslej se je vedno zataknilo v občinskih službah, kjer pa so mu, kot je povedal, pred kratkim dejali, da se »stvari premikajo«. »Verjamem, da nam bo končno le uspelo dobiti želeno lokacijo. Pripravljenih sicer imam nekaj rezerv- nih rešitev, vendar bi rad ostal v Celju,« pravi PUberšek. Z gradnjo nove tovarne se mu mudi, saj bodo sredi prihodnjega meseca zagnali novo linijo, s katero bodo podvojili proizvodnjo. Doslej so na dan izdelali do 330 elementov stavbnega pohištva, z novo linijo pa se bo proizvodnja povečala na preko 600 oken in vrat dnevno. »Na sedanji lokaciji, kjer delamo na 4.500 kvadratnih metrih, bomo imeli veliko gnečo. Logistične težave bomo vsaj deloma poskušali reševati s posebnim računalniškim nadzorom,« pojasnjuje Pliber-šek. Z novima salonoma v Novi Gorici in Kranju bodo v Miku »pokrili« skoraj celotno Slovenijo: Ostala jim je še Dolenjska, kjer naj bi prodajalno v Novem mestu odprli prihodnje le- www.nlbleasing.si NLbO Leasing Krkin vpliv na borzo Trgovanje na Ljubljanski borzi se je osredotočilo na delnice Krke, ki so v preteklem tednu praktično samostojno držale pozitiven nivo glavnega borznega indeksa. Zadnji dvig se je začel v začetku meseca, ko je ena izmed tujih finančnih inštitucij svojim klientom posredovala novo analizo teh delnic. Olje na ogenj je potem prilii še predsednik uprave družbe, ki je krepko povečal svoj portfelj delnic. Ko je za novo oceno, ki je nad 170.000 tolarji, izvedela tudi javnost, se je povpraševanje samo še dodatno okrepilo. Ob vsakem dvigu cene se pojavi tudi povečana ponudba, saj je kar nekaj slovenskih skladov do vrha napolnjenih s temi delnicami in »morajo« ob vsakem premiku usklajevati port-felje, kar pomeni prodajo dela delnic. Pretirani skoki, kot je bil pred časom primer Petrola, so tako na srečo vlagateljev malo verjetni. Cena delnic je skoraj vsak dan preteklega tedna dosegla nove rekordne vrednosti. Samo septembra se je cena povzpela za dobrih40 odstotkov, letošnja rast pa je že zavidanja vrednih 70 odstotkov. Sznal» bne Enotni te£aj Promet v mSrr %SPT. CICG Cinkarna Celje 24.448,85 9,05 0.60 CETG Cetis 20.011,00 0,21 -9.94 CHZG Comet Zreče 1.907,10 0,43 0.00 GfiVG Gorenje 5.553,91 206,32 -0,40 PILR Pivovarna Laško 8.193,45 54,73 1,15 JTKS Juteks 27000,10 2,98 0.00 FTOG Eiol 49..D00.00 8,41 0,00 Nekaj pozitivnega vzdušja se je preseUlo tudi na delnice Petrola, ki so v začetku tedna padle celo pod 100.000 tolarjev, vendar pa so v drugem delu tedna pridobile več kot 4 odstotke. Imetniki delnic so si tako malo oddahnili, za večji mir pa bo potrebno tudi močnejše povpraševanje, ki bi stabiliziralo tečaj. Cena delnic se je vrnila na nivo s konca prejšnjega tedna, vendar pa delnice Petrola v ničelni tedenski rasli niso izjema. Poleg Krke so namreč le Še delnice Gorenja in Merkurja nekaj nad petkovim nivojem, vse ostale pomembnejše pa so v tem tednu doživele korekcijo. Podobno usodo kot delnice Petrola so doživele tudi delnice Žita, ki so v prvem tednu septembra dosegle največjo rast. Padec cene v tem primeru ni posledica pričakovane korekcije po strmi rasti v začetku meseca, ampak je bolj verjetni razlog umik enega aU več glavnih kupcev, zaradi česar se je občutno zmanjšalo povpraševanje. "Hidi cena delnic Žita je v drugi polovici tedna pridobila vso izgubljeno vrednost. Z«tniit86aj 5.584.73 Indeks SBI20 PIX 4.683.70 ^ 0.75 BIO 118.68 ^ 0.03 Rast delnic Krke ima močan vpliv tudi na delnice investicijskih družb, kjer je bilo v začetku tedna čutiti korekcijo, potem ko se je nekoliko omilil vpliv pričakovane kotacije Telekoma. Kot smo že nekajkrat omenili, so praktično vsi skladi do vrha napolnjeni z delnicami dolenjskega farmacevta, kar ima seveda neposreden vpliv na uspešnost njihovega poslovanja. Najbolj so bile znova na udaru delnice NFD 1, ki so vzbudile veliko zanimanja že zaradi delnic Telekoma. NFD 1 ima petino sredstev v delnicali Krke, kar je tudi njihova največja naložba. Enotni tečaj teh delnic je presegel 400 tolarjev, kar je tri odstotke nad nivojem iz konca prejšnjega tedna, NFD 1 ima še eno podobnost z delnicami Krke - zaradi velikosti sklada se ob vsakem premiku cene pojavi tudi precejšnja ponudba, kar preprečuje morebime prevelike skoke, KAREL LIPNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. ŠTAJERSKI VAL NOVi'TEIilK IZ N^H KRAJEV Za zdrav naraščaj v celjskem zdravstvenem domu so v petek slovesno odprli prenovljen dispanzer za predšolske otroke. Denar za naložbo, vredno 105 milijonov tolarjev, je v celoti zagotovil zdravstveni dom. Po tridesetih letih prvič obnovljeni veliki, svetli in lepo opremljeni prostori so seveda le okvir za delo, ki ga za 3.500 najmlajših opravljajo štiri zdravnice pediatiinje, tri diplomirane in štiri srednje medicinske sestre. Dispanzer so obnavljali štiri mesece. Uredili so pel sodobno opremljenih ambulant. Tri ambulante s čakalnico so namenjene sistematičnim preventivnim pregledom otrok od rojstva do vstopa v šolo, dve ambulanti za obravnavo bolnih otrok pa sta povezani s prostorom za medicinske posege in z izolacijskim prostorom za bolnike 2 nalezljivimi boleznimi Zdravstveni dom Celje je v obnovo dispanzerja za predšolske otroke vložil 105 milijonov tolarjev C ter imata ločeno čakalnico in dostop v laboratorij, Vsi prostori imajo urejeno prezračevanje in so klimatizirani, Posodobili so tudi sanitarni blok in uredili sanitarije za otroke na invalidskih vozičkih. Posodobitve otroškega dispanzerja je še posebej vesela vodja otroškega dispanzerja Mojca Jereb Kosi, dr, med,, spec, pediatrije. »Dolžni smo jo bili našim pacientom in njihovim staršem, za kolektiv otroškega dispanzerja pa je nov izziv za strokovno rast,« poudarja. Da bo ena največjih na= ložb zdravstvenega doma v zadnjih letih vzadovoljstvo najmlajših, njihovih staršev in zaposlenih, je prepričan tudi direktor J2 ZD Celje prim. mag. Stanislav Kajba, dr. med. Kot pomemben prispevek na področju preventivnega dela s predšolskimi otroki pa ga je označil še generalni direktor Direktorata za zdravstveno varstvo pri ministrstvu za zdravje, prim. Janez Remš-kar. bližino zdravstvenega doma, tako da je vanj mogoče vstopati neposredno s parkirišča, namenjenega obiskovalcem zdravstvenega doma, še posebej tistim, ki se težje giba-jo. V Zdravstvenem domu Celje so letos za obnovo zgradb in posodobitev opreme namenili 440 milijonov tolarjev. Obnova otroškega dispanzerja je, poleg dograditve prizidka s plinsko kotlovnico na Zdravstveni postaji Vojnik, največja v tem letu in je del večlehiega naložbenega ciklusa v prostore. MBP, foto: ALEKS ŠTERN Prva škofije 21. maja ustanovljena celjska škofija je 1. septembra začela z rednim delom v Celju. Prve prostore ima v 1. nadstropju Mohorjeve družbe nasproti Marijine cerkve v Prešernovi ulici 19. Ekipo, ki je začela z delom, sestavljajo škof dr. Anton Stres, generalni vikar, kancler in tudi arhivar Jože Kužnik, ekonom je Jože Pribožič, ki pa ostaja župnik in dekan v Šoštanju, tajnica je sestra Rozalija Laznik. Po poti^bi bodo v prihodnje ekipo še razširili, predvsem pa se bodo usmerili v pridobitev številnih sodelavcev. 20. septembra so imeli volitve za imenovanje članov v duhovniški svet, v katerem bo dvajset članov, med njimi predstavniki enajstih dekanij, po uradni dolžnosti in po škofovi odločitvi- Iz tega se bo oblikoval ožji zbor škofovih svetovalcev, ki bo imel od šest do dvanajst članov. To je škofov kolegij. Tretja veja je škofijski pastoralni svet, ki pa bo sestavljen pretežno iz vernikov laikov. Imel bo svoje vodstvo, tajništvo in odbore za določene dejavnosü. Deloval bo tudi zbor dekanov. Uradne ure celjske škofije bodo vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, razen ob cerkvenih praznikih, tudi tistih, ki niso zapovedani in ljudje sicer normalno delajo. Telefon nove škofije je: 05 908-06-00. »Pripravljeni smo za delo in upamo, da bo sodelovanje z verniki in drugimi dobro. Tu- Prva ekipa celjske škofije (od leve): Jože Kužnik, Anton Stres. Rozalija Laznik In Jože Pribožič. - St.76-a župan Bojan Šrot in direktor zdravstvenega doma Stanislav Kajba sta • S 1. septembrom so v eitejstih dekani-jah celjske škofije imenovali nove dekane oz. nekaterim so mandat podaljšali. Dosedanji dekani, so ostali v. dekanijah. Celje -Marjan Jezemik, Braslovče - Ivan Napret, Žalec - Jože Kovačec, Šmarje pri Jelšah -Miha Herman. Šaleška dolina - Jože Pribožič, Nova Cerkev - Alojz Vicman in Gornji Grad - Martin Pušenjak. Novi dekani pa so v Laškem dr. Kari Gržan, v Vidmu ob Savi Jože Spes, v Koziem pater Emest Benko m v. Rogatcu Andrej Grcäielnik. • VCeljurebilakartežka odločitev, kdo naj bo zavetnik celjske škofije. Odločili so se za blaženega Antpna Martina Slomška, kateremu bosta »asjstirala« sv. Maksumiian Celjski m Sv. Ema s Pilštanja. • Škofiji Ceije m Murska Sobota ter nadš-koüja Manbor so se ocUoCiü, da Dodo tudi v prihodnje skupaj praznovali Slomškovo nedeljo kot spomin na 24, september 1862, ko je umrl blaženi Slomšek. Letos je bila osrednja slovesnost v Mariboru. di sam sem se v Celje že preselil, tudi prijavil in na avtomobilu zamenjal tablice, tako da zdaj vozim s celjskim grbom,« je povedal zadovoljen v urejenem okolju celjske škofije dr, Anton Stres, TONE VRABL, foto: ALEKS ŠTERN ; CASINO FARAON CEIJE I NAGRAJUJE SaiijsTZTa^löHBlSnW ^ jo /Jalikirlalii^rvaš OBISt;lTE NAS IN sns^r-iMJjffV' - OD DOOKfOElfk l(jR\I.MS\l,0\ CNSI% kuponček la nagradno igro Zlata deteljica Casinoja Faraon Vpiši štEvillo) liartE |1-32|, pod l(atBro se si(riva Zlata deteljica: i-CZr'' ADAMAS soa ime in priimek „ ...... --- Kupon paäiji na: NT&ft Naslov___ Prešernova 19,30i]DCe MWWWMMWMWIVTOMWWWrt 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 1 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 3 6 lil liiiii Uspešno leto za Braslovče Slavnostna seja ob letošnjem prazniku občine Braslovče je bila v petek v telovadnici podružnične osnovne šole v Ihiavi. Župan Marko Balant je dejal, da letos praznujejo osmi praznik od ustanovitve občine v spomin na zgodovinsko leto 1140, ko se v znanih pisnih dokumentih prvič omenja ime Braslovče. Leto je ocenil kot uspešno, saj so na novo uredili in asfaltirali kar nekaj odsekov občinskih cest in sicer na Dobrovljah, odsek ceste v Preserjih in Malih Bra-slovčah, v Grajski vasi proti Taboru, Topovlje-Orla vas, v Trnavi ter preplastili cesto v Letušu proti Dobrov- Ijara. Zgrajen jebil most čez potok Konjščico v Grajski vasi. Trenutno je v izgradnji še tretja faza pločnika v Letušu, pričela pa se bo gradnja pločnikov in ureditev križišča z javno razsvetljavo v Ka-menčah in Parižljah. Javno razsvetljavo pa so letos do-bih v Trnavi, Orli vasi, Ra-kovljah in ob cesti proti gasilskemu domu v Braslov-čah. S pomočjo državnega denarja so pričeH sanirati plaz ob občinski cesti na Dobrovljah in z gradnjo vodovoda v južni Podvrh, uspešno izvajajo cilje na področju komunahiega urejanja naselij z gradnjo kanalizacijskih sistemov. Pričela se je tudi izgradnja nove šolske te- lovadnice in prepotrebnih učilnic, ki bodo nared do naslednjega šolskega leta. Zlato plaketo z zlatim cekinom so prejeli PCD Letuš, TVD Partizan Braslovče m Emü Ribič, bronasto plaketo z bronastim cekinom Mešani cerkveni pevski zbor Go-milsko, Danijel Pantner m Darko Žerdoner, častni znak občine Braslovče pa Mariia Rančigaj, Marija Frančiška Sovine in Peter Serdoner. Kuhumi program je pnpra-vila Irena Štusej, sodelovali pa so Mešani cerkveni pevski zbor Gomilsko, učenci podružnične osnovne šole Tr-nava in sopranistka Nataša Kranj c. Andrejev dom, preurejenv Materinski dom icot blagoslov v soboto so v Mozirju odprli prvi materinski dom, ki bo na širšem celjskem območju deloval pod okriljem mariborske škofijske Karitas, podoben dom pa urejajo še v Žalcu. V domu v Mozirju bo našlo zavetje osem mater z otro-Id. ki bodo lahko v domu bivale eno leto. Materinski dom so uredili v tako imenovanem Andrejevem domu, ki je bil mozirski župniji podarjen in je zadnja leta sameval- Kakor je poudaril mozirski župnik Sandi Koren, so dom namenili materam, saj se te znajdejo v največji stiski: »V dom lahko pridejo mamice tako, da jih sem napotijo različne pristojne službe, morda župnije ali druge ustanove, ki delujejo na karitativnem področju, ali pa same zaprosijo za sprejem. Gre za mainice, ki ne morejo bivati doma, na primer zaradi nasilja v družini, neurejenih odnosov ... Dom je prevzela v oskrbo mariborska škofij ska Karitas, ki v teh dnevih dokončno opremlja dom. Pričakujemo, da bomo kmalu začeli z izvajanjem dejavnosti, saj želimo, da bi bila hiša čimprej na razpolago tistim, ki jim je namenjena,« Mozirski župan Ivo Suho-veršnik je omenil, da so materinski dom, ki leži v strnjenem naselju zasebnih hiš, krajani dobro sprejeli: »Vedeli so. Letošnji dobitniki priznanj občine Braslovče Vrt za izobraževanje v petek so v Mozirju odprli sadni šolski vrt, ki je prvi te vrste v Sloveniji. Gre za sodobno zasnovo sodobnih šolskih vrtov, katerih namen ni pridelovanje sadia. temveč učno vzgojni smotri. Na sicer manjši površin: le posajenih veliko vrst sadnih dreves in rastlin, namen pa je, da jih učenci spoz- najo ter preko leta spremljajo vse faze rasti. Kakor je poudaril predsednik društva sadjarjev, Alojz Plaznik, želijo pokazati naravno pridelavo sadja, ob tem pa želijo, da bi učenci ljubezen do sadjarstva in narave prenašali tudi na svoje domove. Da je sadni šolski vrt zelo pomemben za kraj, je pre- pričan tudi mozirski župan Ivo Suhoveršnik. Na prireditvi se je prvič uradno predstavila nova ravnateljica mozirske šole, Andreja Hramec, ki je poudarila, da je izobraževanje izven šolskih prostorov zelo zanimivo za učence, ki se preko praktičnih prikazov tudi vehko naučijo. US, foto: BK daje treba delati dobro in pomagati tistim, ki so v velikih stiskah.« Župan je zagotovil, da bo občina Mozirje še naprej finančno pomagala, da bo dom živel- Veselje nad pridobitvijo je izrazil tudi celjski škof dr. Anton Stres, ki je poudaril, da sta skrb in služenje najbližjemu ena izmed treh temeljnih dejavnosu cerkve. »Ta pomaga, kadar je bližnji v stiski, in to matere z otroki zagotovo so,« je omenil škof Stres in dodal, da materinstvo po svetu polrebuie spodbudo in pomoč. »Vsa tolažba, ki jo bo nudil Andrejev dom, bo blagoslov za kraj. občino in tudi škofijo.« US Sadnemu vrtu so mozirski učenci nazdravili s k Po Fackini poti Med evropskim tednom mobilnosri so organizatorji pripravili tudi kolesarjenje po Fackini poti, prvi celjski uradno označeni kolesarski poti, Id so jo v raziskovalni nalogi označili učenci IV. osnovne šole. Čeprav so na prijetno kolesarjenje proti Šmartinskemu jezeru povabih mnoge znane Celjane, župan sam pa tudi mestne svetnike, je bila udeležba skroirma - ob otrocih iz šole le še župan in nekai delavcev občinske uprave. A pot je bila prijetna. Foto: GREGOR KATIC O strupenih rastiinaii Pred nekaj meseci ustanovljeno Društvo zeliščarjev Celje je zelo aktivno. Potem ko so zaključili z nabiranjem zdravilnih zelišč v naravi, pripravljajo v jesenskem času niz predavanj s področja zeliščarstva. Prvo bo v sredo ob 18. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma. O strupenih rasthnah ter o interakciji med zdravili in zelišči bo predaval znani celjski farmacevt mag. Boris Jagodič. Predavanje bo brezplačno in odprto za vse zainteresirane. BS KRAJEV klubi mMih Šentjur. Šentjurski praznik pod streiio čeprav v Šentjurju uradno obeležujejo 24. september, dan ko so mu bile leta 1539 podeljene trške pravice, so osrednjo slovesnost ob občinskem prazniku pripravili že v petek, ko so podpisali listini prijateljstva z nemško ter s francosko občino ter podelili občinska priznanja. Šentjurčani so namreč več dni gostili občane iz francoskega Saint Florent sur Che-ra ter nemškega Neu Anspac-ha, tradicionalno izmenjavo obiskov pa so tokrat nadgradili še z m'adnim podpisom listin o prijateljstvu- Sicer pa je bila glavna pozornost v dvorani OŠ Hruševec namenjena prejemnikom najvišjih občinskih priznanj. Ipavče-vi plaketi sta letos šli v roke Študentskega kluba mladih Šentjur ter Ludvika Mast-naka. Mladi in študentje so si jo prislužili z desetletnim trdim delom na področju mladinske kulture; v obrazložitvi pa je omenjeno tudi uspešno povezovanje mladih VOLITVE Knez obljublja klavnico Slovenska demokratska stranka Laško pošilja v volilni boj tudi svojega kandidata za župana, Igorja Kneza iz Laškega, ki je tudi predsednik Občinskega odbora SDS jn je v občini znan po dolgoletnem političnem delovanju v vrstah stranke. Igor Knez, ki ima tudi podporo s strani občinskega odbora Aktivne Slovenije, se je za kandidaturo odločil, ker želi spremeniti politično, gospodarsko in moralno stanje v občini Laško, pravi. Občanom obljublja, da bo kot župan poskrbel, da bodo vsi občani enakopravni pri obravnavi problemov, podjetnikom in obrtnikom bo omogočil prijaznejše okolje, zavzemal se bo za razvoj podeželja in za izgradnjo klavnice v občini... »Moj namen je predvsem nadaljevati in končati začete projekte ter obenem uresničevati projekte, ki so pomembni za boljše življenje in delo občanov. Kot župan bom poskrbel in se zavzemal za pregledno poslovanje, da se bo vedelo kam, zakaj in kako se porabljajo občinska sredstva. Občino bom vodil tako, da ne bo prihajalo do spornih prodaj občinskega deleža, kot se je zgodilo v primeru Zdravilišča Laško, in da ne bo prihajalo do maksimalnih zadolžitev za naslednjih 15 let,« našteva Knez, ki se še ni odločil, ali bo funkcijo župana, če bo izvoljen, opravljal poklicno ali nepoklicno. BA EUDS prvič na volitvah Slovenski EU demokrati (EUDS), od letos nova politična stranka na slovenskem, prizorišču, bodo tudi na celjskem območju nastopili s svojimi županskimi kandidati in z listami svetnikov in svetnic. V Šentjurju je kandidat Mirko Čander, v Štorah Dušan Trebovc, v Kozjem bo stranka podprla sedanjega župana Dušana Andreja Kocmana, v Celju pa sedanjega župana Bojana Šrota. V vseh naštetih občinah bodo vložili svoje liste kandidatov za občinske svetnike in svetnice, enako tudi v občinah Laško. Žalec, Prebold, Polzela in Dobje. Na listah imajo od 25 do 30 odstotkov žensk. BS ŠOIiSK eiOT*!! ŠSHTJUR vabi vse zainteresirane, ki bi želeli postati INŽENIRJI KMETIJSTVA ali INŽENIRJI ŽIVILSTVA k vpisu v višješolska študijska programa KMETIJSTVO ali ŽIVILSTVO - Izredni Študij. Vpis v tretjem roku bo od 2. do 10. oktobra 2006. pri organizaciji kulturnih, športnih in družabnih prireditev ter prispevek k pestrosti ponudbe različnih dejavnosti v občini. Ludvik Mast-nak pa je priznanje prejel za «prizadevanja na različnih področjih družbenega delovanja, ki so odločilno prispevala k razvoju in ugledu občine«. Med izbrance so se na slovesnosti, ki so jo 2 glasbenim programom popestrili Kvartet Akord, Maja Slatinšek in Anžej Dežan, vpisali tudi dobitniki pisnih občinskih priznanj . Planinsko društvo Gorica ga je prejelo za aktivno delovanje in organizacijo ter meddruštveno sodelovanjev okviru Planinske zveze Slovenije, Športno društvo Pre-vorje za organizacijo številnih športnih prireditev v kraju ter za aktivnosti pri obnovi igrišča na Prevorju, Vinogradniško društvo Šentjur pa za 25 let strokovnega delovanja, ki je prispevek k ugledu in uspehu vinogradniške dejavnosti v občini. Priznanj skupaj s knjižnimi nagradami so bili deležni tudi učenci Šolskega centra Šentjur in osnovnih šol v občini, ki so se še posebej izkazali s prizadevnim učenjem, šol-sidmi uspehi, učnim ter pro-stočasnim udejstvovanjemna različnih področjih in s prijateljskim odnosom do sošolcev in učiteljev. Pisna priznanja so tako prejeU Sara Uh, Marjetka Karner, Mateja Kopinšek, Petra Sehur, Doroteja Tanšek, Maja Škomik, Estela Emanuela Zupane, Urška Močnik in Gvido Dobrave. PM. foto: STO Skupaj so prerezali trak in nazdravi« novi knjižnici - z leve: Ta^ana Oset, mag. Štefan Fisel, iiidU- M-njeta Novak Kajzer in Marjan Vengust, direktor podje^a CM Celje, ki je opravilo večine del. Končno nov liram kulture Tudi tako bi lahko poimenovali novo knjižnico, ki so jo v Šentjurju po dobrih dveh letih gradnje in urejanja predali v uporabo v petek in tudi na ta način obeležili občinski praznik. Šentjurčani so se odprtja množično udeležili, osebje knjižnice pa si je ob tem zaželelo, da bi tudi v bodoče sprejemalo toliko obiskovalcev. Selhev knjižnice so opra-vih med 11. in 22. septembrom, petkovo slavnostno odprtje s kulturnim programom pa so pripravili na Mestnem trgu. Knjižnica ima svoje prostore v dveh nadstropjih, v prvo so preselili oddelek za odrasle, v drugo pa mladinski in otroški oddelek. Poleg tega je nove prostore dobil tudi domoznanski odde- lek, novost pa je medioteka. Obiskovalcem bo odslej na voljo tudi deset mest z brezplačnim dostopom do Interneta ter računalniška učilnica za pisanje diplomskih in seminarskih nalog. Kot je ob odprtju poudarila direktorica knjižnice Tatjana Oset, si bodo z organizacijo različnih prireditev prizadevali postati središče kulturnega dogajanja v Šent-jurju. Slovesnosti sta se udeležila tudi župan mag. Štefan Tisel, saj je lastnik in investitor nove pridobitve občina, ter direktorica Direk-' torata za umetnost na kulturnem ministrstvu mag. Marjeta Novak Kajzer. Slednja je občini čestitala za novo knjižnico in pri tem poudarila, da Ljubljana svoje splošne knjižnice še ni uspela zgraditi. Predvsem pa ji ugaja umeščenost knjižnice v središče Šentjurja. Prireditve so se udeležili števihii občani in gostje iz prijateljske nemške ter francoske občine, po kulturnem programu in slovesnem blagoslovu pa si je bilo mogoče knjižnico tudi ogledati. Zainteresiranih za ogled je bilo toliko, da so prostori skoraj pokali po šivih in če bo tako tudi vnaprej, potem se knjižnici res ni bati za obisk. POLONA MASTNAK Še zbiranje nevarnih odpadicov Prvi del letošnje akcije zbiranja nevarnih odpadkov so delavci celjskih Javnih naprav speljali v občinah Šentjur in Dob- 0 6 ton nevarnih odpadkov, v ak-e odpadke oddalo 208 obča-d zbranimi odpadki je bilo največ. dobre 3 tone akumulatorjev, sledi elektronska oprema {1.024 kg) ter premazi, barve in laki. Akcija zbiranja nevarnih odpadkov se do 29. septembra nadaljuje v občinah Štore, Dobrna in Vojnik. V občini Celje bodo odpadke začeli zbirati 2. oktobra. BS 8 ifiii Vozne karte, prosim! Ko je v prejšnjem stoletju iz Poljčan v Zreče še vozil ozkotirni vlak, znan kot Konjičan, zagotovo na nobeni postaji ni bilo takšne gneče, kot je bila v petek v Zrečah. Z isüm vlakom se je na pot odpravilo vse, kar leze in gre. Sedanjim Zrečanom so se pridružili tudi tisti, ki so to nekoč bili, pa jih je življenja pot odpeljala v svet. Vsi so hoteli na vlak, ki tokrat ni peljal proti Konjicam, ampak v preteklost. V tisto preteklost, ki so jo obudili v Zborniku občine Zreče 2006, in ki so jo obujali na priredi-tvali v čast prvi omembi kraja Zreče pred 800 leti ter 250-letnici samostojne župnije. Režiser prireditve Zdravkolvačič SI je prisiužii sončnico. Da je bilo kot na pravem vlaku, so poskrbeli z ostanki preteklosti, ki so jim jih posodili v železničarskem muzeju, svoje pa je naredila tudi sodobna tehnologija. Kdor je hotel v Čakalnico v preddverju dvorane kulturnega doma, je moral kupiti vozovnico. Tudi brez kontrolnega »ščipanja kart« ni šlo. V čakalnici so bile ob ozkotirni progi klopi za čakajoče, a so ostale prazne, saj se je vsem obiskovalcem mudilo na vlak. Na vlak, ki je odpeljal v daljave preteklosti ob sprem- ljavi v novo življenje obujenega ansambla Zreški kovači. Ob poskočnih vižah je vlak odhupal vse tja do pradavni-ne, do prvih ostankov na Bri-njevi gori, pa preko prve omembe Zreč do sedanjosti. Posamezni postanki so navdušili potnike, saj so na postajah lahko pomahali številnim znancem in prijateljem. V živo je o pomembnem vprašanju, zakaj so zapustili Zreče, Aleš Mrzdovnik zaslišal tri člane znane družine Kuzman: Karla, Mariko in Jožeta, za povrhu pa še 10 popotn; Mravljak. A veste, da nihče ni priznal, da je zapustil Zreče? Ali so na začasnem delu v Ljubljani, ah živijo v predmestju Zreč ... Zakaj pa bi priznali kaj takega, ko pa se je navdušen gost iz angleškega mesta dvojčka Sed-bergh hvalil, da je v Zrečah že sedmič? Kako se pri njih počuti, je ponazoril kar s pesmijo, ki so ji Zrečani odločno pritegnüi. Če znajo po pohorsko, kaj ne bi še po angleško ... MILENA B. POKLIC Razstava Zibika - Tinsko 2006 Občina Šmarje pri Jelšah. Kulturno društvo Zibika. Janko Orač in Javni sklad za kulturne dejavnosü, Območna izpostava Šmarje pri Jelš^, pripravljajo v četrtek ob 19. uri v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah odprtje razstave likovnih del, ki so nastala na prvi slikarski koloniji Zibika - Tinsko 2006. V koloniji so sodelovali Almira Btemec, Matej Metli-kovič, Darko Slavec, Rado Jerič, Jože Marinč, Adel Se-. -yaim, Manja.Motca ¥ikr 4n vodja kol^jfiJJanko 0rač. Častni "gost kolonije je bri Slane Jagodič; Razstavö bo odprl U3 o^njej spregovoril župan občine Šmarje pn Jelšah Jože CakŠ. Uddežence kolom'je bo: predstavi! Drago Medved, ob odprtju razstave pa bodo poskrbeli tudi za kalturni program. Nastopila bo voka^ skupma Lyra, moški oktet Zibika m Duo concertant Razstava bb na ogled do 15. novembra. -ŠO Dofaitnil(i priznanj občina Polzela Skrb za varno in zdravo okolje v kristalna dvorani dvorca Šenek na Polzeli je bila slavnostna seja ob letošnjem prazniku občine Polzela. Župan Ljubo Znidar je dejal, da zaključuje dve mandatni obdobji, ki sta bili po njegovem mnenju uspešni na vseh področjih. Od lanskega praznika so posodobili regionalno cesto v centru Polzele, kjer je sedaj poskrbljeno za večjo varnost šolarjev, uredili nov trgovski center Tuš, uspešno nadaljujejo izgradnjo kanalizacije in pEnifikacije, pri blokovskem naselju so bila zgrajena nova parkirišča, veliko skrb so namenili urejanju dokumentacije za poslovno cono v Ločici ob Savinji. V teh dneh gradijo krožišče na Bregu, kar pomeni prvo fazo obvozne ceste Polzela-Velenje, obnavljajo zdravstveni dom, konec leta pa bodo pričeh z gradnjo 28-stano-vanjskega bloka. Grb občine je prejel Mešani pevski zbor Oljka za petn^st-letno uspešno delovanje; plakete občine pa družine Cre-možnik, Likeb in Satler, Lovska družina Polzela, Angela Košmrlj in Martin Steiner. V kulturnem programu je nastopil kvintet godal profesorjev na Glasbeni šoO Rista Savina Žalec. V čast praznika se je in se še bo v prihodnjih dneh zvrstilo več različnih prireditev. TT VOUTVE Človek čistih misli in svežih idej Občinski odbor Slovenske ljudske stranke je v petek predstavil svojega kandidata za župana občine Slovenske Konjice Mirana Gorinška. Predsednik odbora Stane Frim ga je označil kot Človeka čistih misli in svežih idej. 46-letni Miran Gorinšek je kmetijski inšpektor, ki zadnjih pet let vodi celjsko območno enoto republiškega inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, hkrati pa |e tudi namestnik direktorja kmetijske inšpekcije. Kot je poudaril na predstavitvi, jemlje kandidaturo za župana predvsem kot nov poklicni izziv. »Osnovni moto mojega dela bo vzpodbuditi ustvarjalnost posameznikov, zbrati njihove ideje in jih oblikovati tako, dabodo koristne za skupnost, ter poskrbeti za njihovo realizacijo. Pri tem bodo imeli prednost projekti, ki bodo neposredno ali posredno prinašali nova delovna mesta oziroma omogočali, da bomo domače znanje in izkušnj e lahko tudi tržili,« j e dejal. V skladu s tem je v programu dela na prvo meslo postavil gospodarski razvoj, znotraj njega pa ureditev podjetniškega centra, kjer bi lafiko našlo zaposlitev tudi do 600 ljudi. Na področju turizma vidi bodočnost v povezovanju med občinami. Kot pomemben cilj je postavil še skrb za kakovost življenja, kjer ima veliko vlogo tudi lepo in zdravo okolje, pa naj gre za oskrbo s pitno vodo ali ravnanje z odpadki: »Obljubljam, da bomo v naslednjih treh letih dokončno prenehali z odlaganjem odpadkov na sedanji komunalni deponiji na Prežigalu,« je poudaril. Njegovo kandidaturo je poleg ministra za lokalno samoupravo dr. Ivana Žagarja m županov sosednjih občin odločno podpri tudi sedanji župan Janez Jazbec, saj je po njegovem Miran Gorinšek človek, ki bo lahko največ naredil za nadaljnji razvoj občine. MBP Kandidatura s podporo volivcev Neodvisni kandidat za župana Občine Slovenske Konjice Andrej Tomažič je prejšnji teden vložil kandidaturo, ki jo je podprlo preko 250 občank in občanov. Programske cilje je že predstavil članom in simpatizer-jem občinskega odbora AS Slovenske Konjice, ki bodo o podpori njegovi kandidaturi odločah ta teden. Izpostavil je spremembo sistema financiranja krajevnih skupnosti tako, da bo zbrano nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v celoti ostalo v krajevni skupnosti, kjer je bilo zbrano. V občino bo privabil podjetnike in jim omogočil nakup komunalno urejenih zemljišč pod ugodnimi pogoji, v kolikor bo razvoj njihove dejavnosti zagotavljal nova delovna mesta. Povečal bo tudi podporo društvom v občini pri njihovem delovanju, se zavzel za urejeno okolje, komunalno in cestno infrastrukture in ureditev vodotokov v občini. Posebno pozornost bo namenil sanaciji izgub v vodovodnem sistemu. MBP Zur v mestu Celjski Socialni demokrati so v soboto v središču mesta pripravili prvo javno predstavitev strankinega programa pred oktobrskimi volitvami, Za zabavo je skrbel celjski dixi in blues ansambel Celjski vitezi. SD pa je poskrbela za zanimivo novost. Na ulico so postavili velik pano, na katerega so mimoidoči lahko zapisovali, kaj si želijo v Cel}u;>=ßp4o zapisane želje, med njimi miren park, čisto Celje, oživitev mestnega jedra in višje plače, postale meso, ali le predvolilni balonček, s katerimi so sicer SD-jevci preplavih mestno jedro? BS Od vadbe do aerobike Društvo za temeljno telesno vzgojo, šport in rekreacijo Nova vas iz Celja pričenja danes z redno vadbo v sezoni 2006-07. Današnjo večerno vadbo (18.-19.30) namenjajo starejšim članicam. Ob četrtkih bo med 17. in 19. uro splošna vadba za cicibane s starši in za cicibane od 4-6 let, večer (19.30-21.) pa je namenjen vadbi in aerobiki za članice. Ta torek in tudi v četrtek imajo dan odprtih vrat in zato tudi brezplačno vadbo. BS www.iiovitecliiik.com Usp«;lo floristično prvenstvo v Velenju kot generalka za Evropsko prvenstvo 2007 - Odličen domačin, Velenjčan Gril, slovenske barve bo branil Kranjčan Beguš Velenjska Rdeča dvorana je konec tedna popolnoma spremenila svojo podobo. V njej so namreč pripravili dvodnevno odprto prvenstvo Slovenije in državno prvenstvo vflorlstiki, za zaključek, v nedeljo, pa številne obiskovalce privabili tudi na ogled zanimivih in »odšteka-nih« cvetličnih kreacij, ki jih je ustvarilo 11 slovenskih in evropskih florlstov. Prvenstvo je pomenilo generalko za prihodnje leto, ko bo v Velenju 1. Evropsko prvenstvo Slovenije v floristiki, Tako naj bi se organizatorji. Obrtna zbornica Slovenije ter velenjska obrtiH zbornica in občina, v letu dni dodobra pripravili na prihodnje leto, ko pričakujejo 2 tisoč floristov iz cele Evrope. Tekmovanje se je pričelo v petek, ko so floristi iz šestih držav ustvarili dva aranžmaja, in sicer »pogrinjek za dve osebi« za piiuiik na travi ter »nasad v posodi«. Da gre za zahtevno delo, dokazujejo točno določen čas in pravila: prvi aranžma so floristi lahko ustvarjali dve uri, tema pa »mora predstavljati sproščen dogodek na travni površini. Oblika je prosta, maksimalna višina končnega izdelka pa je pol metra,« je na primer zapisano v pravilih. Za nasad v posodi so tekmovalci porabili uro in pol, vsi pa so ustvarjali v svojem kotičku v Rdeči dvorani. V sobotnem dopoldnevu so se floristi spoprijeli z »e-me-stom« oziroma fantazijsko kompozicijo. Po opisu iz pravilnika naj bi šlo.za komxuii-kadjo s cvetjem, v dveh urah pa so v resnici nastale prave umetnine. Vrhunec dogajanja je bil sobotni večer, ko je vseh 11 tekmovalcev, ob spremljavi orkestra velenjska ^asbene šole. Sanje Mlinar in Rožma-rink, pred gledalci ustvarilo tri šopke. Za prosti šopek so lahko uporabili rezano cvetje, zelenje ter žive in nežive dele rastlin, izbira oblike, dizajna, barv in tehnike izdelave šopka pa je bila poljubna. Poročni šopek so izdelovali na podlagi fotografije nevestine poročne obleke, šopek pa je moral biti izdelan tako, da ga nevesta lahko drži ali pritrdi na roko. Vse ostalo, od oblike do izbire cvetja, |e bilo prepuščeno tekmo-valčevi domišljiji. Šopek presenečenja je nekatere v resnici presenetil - tekmovalci so namreč na mizo dobili enake sestavine, tik pred začetkom pa izvedeli, da morajo v šop- ku obvezno uporabiti kos premoga. Festival floristov Tako so tekmovalci vsak zase ustvarili svojo cvetlično zgodbo, pravi cvetlični festival pa je bil v nedeljo brez- plačno na o^ed v Rdeči dvorani. »Pogoji za izvedbo tekmovanja so bili idealni, vse je potekalo gladko. Tako s strani Velenja, organizatorjev in tekmovalcev. Ti so bili res dobro pripravljeni, kar kažejo tudi dosežki. Vendar opa^m, da so nekateri tekmovalci v material za izdelke vložili zelo veliko denarja. Po moje celo preveč. Končna cveUična kreacija je zaradi t^ sicer videti zelo lepa in nekaj posebnega, vendar drag material {razen, če to niso rastline) ne vpliva na končno oceno sodnika. Šteje samo floristični dosežek, ki mora na izdelku prevladovati,« je razložil predsednik ocenjevalne komisije Franci Lan-deker. Na tekmovanju, ki se je zaključilo v sobotnih poznih nočnih urah, je naslov državnega prvaka osvojil Matjaž Beguš iz Kranja, ki je postal tudi absolutni zmagovalec tekmovanja in bo prihodnje leto branil slovenske barve. Na veliko veselje številnega občinstva je drugo mesto osvojil Velenjčan Primož GriL »Seveda sem izjemno vesel, hkrati pa tudi utrujen, saj sem imel milijon skrbi,« je po razglasitvi povedal Primož. »Sedaj bi si želel predvsem odpočili, saj sem se na tekmovanje intenzivno pripravljal zadnjih 14 dni, že prej pa o posameznih možnostih razmišljal vsaj pol leta. Vse ideje so moje, vendar sem jih prvič realiziral oziroma >ocvetličil< na samem tekmovanju.« Državno prvenstvo v floristiki je v rokah sekcije cvet- ličarjev in vrtnarjev znotraj OZS. »Vesel sem, ker smo tako lepo prireditev speljali v mestu, ki je tudi drugače pokrito s cvetjem,« je omenil predsednik sekcije Julij Brine, ki je skoraj v štiriur-nem sobotnem programu poskrbel za marsikatero zanimivost in domislico. »Šest slovenskih tekmovalcev je bilo izbranih na predtekmova-nju na sejmu Flora v Celju. Kvalitete dobrega cvetličarja lahko vidi vsak, me pa veseli, ker so se odprtega prvenstva Slovenije udeležili tudi kakovostni tekmovalci iz tujine. Tako je bila konkurenca res močna, nastale so prave umetnine.« Floristiko kot umetnost je treba spremljati celo življenje, je prepričan Brine. Tudi cvetje in z njim povezani iz-delld se namreč spreminjajo - kot se na primer spreminja moda. »Potrebno je slediti trendom in inovacijam. Dober florist mora biti samozavesten kreativec, dober učenec in opazovalec. Poleg tega mora prepričati mednarodno komisijo, ki ima še posebej izpiljen pogled in vidi malenkosti, ki se včasih zdijo drugim ljudem nepomembne. Florista odlikuje ga predvsem ljubezen do rož in ljudi, ki so jimte rože namenjene. Veste, to je trdo delo, toda zelo veliko je tudi zadovoljstvo.« Šopek presenečenja, v ozadju pa celotna: Beguša, ki ba prihodnje leto v Velenju zastopal Slovenijo. V floristiki veljajo zelo stroga pravila, tekmovalci dodajo le domišljijo. »Vsak cvet, ki je rezan in postavljen v aranžma, mora biti postavljen tako, da je čist, urejen in da ima svojo bodočo življenjsko dobo. Vrhunski je vsak izdelek, ki ima, kot mi rečemo. rit in glavo. To je težko razložiti, vendar kdor natančno pogleda aranžma, bo videl, kaj pomeni imeti rit in glavo oziroma kakšni so vrhunski izdelki,« je prepričan Brine, ki je razložil tudi letošnje modne zapovedi; »Letošnji trendi so umiijeni, tudi barve sledijo temu, vse bolj pa se floristi nagibajo k naravi.« V nedeljo, ko so si razstavo obedovali številni obiskovalci, so se mnogi ustavili ob plastičnih cekarjih, ki jih je Go-toveljčanka Barbara Verdev namenila udeležencema piknika, ah pa premišljevali, če bi k poročni obleki sodil šopek, ki je krasil razstavni prostor spretne cvetličarke. »Barbara je najboljša in najbolj nadarjena,« so v en glas hitele pripovedovati njene sodelav- -ke iz velenjske cvetličarne Ma-čica. »Za tekmovanje so poleg idej pomembni izvirnost, materiah in barvni kontrasti, veliko pa je tudi improvizacije,« je povedala Barbara in dodala, daje s kreacijami želela pokazati predvsem stil in trende, ki jih negujejo v velenjski cvetličarni. Malce že s pogledom v prihodnje leto, ko naj bi po napovedih ekipe iz Mačice med rožami prevladovale čmo-bele kombinacije in metalne barve z dragimi kamni. Že v sobotnem večeru se je Rdeča dvorana skoraj bleščala zaradi bliskavic, saj so se prireditve udeležili cvet-hčarji iz cele Slovenije in si kar s fotoaparatom zapisah kakšno idejo. Tako bodo posamezni detajli zagotovo zaživeli v kakšni cvetličarni ali pa se preselili v naše domove. To pa je tudi eden od ciljev tekmovanja v Velenju. URŠKA SELIŠNIK NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA Kupujejo ugodno s kartico NT Ceneje pridejo do knjig, kijih izdsga NT&RC Imsgo brezplačno čestitko na Radiu Ce^je in tri brezplačne male oglase VEDO VEČ IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGRI ZA NOVEGA GETZA BODITE V IGRI TUDI VI! Postanite naročnik Novega tednika do 100 tisoč pi^ulov letno posušijo v Kobjeglavi, pri čemer ni odveč omenili, da celoten postopek zorenja pršuta traja od deset do šestnajst mesecev, pri večjih pršutih tudi do dve leti. In da je pravi pršut velik pršut, saj le ta razvije pravi okus in aromo. A Jožico so v tistem ti-enutku bolj kot karkoli mikala velika železiia vrata, za katerimi so kot hruške z drevesa viseli pršuti. Petindvajset tisoč se jih je razprostiralo pred našimi očmi. Ko se je Jožica načudila pravkar videnemu, pa jo je prav po žensko zamikala igla iz konjske kosti, s katero pršutarji preverjajo zrelost pršuta, Tudi sama je lahko zapičila vanj in preverila, kakšen vonj ima meso. A njo je zanimalo še milijon drug^ stvari: zakaj mora biti igla ravno iz konjske kosti, ali pršutaiji, ki so vsak dan, dan za dnem med toliko pršuti, sploh še vonjajo druge dobrote ... Reportaži o obisku pršutar-ae boste lahko prisluhniU tudi aa Radiu Celje to soboto dopoldne. Če pa imate tudi vi kakšno skrito željo, je pravi naslov Prešernova 19, Celje. Kajti, vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje ... Človeka že ob misli na pršut napade lakota, kaj šele, če ga več ur voha in gleda čisto od blizu. Tega se v kraljestvu pršuta dobro zavedajo, zato nas domov niso spustili lačne. Slasten, na tanke rezine narezan pršut ter pašteta iz ohv in kozarec terana so bili pika na i že sicer popolnega dne. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GAŠPER GOBEC »Mmm, kako diši! Saj to ni res. Tega si ne moreš predstavljati, če ne vidiš,« seje še dolgo potem čudila Jožica. Izpolnili smo novo skrito željo: bili smo v kraljestvu pršuta ali bo pršut kmalu zrel zi Ste kdaj sanjali, da ste zaprti med več sto pršuti? Nočna mora, pravite? Za marsikoga mogoče res, toda ne za Jožico Kocijan iz Rimskih Toplic, ki je takšne sanje sanjala vrsto let. In jih po sestrini zaslugi, ki nam je njeno nenavadno željo zaupala, tudi do-sanjala. Jožica je namreč večkrat v šali dejala, da če jo že mislijo kdaj zapreti, naj jo med pršute. Rečeno, storjeno ... Celje so še pokrivale jutranje medice, ko smo se odpravili proti kraljestvu pršuta - v kraško vasico Kob-jeglava, kjer stoji ena najstarejših sušilnic pršuta v Sloveniji, ob njej pa tudi sodobna pršutama, »Pa mislite, da me bodo res spustili v pršutarno? Koliko pršutov neki imajo na enem kupu? Sto, petsto, tisoč?« je Jožica med potjo vsake toliko razmišljala naglas in naposled priznala: »Vrtala bi v pršut in z vonjem ugotavljala. ali je že zrel oziroma dovolj suh.« V cerkvenem zvoniku je ravno odbilo poldan, ko smo polni pričakovanj prispeli pred kamnito večnadstropno stavbo, na prvi pogled bolj podobni hotelu kot pršutami. Za veÜ-kimi lesenimi vrati nas je sprejela Livija Fabjan iz Mipa in avantura med visečimi svinjskimi stegni se je začela. Na poti do pršutame nas je Fabjanova seznanila z nekaj osnovnimi podatki o pršutarstvu na Krasu. Izvedeli smo, da je Mip z organiziranim pršutarstvom začel v začetku 60. let minule^ stoletja prav v Kobjeglavi bUzu slikovitega kraškega mesteca Štanjel, saj so ugotovili, da je tu idealna klima za zorenje pršuta ... Kmalu smo se znašli na dvorišču najstarejše pršutame, ki je nekoč veljala za eno večjih sušilnic pršuta, danes pa je to »majhen« objekt. Iger na leto dozori «samo« okoli 8.000 pršutov. Si predstavljate, kako je Jo- žica Kocijan vzdihnüa, ko je slišala ta podatek? Osem tisoč pršutov na enem mestu! In kako so ji zažarele oči, ko je vso to količino tudi videla v živo, se je dotikala, ovohavala? Nepozabno. Apravo presenečenje je šele sledilo- Odpeljali so nas v stavbo, ki bi lahko bila, po zunanjosti sodeč, tudi hotel, kot smo zapisali na začetku tega članka- Pa saj tudi je... hotel za pršute. To je sodobna pršutarna, kjer proizvodnja poteka na klasičen, naraven način, v skladu s tradicijo. Dotok zraka tuavnavajo samo z odpiranjem in zapiranjem oken. VKob-jeglavi je namreč idealna mikrokli-ma za zorenje kraške^ pršuta (sicer tu proizvajajo tudi vipavskega, primorskega in alpskega) - ob pomoči tako značilne kraške burje, ki daje pokrajini svojevrsten pečat. V tem objektu ni zorelo samo osem tisoč pršutov, temveč najmanj desetkrat toliko. Ja, prav ste prebrali - od 80 »z iglo se ne preveija, koliko je pijut suh, temveč, kiko diši. Pršut ima namreč v raztiČTtih fazali zrelosti različne vonje. Preveč pikatr ni ilobro. To praviloma počnemo samotakrat. ko jepršotžoskorajzrel.«jepršutarValterAlirampojasnilJožioi Kocijan. Uresničene skrite žolje sta se veselih obe: Jožica Kocijan in njena sestra Mania Kaez, ki nam je tuili poslala pismo. Poni - Št. 76 - 26. september 2006 lovželoilcu.Poilobertekl Gorski jeva za zmago Celjank Brez Levaničeve in Korunove Žalčanke vseeno na pragu remija v lokalnem rokometnem derbiju med Celeio Žalcem in Celjem Celjskimi mesninami so slavile slednje, predvsem po zaslugi Barlräre Gorski, ki je "zaklenila" celjska vrata in tako soigralkam pomagala do zmage. Žalčanke so začele bolje, a v 10. minuti dopustile, da gostje izenačijo (5:5). Nato so znova stopile na plin, p o ve die s 13:9, vendar takšnega tempa ob daljši klopi Celjank niso zdržale. Polčas so še dobile s 16:15. Derbi kot ovira v glavi v drugem delu so Žalčanke vodile z 21:20, nato pa so "mesni nke" z delnim izidom 5:0 prišle do vodstva s štirimi zadetki (25:21). Domačinke so se znova prebudile, se pri rezultatu 28:28 vrnile v igro, a je odlična vratarka Barbara Gorski z odličnimi obrambami poskrbela za minimalno zmago z 32:31: "Lokalni der-biji med Celjankami in Žal-čankami so vedno napeti do zadnje minute. Zelo sem vesela, da smo bile bolj zbrane v končnici in da smo pripeljale tekmo do zmage. Moje obrambe so plod dobre igre v obrambi mojih soigralk." Končni izid je potrdil upravičenost optimizma trenerja Celjank Tomaža Čatra, a ni veliko manjkalo, da njegova de- PANORAMA ROKOMET 1. SL - moški 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Rudar 37:23 (18:11); SuU-d, Harbok 7, Stojanovič 6, Ga-jič, Brumen 5, Ošlak 3, Špiler 2, Razgor, Kozlina 1; Šmejc 6, Šand, Repar 5. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško, Gorenje, Koper, Gold dub 4, Ormož, Slovan, Ribnica, Velika nedelja 2, SVIŠ, Trimo, Prevent, Rudar 0. 1. SL • ženske 2. krog: Celeia Žalec - Celje Celjske mesnine 31:32 (16:15); Kobal 11, Bojovič, Čerenjak 6, Jeriček 4, Kadivnik 2, Curko, Toplak 1; Stipanova 9, Potočnik 6, Novak 5, Kikanovič 4, Jankovič 2, Majcen 1. Vrstni red: Krim, Celje Celjske mesnine, Ptuj 4, Kočevje 3, Olim-pija, Kočevje, Škofja Loka, Brežice 2, Inna Dolgun 1, Celeia Žalec, Krka, Izola O, ŠPORTNI KOLEDAR SREDA, 2 ROKOMET 1. SL, 3. krog. Trebnje: Tri-no - CeljeRvovania Laško (19). Zdi se. da je vratarka Barbara Garaki še vedno najmačnejši člen celjske venge. JUTEKS kleta ne bi slavila: "Videlo je, da je derbi z Žalcem neka terim dekletom ovira v glavi Dolgo časa smo potrebovali da smo prišli k sebi. Odloča le so številnejša klop in posa mezne igralke, ki so močnejše od Žalca. Mislim, da se bo naša forma stopnjevala iz tekme v tekmo in da bomo lahko pokazali svojo pravo igro. Presenetiti v Celju v žalski ekipi je odlično zaigrala nova okrepitev Petra Kobal, ki je nasprotniko- vo mrežo zatresla enajstkrat: "Današnja tekma je bila za nas velikega pomena. Močno smo si želele zmage, vendar nam žal ni uspelo. Imamo smolo s poškodbami, kar sicer ne opravičuje poraza. Ni vedno vse v tehniki in trenin^h. Na koncu je odločila večja borbenost, večja sreča pri izbiri igralk in manjša koncentracija na naši strani." Svoje varovanke je kot ponavadi dobro vodil Aleš Filipčlč, a v ključnih trenutkih tudi njegovi napotki s klopi niso pomagali: "Žal mi je, da smo izgubili. Odločale so malenkosti. Poznalo se je, da smo imeli danes slabšo realizacijo s kril, kajti Barbara Gorski je bila s teh pozicij zelo učinkovita pri obrambah, v napadu pa Potočnikova in Stipanova. Naša ekipa se je zelo dobro borila, poznala se je odsotnost Romane Levanič in Maje Korun, Počasi se začenjamo prebujati, prvenstvo je še dolgo. Celjanke bomo skušali presenetiti na povratni tekmi v Celju." JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN €1 JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 5310 ŽALEC ^^dezete celjske mesnine v letošnjem 2. krogu so se Celjani in Domžalčani »dolgo otipavali«, vmes si je sodnik Skomina izmislil dve enajstmetrovki (na obeh straneh), nato pa so gostje stopili na plin in v Areni Petrol zmagali s 3:1. Peti poraz -jutri šesti? Nogometaši CMC Publikuma za jutrišnjim tekmecem na lestvici zaostajajo že za 19 potem ko so v povprečju na vsaki drugi tekmi doživljali poraze, štirikrat so igrali neodl premagali pa so le zadnjeuvrščeno moštvo. Sreča jih je popolnoma zapustila, zato tudi niha samozavest. Pa vseeno so bili v Novi enakovredni tekmeci domačinom, a kaj, ko so slednji zadeli dvakrat, goriška mreža pa je nedotaknjena. Pri 1:0 v 58. minuti je Ibeji zadel prečko. Pokalo od fair-playa Zanimiva sta bila dneva, posvečena fair-playu na nogometnih igriščih. V zgodnjih sobotnih njih urah je nekaj Viol preplezalo ogrado ptujskega štadiona in skušalo napraviti direndaj, a organizatorji pričakovali in jim pravočasno preprečili kakršnokoh uničevanje. V Novi Go celjski navijači dobro uro pred tekmo poškodovali kiosk za prodajo vstopnic, domača na\ skupina pa je med tekmo svojo 15. obletnico obstoja proslavila s pirotehničnim šovom ter met bakel in zelo glasnih petard na igrišče, zato je bila tekma prekinjena. Vročo skupino so dobili Domžalah, ki se bo morebiti želela pobliže »spoznati« s Celjskimi grofi. Na igrišču pa je možn kajti Publikum zagotovo ni tako slab, kot kaže lestvica. Šala, da bo imel daleč najlepši drugol štadion, pa bi končno morala spodbosti igralce ... V soboto pa v Areno Petrol prihajata Ko Marijan Pušnik, trener Maribora, in Drago Kos, glavni sodnik štajerskega derbija, ki se bo zač bodo rokometaši Celja Pivovarne Laško v 2. polčasu skušali vknjižiti obe točki na Norvešken DEAN Š Foto: ALEKS Š Zlatorogu drugo mesto Osrednji košarkarski dogodek minulega ikenda je bil v Laškem, kjer je Zlatorog pripravil tradicionalni mednarodni turnir Laško pivo, ki ga je v konkurenci moštev Cme gore in BiH osvojila ekipa Budu-čnosti, povratnika v Jadransko ligo, saj je v velikem finalu premagala doniači Zlatorog z 61:55. V prvem srečanju so se Laščani pomerili z ;kipo Slobode Dite iz Tuzle in zanesljivo zmagali. Čeprav so igrali brez lažje poškodovane-lacka Ingrama in Nikole čumiča, ki je bil zaradi urejanja dokumentov ves teden v Beogradu, so domači v tretji četrtini vodili že za 19 točk. Šalih Nuhanovič je imel 12 skokov in 6 pridobljenih žog, Gregor Mali in Žan Vrečko sta zadela po 3 trojke, Andrej Maček pa je zbral 4 asistence. Najboljši strelci so 'hangh; Med tedn( vanj odigral skega pokal tokrat, kar j. jepravgoto' »čenj ni i nižjih nivojev tekmo-srečanja prvega kroga sloven-Presenečei' ' že običaj v pok; jvečje pa ) točk, Vrečk( Za Črnogorci Maccabi v finalu Laščani niso ponovili igre prejšnjega dne, saj so bili proti Budučnosti vseskozi v podrejenem položaju, pa čeprav sta zaigrala tako Ingram kot Comic. Od vsega začetka so namreč Črnogorci vodili, imeli najvišjo razliko 51:36 sredi zadnje četrtine. Laščani so se icer ob agresivni igri dve in pol minute pred laga novega drugoligaša Rogaške lVel)ko Petranovid 27 točk) nad članom L B lige Hrastnikom z 72:48. Terme Olimia so doma, v Podčetrtku, premagale mlado ekipo Heliosa, ki igra pod imenom Lastovka, z 90:85, Hopsi so se v gosteh poigrali s Pingvini (112:633, Prebold je doma visoko izgubil z Radensko {68:122), Nazarje pa je porazil Rudar (70:86). 2e jutri pa se začenja drugi krog, kjer se že igra na dve tekmi. Na Celjskem bo n Mali po 15 Rogla v Zrečah jutri gostila Rogaško, Hopsi Ruše, Celjski KK (četrtek) pa Terme Olimia. Konjiški Banex Safcol odhaja v četrtek v Trbovlje k Rudarju. Dodajmo še, da se ekipe 1. A SKL vključujejo v tekmovanje pokala od četrtega kroga naprej. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN približali na 52:56 lapadu in zmaga tei irico. Strelci za Zla bili: Glubovnik 1, Stojakov Maček 7, Mali 5, Cumič 8, hanovič 9. Tretje mesto je n ekipa Igokee, saj je v »male gala ekipo Slobode z 68:58 ljubiteljem košarke n stica, kajti v Tri lilije Maccabi. Srečanje bc pa izgubili lovorika sta odšli a Celjs prihaj ■ ob 19 slovi elski Dva poraza in zmaga Ekipa Eiektre Esotech je na turneji po Kitajski dvakrat izgubila in enkrat zmagala. V Nan-gangu so bili boljši Jiangsu Dragons s 70:65 (Čmer 18, Jeršin 13. Mihalič 12, Ručigaj 11 točk) in Zhejiang Wanma Cyclones z 61:58 (Ručigaj 23, Jeršin 11, Nedeljkovič 7). Šo-Štanjčani so bili nato boljši od ameriške selekcije Sports Ambassadors s 75:68, po odlično odigrani zadnji četrtini, v kateri so preko Nedeljkoviča, Ručigaja in Čmera izničili zaostanek 9 točk in prvič slavili na 16-dnevni turneji. Po 18 točk sta dosegla Ručigaj in Nedeljkovič, Čmer pa 17. Na tekmi v Suzhouju je bilo preko 4.000 gledalcev, med njimi tudi Izidi 7. kroga 2. SNL: Šenčur - Radar 1:3; Bubi 13): Agič (20), Javornik (53), Mujakovič (581. L - Dravinja 1:0; Perme (86). Vrstni red; Livar 18, nifika 16, Krško 13. Šenčur 11, Rudar 10. Trigla Dravinja, Mura 6, Zagorje, Aluminij 5. Izidi 7. kroga 3. SNL; Dravograd - Kovinar Š 0:1: Ferme (8), Perpar (47), Stojnci - Šentjur 1:2; mečič (35. 83), Odranci - Šmarje pri Jelšah 4:1; o (32. 90 - dve 11 m), Virag (44). Zver (88); Bal, O, kroga 1 CMC Pab HIT lečnik Polu>rj 6, T i red; i Šentji i. Zavr , Šmarje 10, Žel B. Dravograd 7, ina 1 Štajerske lige: Šampion Bistrica - Šoštanj 1:1, Rogaška - Ormož 2 Dol - Möns Claudius 3:1. Peca - Šmartno red: Rogaška 19, Zreče 16, Šmartno 12. Bi pion 9. Oplolnica, Jurovski Dol 11, Bist 10. Šampion 9. Ormož, Pcc.t 8, Gerečja va i, Moos C Izidi 2 < (32: ?' (6)! (26,; : Retü :2),l ica. Šam-a. Šentilj Šoštcmj ^ (0:2); Nikezič (9),Jogan (80). krajina - Domžale 1:2. - Primorje 2:0, Drava -or l:\. Factor-Koper 2:2. LESTVICA 1. SNL nUMOFUE II Hrr GORICA 11 DRAVA t( NAFTA 1( MARIBOR t( KOPER K BELA KRAJINA K CMCPUSLäOM K MCTM . . r. ll igaški ošca. kroga 1. SLMN: Žwex ■ Smili,inič (8. 26), Mihelič (13), Bauman 11 (39); AjfJoi'jirtra - Dobovec 4:7 (1:1); Ko-iziak 1251. Pišat (36. 39); Poredski (18), i,40).Nurkič (31,:W),Kosernik (35). Vrstni Litija, Golica 6. Funtar 4, Dobovec, Ajdovščina 3, Tomi 1. »vra, Kobarid, Maribor 0. Izidi 11. kroga 1. lige malega nogometa občine Štore.' Cene sokoli ■ Ston- Stee! 4:3. Torimio - Slapar 1:15, Marihenj ■ l/iška ms (r3, Pečovje - Storkom 6:1. Vrstni red: Crac sokoli 33. Pečovje 25, Marinem 22. [.aška vas 19. Štore Steel 13, Stopar 12. Storkom 6, Torpedo 0. JŽ ^ED GOLI SREDA, 27. 9. 1. SNL, 12. krog: Domžale CMC Publikum (20). Pokal MNZ Celje, 2. krog: iršlo i,Sair - Rudar, Zreče - Smar I, Šmarje pri Jelšah - Krške se 161. OSEBNO Kopalnica, raj za razvajanje Petra Nareks. ena naših najuspešnejših judoistk, od leta 1993 članica Judo kluba Sankaku iz Celja. Je večkratna državna prvakinja, priborila si je šHri članske evropske medalje (trikrat bron, enkrat srebro), dvakrat je bila bronasta na sredozemskih igrah in je večkratna zmagovalka svetovnih A pokalov. Pred kratkim se je vrnila iz Pariza, kjer je slovenska ženska reprezentanca, sestavljena zgolj iz Sanka-kujevih tekmovalk z le eno izjemo, zasedla peto mesto na svetovnem ekipnem član- nje so osvojile prvo mesto, drugo Kubanke, tretje mesto so si delile Japonke in Kitajke, peto pa Slovenke in Korejke. Torej je Slovenija v judu med evropskimi ve- Petr, vpont ;ljek s jim klubom odpotovala v Brazilijo. v Sao Paulo na malo daljše priprave na svetovno člansko prvenstvo v judu, ki bo prihodnje leto v brazilski prestolnici, koncem leu pa jo čaka še večje mednarodno tekmovanje na Japonskem. Ste vrhunska tekmovalka-judoistka in ste tudi trenerka Sankakujevega naraščaja, treniram mlajše dečke in deklice. Zelo sem ponosna na njih. To je zelo prijetna skupinica in rada imam to delo. Katere so vaše značilne lastnosti? Mogoče sem preveč malenkostna, že malenkost me lahko spravi s tira. Mogoče gre za perfekcionizem ali pa trmo. ta pa je včasih lahko koste zamerljivi? Če mi kaj ni prav, to naravnost povem in potem želim zadevo razčistiti. Ne kuham jeze, torej nisem zamerljiva. Me pa prizadene krivica, ne glede na to, ah se zgodi meni ali komu drugemu. Kdo vas največkrat razje- Največkrat sem kar sama nase jezna zaradi svojih napak ali neumnosti, ki jih naredim po nepotrebnem. Kakšni so vaši glavni ci-l|l, ki jih žeUte doseči tako v športu kot v zasebnem življenju? V športu si želim, tako kot vsak športnik, doseči lep uspeh na bližnjih olimpijskih igrah, zasebno pa uspešno končati študij na visoki upravni šoli. Torej, najprej poklic in zaposlitev po pravilu najprej štalca, potem pa še kravca. Kako bi na kratko opisali svojega očeta? Na zunaj sem sicer podob- narejet iti stoodsto strog, a Č( odločitev ni skladna vimi pričakovanji, mi ne nas protuje, ampak me pri odločitvah podpira. Lep odnos ima Vaše življenjsko vodilo? Za vsakim dežjem posije sonce. Kolikor je nevihta daljša, toliko bolj je mavrica pisana. Česa vas je najbolj strah? Tega, da bi se komu od mojih najbližjih kaj hudega zgodilo. Ste pri judu utrpeli veliko poškodb? V primerjavi z mojimi klubskimi kolegicami imam ^e-de tega srečo. So že bile manjše poškodbe, a kaj hujšega se mi še ni zgodilo. Komu ste nazadnje rekli »rada te imam«? Najbrž svojemu fantu. Kdo vas, kadar ste žalostni, najhitreje potolaži? Mitja, ki je tudijudoist, mi je res v veliko oporo tudi v trenutkih, ko sem žalostna. Kar hitro me zna moj iant spraviti v dobro voljo. Ibrej ne držijo govorice, da vam judoistkam vaš trener Marjan Fabjan ne dovoli, da bi imele fante? Ne, sploh ne držijo, sicer pa to najlepše potrjujeta že moja prejšnja odgovora, Koliko časa se zjutraj zadržujete v kopahiici? Zjutraj ne ravno veliko, ker imam že ob sedmih trening in zato jutranjo toaleto opravim kar na hitro. Ko imam čas, pa je kopalnica stor. kjer v mi prijetni obred i pravo raz vaj ar kopeli, kremici di zraven. To dolgo, žal pa najmanj deset dekagi Radi plešete? Zelo nerada. Ob g cer migam, na ples p težko spraviti. Najbrž j otroštva, ko s. 1. da h zgodnjega ilesalka plesno šolo. No. in v tej šoli sem jaz več časa jokala nekje v kotu, kot pa plesala. Končno je mamica le popustila, jaz pa sem se začelaz največjim veseljem ukvarjati s športom: najprej v policijskem klubu, kjer sem trenirala jiu-jitsu. Ker pa so bili tam sami fantje, sem se kar kmalu vpisala v Judo klub . kjer sem še danes li ženska družba bolj Sankaki Glasbo pa imate najbrž radi. Kaj najraje poslušate? To je čisto odvisno od mojega razpoloženja, ni pa mi všeč, na primer tehno. Ja, rada imam glasbo, od pevk pa najraje poslušam Celine Dion. Spite morda na vzmetnici dormeo ... Zakaj se pa zdaj smejite? - pa i ašli. ;na opravim ta ;i privoščim .. saj veste, 1 vse kar so-i kar lalokrat LOja zgodi, ker mi vedno zmar :go- kuje časa. ste sladkosnedni? O. to pa ja! Obožujem čokolade v vseh izvedbah in na vse načine, vsak dan je pojem kiratkim sem si urejala svoje manjše stanovanje in si izbrala dormeo ter najbrž nehote nasedla reklamam na televiziji. Moram pa povedati, da na tej vzmetnici zelo dobro To sem vas vprašala zato, ker v reklamnih spotih pogosto nastopajo športniki. Bi tudi vi nastopili v kakšni takšni reklami glede na to, da ste zelo uspešna slovenska špormica in Se luštna povrhu? Najbrž bi - zakaj pa ne, vsaka izkušnja je dobrodošla. MARJELA AGREŽ 14 lili mil Goranšek se ni pustil vleči za rokav, čeprav ga to lahko drago stane. Nazaj na zemljevid Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se predstavili svojim navijačem na uradni tekmi. V dvorani Golovec so po pričakovanju visoko premagali moštvo trboveljskega Rudarja. Miha Gorenšek, ki je bil najboljši strelec pivovarjev v Veliki Nedelji, tokrat ni zadel, je pa nazorno pokazal, kaj si misli o nenehnih in glasnih pripombah, saj je očitno odrinil trenerjevo roko. O prvem ligi prvakov bodo v celjskem klubu spregovorili danes, VVelenju so opti drugo (ali prvo) mesto v državi tev v hgo prvakov, želja pa po pokala pokalnih zmagovalcev i kot pravi predsednik kluba Jai rokometni zemljevid Evrope!« izpoloženi, njihov cilj ji n prvenstvu in s tem vrni-ve v polfinale Predvsem pa, li Živko: »Vrniti Gorenje na DŠ Foto: GREGOR KATlC lovitev u :pred ti Društvo rokometnih sodnikov Celje, ki ima bogato tradicijo, saj izhajajo iz njegovih vrst sodniki, ki so sodili na svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah in evropskih pokalih, vabi v svoje vrste in k sodelovanju zainteresirane ljubitelje rokometa, ki bi se želeli ukvarjati s sojenjem rokometne igre. Usposabljanje in priprava tia izpit za pridobitev naziva »rokometni sodnik« bosta organizirana v drugi polovici meseca novembra. Prijave z osebnimi podatki (ime in priimek, datum rojstva, prebivališče, telefonska številka aU e-naslov) pošljite na naslov: Društvo rokometnih sodnikov Celje, Nušičeva 10 Celje ali na e- naslov: brstink@siol.net. NA KRATKO Brez reprezentantk (še) ne gre Budva: Košarkarice celjskega Merkurja so na turnirju v Črni Gori obtičale v pred-tekmovalni skupini. Brez štirih reprezentantk so namreč izgubile z Jedinstvom, lani četrtim v srbskočrnogorskem prvenstvu, z 79:68 (Komplet 26, Conkova 18]. Zatem so premagale Dubrovnik s 77:65 (Komplet 17, Ristič 15, Čon-kova 13). Slabše kot v Zagorju Celje:V2. krogu l.SLma-lega nogometa je Živex gostil večkratnega državnega prvaka Litijo in izgubil s 5:1, Dobovec pa je gostoval pri Kixu iz Ajdovščine in zmagal s 7:4. Edini zadetek za domače je v 31. minuti dosegel Matjaž Vojsk, ki močno pogreša Gregorja Iskrača (kolenske križne vezi mu je pred mesecem dni operiral zdravnik Iztok Pilihj in Simona Koruna, ki se je vrnil k »velikemu« nogometu. Trener Zivexa Mitja Jontez je moral tekmo spremljati s tribune, potem ko je bil neupravičeno izključen v Zagorju. Tarnal je nad nerazpoloženi-ma vratarjema. Bliža se mestni derbi Celje, Ptuj: V uvodnem krogu 1, slovenske lige za ju-doiste je Sankaku doma premagal Šiško s 4:3, izgubil pa z Olimpijo s 5:2. Še slabše jo je odnesel Ivo Reya, ki se je boril na Ptuju. Impol ga je ugnal s 5:2, Drava pa s 6:1. V soboto bo gostitelj turnirja Ivo Reya, na njem pa bodo sodelovali mestni tekmec Sankaku ter Branßc Broker. DŠ ROŽICE IN CAJCKI Zel za oči, ki jili levari računalnik Iz oči matere božje, kakor tudi pravimo togi smet-liki [Euphrasiaofficinalis), skuhamo čaj, s katerim spiramo vnete oči ali veke, pa tudi od računalnika oslabele oči. O smetliki navadno razglabljajo le zeliščarji, medtem ko so jo včasih poznali in uporabljali malodane vsi. Da je bila to silno uporabna zel, pričajo številna imena, ki so ji jih pridali ljudje: či-stak, griževka, kopalca, mač-kine dušice, oči matere božje, otavnica, premagalka, tra^ va sv. Lucije, vidova trava, vres, očec, sirotica, zobnica. Do 15 centimetrov visoka enoletnica s simpadčnimi drobcenimi cvetovi cveti od julija do začetka oktobra. Rada ima suhe travnike in griče. Med travami in drugimi rastlinami ni najbolj priljubljena, saj jim kot t.i. zajedal-ka j emlje za živi j enj e potrebne snovi. Nabiramo rastlino v cvetju, brez korenin. Posu- MUSimi Dr. p!rMT šuno jo v senci in hranimo, kjer je varna pred vlago. Kadar zelo bohotno cvete, pravijo ljudje, da bo huda zima. Očem podobni cvetovi smetlike so dali povod staremu ljudskemu zdravilstvu, da si je smetliko razlagalo kot zdravilno zel zoperočesne bolezni. Nekdanji nauk namovanosti (rastlina bila zaznamovana us temu, kar zdravi) se je v mnogih primerih motil, pri smetliki pa je imel prav. Kasneje so strokovnjaki namreč potrdili, da je smetlika dejansko zelo dobro zdravilno zelišče za bolne oči. Simon Ašič jo je zelo čislal in menil, da lajbi je to silno zdravilno zelišče, ki tudi razkužuje. Uporablja se pri vnetju oči, krepi oči, oslabele in utrujene od branja in pisanja, danes predvsem od računalnika, pri vnetju veznic in vek, šareni-ce, zeleni mreni, čirih rože-nice, solzečih se očeh ... S čajem izpiramo oči ali dajemo nanje obkladek, lahko si pomagamo tudi s soparo. Čaju za izpiranje lahko prida-mo malo soli. Za obkladek dodamo smetliki enako količino kamilic (Matricaria chamomilla]. Ta obkladek zdravi tudi ječmen na vekah. Vsi pripravki za izpiranja in obkladke, kakor tudi za notranjo uporabo, naj bodo blagi poparki: žličko zelišča poparimo s četrt litra kropa, pustimo stati največ 2 minuti - nikakor ne več - nato pa porabimo za pitje, izpiranje ali obkladke. Če imamo občutljive oči, poparek razredčimo z mlačno vodo. Mlačen poparek krepi oslabele, solzeče se oči. Čaj moramo vsakič pripraviti na novo. Učinek smetlike povečamo, če sočasno z izpiranjem aU umivanjem tudi pijemo čaj. Manj znano je, da smetlika učinkuje zdravilno mdi pri boleznih dihal, denimo pri kaš- v Celju je pred nek^ meseci odpri vrata center DIÄTEN - računalniška diagnostika in terapije. Program kakovostno oceno Inega stanja orga- pomeni kč funkcionali DiaTen, irivanje vz b v telesu, C i patologije, izdelavo :e stanja organizma med zdravljenjem, ovitosd različnih terapij. Maribors)zade!a< kakšna nagrada.« BOJANA AVGUŠTINČlC lili 17 Cesta v kleti Med dnevi kulturne dediščine na ogled starorimska cesta v kleti Knežjega dvorca v Celju Celje se je letos pridružilo vseevTopskemu projektu Dnevi evropske kulturne dediščine. Letošnji dnevi so med 23. in 29. septembrom posvečeni dediščini gradov, utrdb in mestnih obzidij. Občina je zato v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine v tem času omogočila ogled pri obnovi Knežjega dvorca najdenih arheoloških osta-lin. Ob predstavitvi je Andrej Malgaj iz zavoda za varstvo kulturne dediščine v Celju zbranim opisal zgodovino Knežjega dvorca, ki so ga Celjski v mestu postavili kot svojo rezidenco na temeljih starega antičnega obzidja na njegovih zahodnih vratih. Po zatonu Celjskih so ga podedovali Habsburžani, ki zanj niso skrbeli, za prve obnove sta poskrbela Marija Terezija in Jožef II-, zalem pa je dvorec postal vojašnica in doživel veliko prezidav. V zadnjih letih ga postopno obnavljajo. Robert Krempuš je predstavil najdbe v kleti, kjer je mogoče videti rimsko cesto, široko kar dobrih 14 metrov, ki je bila glavna vpadnica v mesto iz ljubljanske smeri. Ob njej so bile hiše, katerih ostarike je tudi mogoče videti, Vidni so tudi ostanki vhodnih, okoli 20 metrov visokih vrat in 6-metrskega obzidja, ki je bilo tako široko najbrž zaradi bližine reke, ki je rada poplavljala. Vdori barbarskih plemen so prinesli konec celjski starorimski na- Rimska cesta, ki so jo arhsologi odkrili v sedanji kleti Knežjega dvorca, je bila široka skoraj 14 metrov in je bila glavna vpadnica v starorimsko Celeio z zahodne, ljubljanske smeri. selbini. Gradbeni material iz obzidja in rimskega foruma pa 80 uporabili za gradnjo novih stavb, srednjeveškega obzidja, pa tudi za gradnjo Knežjega dvorca, saj so v njegove temelje vzidali celo kip rimskega cesarja (na sliki). Ob predstavitvi najdb so učenci IV. osnovne šole predstavili tudi svoj projekt Celjska milja. Zarisali so namreč traso starorimskega obzidja, po njej pa v petek pripravljajo tudi tek. Prvič v zgodovini imamo v tednu do petka Celjani možnost videti ostanke veličastne preteklosti, o kateri veliko govorimo, le videti je ni nikjer. Resnično velja iz- koristiti priložnost za ogled res sijajno vidnih in veličastnih arheoloških najdb, ki jih skriva klet Knežjega dvorca. Organizirani ogledi bodo v teh dneh vsak dan ob 10. in 16. uri, dopoldanski ogledi bodo tudi ob su-okovnem vodenju. Roman Kramer, ki v mestni občini vodi delo evropske skupine tudi pri obnovi Knežjega dvorca, je povedal, da bodo najdbe v Ideti dvorca za zdaj namenjene ogledu le do petka, v okviru dnevov evropske kulturne dediščine, »Si pa močno prizadevamo, da bi čim prej zagotovili stalen in kljub temu, da je tam gradbišče, varen dostop do najdb v kleti dvorca, kar bi omogočilo, da bi bile te izjemne najdbe stalno na voljo za ogled,« je dejal Kramer. Tudi sicer se bo s celjskim zavodom Celeia mogoče dogovoriti za občasne oglede najdb, vendar vsaj za zdaj le za večje organizirane skupi- BRST, foto: SHERPA www.ra(liocelje.com 18 ÜRALCI POMIČEVALCI im TEDNIK Lepi spomini na druženje z invalidi Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje je organiziralo prijetno srečanje tistih invalidov, ki se daljših izletov zaradi bolezni ali svoje invalidnosti ne morejo udeležiti. Upoštevali so pripombe in predloge tistih, ki živijo v glavnem v starejših stavbah ali blokovskih stanovanjih in so si zaželeli krajše in ne naporne vožnje nekam \ lepše okolje. Zbrali sm ob 10.30, in se z Izletnikovim avtobusom odpeljali v Trob-ni Dol na kmečki turizem Sa-lobir. Med vožnjo smo si ob prijetni in pazljivi vožnji ogledovali prelepe zelene in lepo obdelane njive in nasade, ki se ponekod v^enjajo zelo strmo v hribovje, obdano z lepimi in zanimivimi gozdovi. Voznik avtobusa je verjetno ocenil potrebo po mirni in zelo previdni vožnji, ko nas je opazoval pri vstopanju, saj nas je večina uporabljala bergle ali palice. V pomoč pa so bili spremljevalci, ki so prav tako pridno in previdno poskrbeli za nas. Tako smo se počutili vame in zadovoljne. Gostitelji so nas prisrčno pričakali in postregli. Domača in okusno pripravljena hrana nam je dala pogum in moč, da smo se v skupinah po svojih zdravstvenih sposobnostih odpravili v naravo na krajše sprehode, kjer je dišalo po svežini trav in dreves,česarvmestunimamo. . Takšnih srečanj in druženj si še želimo. Bilo je lepo in brez napora. Samo nekaj ur prijetnega druženja, ki ga je obogatilo še prijetno sijoče in ne prevroče sonce, nam j e omogočilo, da smo pozabili na bolezen in vse težave. Za nekaj dni bomo močnejši in v upanju in želji čakali na še kakšno takšno druženje. KRISTINA KITANOVSKA Tradicionalno srečanje v Lajšali Na letališču v Lajšah pri Šoštanju je bilo v soboto, 16. septembra, tradicionalno že 15. srečanje območnih združenj zveze častnikov, podčastnikov in veteranov vojne za Slovenijo Velenje, ki združujeta preko 350 častnikov in podčastnikov ter 650 veteranov iz Mestne občine Velenje ter občm Šoštanj in Šmartno ob Paki. Vsakoletni namen srečanja veteranov in častnikov je druženje, preverjanje znanj ravnanja z lahkim orožjem in ohranjanje spomina na obdobje osamosvojitvene vojne, v kateri so člani obeh organizacij prispevali pomemben delež. Srečanja se je udeležilo preko 300 članov, družinskih članov in gostov ter predstavniki 20, motoriziranega bataljona in 38- vojaško teritorialnega poveljstva iz Celja, sosednjih veteranskih orga- nizacij, 15. helikopterskega bataljona VL SV polkovnik Gabrijel Možina, predsednik in sekretar Zveze slovenskih častnikov Miha Butara in Janko Ljubič. Poseben pozdrav na prireditvi, ki jo je povezoval Drago Seme, je bil namenjen prvima pilotoma slovenske vojske Jožetu Kalanu in Bogu Šuštarju ter družinam iz Šaleške doline, ki so pred osamosvojitvijo na tajnih lokacijah hranile orožje in strelivo za potrebe TO. Idejni nosilec in dolga leta organizator teh srečanj je bil prvi poveljniki 89. OŠTO Velenje, danes žal že pokojni polkovnik Jože Ervin Frisian. V okviru srečanj potekajo tudi tekmovanja v streljanju z malokalibrskim orožjem, v spomin nanj poimenovana Memorial Jožeta Ervina Prislana. Telonovanja za 4. memorial v streljanju z MK-pištolo se je udeležilo 112 tekmovalcev. Pri nežnejšem spolu je prvo mesto zasedla Cvetka Vrabič, pri moških pa Robert Borovnik, ki je prejel tudi prehodni pokal4. me-moriala. Miha Butara in Janko Ljubič sta v imenu predsedstva Zveze slovenskih častnikov srečanje izkoristila za podelitev priznanj ZSČ zaslužnim članom OZSČ Velenje. Pisno priznanje ZČS so prejeli: Marjan Knez, Stane Vodovnik (oba Šmartno ob Paki}, Matjaž Klemenčič, Breda Rebič (oba Velenje) in Branko Va-llč (Šoštanj). Častni znak ZSČ so prejeli: Ivan Gaber, Marta Krepel, Cvetka Vrabič (vsi Velenje) in Zdenko Slat-nar (Šoštanj), Plaketo ZSČ so prejeli: Alojz Hudarin (Velenje), Marko Kompan (Šoštanj) ter VTV Studio (Velenje). Rudi Ževart je ob tej priložnosti prejel tudi najvišje priznanje ZČS - zlato plaketo. ZDENKO ZAJC Gremo na izlet Tudi leto se je društvo Klub ljubiteljev narave Felice odpravilo na izlet, to krat po Slovenskih goricah, 19, avgusta so se zbrah člani iz Donačke gore, Ro gatca, Rogaške Slatine Šmarja in Grobelnega z do mačini v Šentjurju in nada Ijevali pot prori vinorodne mu gričevju Slovenskih go ric in vasici Juršinci. Toplemu sprejemu na ribiški kmetiji Amur je sledil obilen zajtrk z okusnim bogračem in toplim kruhom. Siti in prešerne volje smo si ogledali ribnik in Puhov muzej, ki se ponaša z velikim številom starodobnih motorjev in avtomobilov. Pot nas je vodila v središče Ptuja, kjer smo se v pivovarni Skok okrepčali z okusno ocvirkovo potico in se osvežili s pivom. Degustaciji je sledil ogled pivovarne in nato obisk ptujske restavracije Gastro, kjer smo spet bogato obedovali in kasneje ob spremljavi Jožka Koreza iz Rogaške Slatine na >>fraj tona-rici« tudi zaplesali. Z njo je tudi sicer od zgodnjega jutra do pozne noči skrbela za dobro voljo vseh zbranih. Po nekajurnem premoru in zabavi smo se podali na Staro goro, kjer smo si ogledali mlin na veter, muzej starega orodja in romarsko cerkev. Sledil je povratekvJuršince, postanek na turistični kmetiji zakoncev Toplak, ogled edinega Gospodinjskega doma v Sloveniji ter vnovična degustacij a vin in potice. Po večerji smo dan poln zanimivih doživetij zaključili z zabavo ob »frajtonarici«, ki seje zavlekla pozno vnoč. Vsi udeleženci izleta se veselimo vnovičnega snidenja prihodnje leto. ZDENKA DOKIČ Najboljše pionirke Pionirke prostovoljnega gasilskega društva Ojstriška vas so v nedeljo osvojile 1. mesto na tekmovanju gasilske zveze Žalec. In ne le to, popoldne, prav tako v nedeljo, so na 3. ligaškem tekmovanju dosegle še d ni go mesto. Na gasilski fotografiji skupaj z mentorjem Anžetom Weichardtom in spremljevalcem Jožetom Ribičem. MJ NOVIfillll EFbazveprilo - otRošra &ISOPIS 19 VIŠAM STAVO. ZASTAVUAM MOJO BABO IN CUCKA.. Zasvojenost 2.DEL V modernem času smo priča vrsti različnih oblik zasvojenosti ljudi. Tako se nekateri »fiksajo«, drugi popivajo, tretji zapravljajo svoj čas in denar za različne hazardne igre, četrti kadijo kot parnik, peü so obsedeni s pretirano rekreacijo, äesü tako obsedeno delajo, da celo za Japonce pretiravajo, sedmi hočejo izgledati tako shirani kot manekenke na modnih stezah... Včasih se ti zdi, da je to že »normalno« obnašanje sedanjosti. Večina raziskovalec meni, da so omenjene zasvojenosti posledica prehitrega razvoja družbe glede na razvoj našega dednega genetskega materiala. V sebi imamo zastarel »program«, katerega osnova se je razvila »pred našim štetjem« in pogosto napačno reagira na izzive sodobnega časa. Pred kratkim so raziskovalci spoznali, da imajo vse oblike zasvojenosti »skupni imenovalec«. To je pomembno spoznanje, ker najavlja, da bo mogoče v prihodnosti različne oblike zasvojenosti zdraviti na podoben način. Ključna okvara zasvojencev je pokvarjen »nagrajevalni sistem« možganov. Ta sistem nam daje dober občutek »nagrajenosti«, če naredimo dejanje, ki je dobro za uspešno nadaljevanje vrste (npr. materinski pomirjevalni občutek ob dotiku otroka). Pri sproženem »na-grajevalnem« ciklusu je značilno opazno povečanje hormona dopamina v možganih. Zasvojenci imajo predvsem okvaro proženja omenjene-ciklusa, ki daje občutek zadovolj: ža, če se ukvarjajo s svojo »priljubljeno« dejavnostjo. Pri tem se prag aktivnosti, ki je potreben za občutek zadovoljstva, s časom viša. Tako mora zasvojenec vedno več časa posvečati svoji »obsedenosti« za vzdrževanje podobnega občutka «nagrajenosti«. Kolo se vrti vedno hitreje, hitreje .,. krackk!!! Torej ključ za ozdravitev je nadzor nad »nagrajevalnim« možganskim dopaminskim mehaniz-mom. Proženje nagrajevalnega ciklusa Ciklus lahko sprožijo različni dogodki in večina od njih je z evolucijskega stahšča prednostna. V tem primeru smo nagrajeni za dejanje, ki je koristno za razvoj družbe. Toda raznovrstnost novih vzbujanj v sodobnem okolju vodi do novih proženj in tudi do okvar »nagrajevalnega« procesa. Tako so raziskovalci s klinike Mayo opazili, da napačno doziranje zdravil, ki jih uporabljajo za zdravljenje Parkinsonove bolezni, lahko povzroči različne oblike zasvojenosti. Vsa ta zdravila opazno vplivajo na raven dopamina v možganih. Tako je znan primer, ko je zdravljenje v nekem možakarju sprožilo zasvojenost z igrami na srečo. Mož je v nekaj mesecih uspešno zaigral okoli 5000$. Pri tem pred zdravljenjem ni kazal nobene težnje po hazardu. Zdravniki so sena njegov nov hobi odzvali z zmanjšano dozo zdravil m zasvojenost je skrivnostno izginila. Kaj pravi na to fizika? Pravi: »Pričakovano obnašanje!« Na nenaden in organiziran odziv t.i. »dinamičnih zaple- tenih sistemov« na naključne zunanje motnje oziroma »šuma« kažejo števihie nume-rične simulacije. Pri tem npr. zapleten dinamični sistem predstavlja možgane in »šum« različne naključne izzive, ki smo jim izpostavljeni v modernem času. Tako sta med drugim moja kolega iz Maribora (dr. Marko Marhl in dr. Matjaž Pere) na preprostih matematičnih modelih pokazala, da je takšen odziv v naravi izjemno pogost. Pokazala sta, da se z večanjem jakosti »šuma« pri določenih pogojih »zapleten« sistem močno in organizirano od- zove. Za manj li večjo ja- kost »šuma« se sistem obnaša normalno, pri določeni jakosti pa sistem »znori«. Pojav je zelo »robusten«, kar pomeni, da je značilen za vrsto različnih sistemov, ki pa seveda kažejo določene organizacijske sorodnosti. Poudarjam, da sedanji preprosti modeli le napovedujejo, da lahko določena motnja sproži organiziran odziv možganov. Dejanska napovedna moč teh modelov pa je v sedanji fazi še neuporabna, Z razvojem znanosti ni daleč čas, ko bodo dobile takšne simulacije napo vedno vsebi- Čr€ Zakaj se različne oblike zasvojenost pojavljajo v obliki »epidemij«? Tu ima zopet zraven prste evolucija, ki je za ljudi razvila izrazit sistem »črednega nagona«. Raziskave so pokazale, da otroci veliko bolj slepo posnemajo starše v primerjavi s šimpan-zi. Mlade opice v posnema-vključijo opazno več lalni 3 za to www.novitednik.coin bolj raznovrstna deja-ljudi. Človek se more v mladosti neprimerno več naučiti kot opica, da bo v življenju konkurenčen vrstnikom. Najhitrejša pot je slepo kopiranje že naučenega. Zato ljudje pogosto instiktivno verno posnemamo obnašanje drugih ljudi z izklopljenimi možgani. To je lahko seveda nevarno, če so z^edi slabi in to je lastnost, ki jo obožuje-P"'™ - kralj Samo Predstavitev knjig po vašem izboru Začela se je jesen, čeprav se nam zagotovo še obeta kakšen lep dan, pa bo zdaj več tudi deževnih, meglenih in hladnih dni. Kot nalašč za branje! Akcija Mo-ja najljubša knjiga se tako nadaljuje. Še vedno vodi Pika Nogavička. Morda tudi zato, ker se je v Velenju začel Pi-kin festival. Tokrat smo med glasovnicami za lonček z Miškom Knjižkom izžrebali Gašperja Kondo. Čestitamo. Lončke pravkar po-slikavajo, tako da boste vsi, ki smo vas že izžrebali, prihodnji teden lončke tudi do-bih. Obljubimo. Hkrad pa vas opozarjamo, da nam pošiljate glasovnice za svoje najljubše knjige. Prihodnji teden bomo namreč izžrebali kar pet srečnih dobitnikov ne le lončkov, ampak tudi čisto novih knjig. Tako kot smo vam že na začetku šolskega leta obljubili, bomo prihodnji teden predstavili tudi nekaj knjig po izboru mladih bralcev in tudi knjižničark iz Knjižnice pri Mišku Knjižku. Še preden pa vas prepustimo preostalemu branju otroške strani, pa vam dolgujemo še nagrajenca, ki je našel vseh deset razlik med sličicama, ki smo jih obja-vih prejšnji teden, Nagra- KUPONI MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je: n priimek: Dovol|u)ein, da to nia(i podoHii erSek. Razlike med s :ama si lahko ogledati ipodnji sliki. Vrtec Šentjur na Otroškem bazarju Sredi septembra je bil v Ljubljani Otroški bazar. Na njem je bilo več kot 90 razstavljavcev, bazar pa si je prišlo ogledat več kot 15.000 ljudi. Poleg razstavljavcev so se predstavili tudi nastopajoči. Teh je bilo več kot 400. Med njimi so bili tudi otroci iz Vrtca Šentjur, enota Dramlje, S svojo folklorno skupino so preprosto povedano navdušiU. Tako kot vedno, kjer se pojavijo, Z vajami so začeli že marca. Ampak da ne boste mislili, da pri folklori sodelujejo zgolj otroci. Folklora je zabava za vso družino, saj sodelujejo tudi starši. Ti igra- jo na stara ljudska glasbila in pojejo, otroci pa plešejo. Folklorna skupina se je predstavila že na festivalu Pika poka pod goro v Rogaški Slatini, nastopali so tudi v domu starejših v Šentjurju in na zaključni prireditvi v Dramljah, Folklorno skupino vodi Milena Kajtna, ki izbira otroške in ljudske pesmi, Id jih starši in otroci predstavijo. Kot pravi Milena Kajtna, gre tudi za ohranjanje ljudskega izročila, »Letos smo v naš program vključili Moj očka ima konjička dva - pri tej pesmi vijemo kačo, predstavili smo pesem Ringa raja v dveh iz- vedbah, sledile pa so še Jaz pa ti pa židana marela. Dekle je po vodo šlo in na koncu še povšter tanc,« Otroci so na bazarju uživali, Videli so namreč od če- bel ii sto pravega t< risali, barvali gureizplastel dove in kreira ko psov do či-ika. Lahko so izdelovali fi-la, gradili gra-obleke, Lah-glasbila, male 11 golf in nogomet. Seznanili so se tudi z različnimi poklici, kot so potapljač, gasilec, policist, forenzik, košarkar in nogometaš. ŠO Foto: Foto Ungus IŠČEMO TOPEL DOM omehčali? Vsak teden vas na skoraj celi strani Novega tednika skušamo prepričati, da se odločite za drugačno življenje v dvoje, troje (no, možnosti so skoraj neskončne). Nam bo danes uspelo? Vas nežna kepa dlak z velikimi zelenimi očmi ne prepriča? Niste lip za muce? Nič hudega. Na vas čaka trop kiiž-kov. Želite bolj živahnega, igrivega? Posebej za vas vam v tej številki predstavljamo ra- Izgubil sem sel Sem samček, star okoli leto dni, v novem okolju zelo plah. Če me kdo prepozna, naj opozori moje domače, da sem vzave-tlšču, Če ne najdem starega doma. grem z veseljem vnovega. zigrane plavooke lepotce in lepotice, Bi raje kaj mirnega, takšnega za »crkljat«? Imamo' jo. Mlado, nežno psičko, ki vam bo hvaležno vsak dan pokazala, kako je vesela novih lastnikov. Prisegate, da je pri hiši treba imeti velikega psa ali pa nič? Tukaj je Runo ... Cisto za vsakogar se kaj najde. Če ne ravno sedaj, pa morebiti že jutri, čez teden ali pa mesec dni. Zato vsi, ki iščeie živalske prijatelje, ne pozabite na naše strani in na številko zavetišča Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah - 03/ 749-06-02. ROK KRAJNIK rsMi: NA ananas 390-590 banane 300-350 TRZMICI U breskve 200-350 grozdje belo 300-490 f^EL-lll grozdje rdeče 300-400 grenivke 350-380 VRSTA BLAGA CENA hruške 300-490 bul^ke 1dd-3g0 jabolka 150-200 bučno que 590-1500 dinje 490 blitva 400-500 liimone 350 cvetäCa 490-500 marelice suhe 900-1000 čebula 200-300 orehiceu 700 česen 500-1000 pomaranče 300-350 fižol v zrnju 350-1200 (svež) rozine 5c 10-600-1200 fiždl stročji 400-800 suve 200-300 jajCevci 300-400 suhe fige 700-110 koleraba 300 nektarine 400-500 korenje 300 GOBE SUHE 10 dsg 1500-2000 krot^pir 150 - 200 Sampinjoni 600 kumare 200-300 Lisičke 5000 kumare male 300-350 gobe 4000-7000 ohrovt 300 med 1000-1470 brsticni ohrovt 1000 SMETANA 700-800 paprika 250450 skuta 700-800 paradižnik 250-300 jajca 26-32 pettršiu 800-1000 cene na ekološki tržnici pesa 250-300 KIS Itn 300 pqr 450-600 pirina moka 700 REDKVICA šopek 200 koruzna moka 300 redkev črna ... ^300-400. koruznizdrob 300 radič 400-600 polnozrnata moka 300 tilOTOVILEC 3000-3500 beu fižol 1000 soiata glavnata 400-500 jajca 35 endivja 400-500 skuta 800 majniSka 500 pesa 300 špinaCa 600 korenje 300 repa kisla 400 kislo zeue 400 zeue presno 120-200 med 1200 kislo zeue 400 grozdni sok 400 ZELENA 400-700 domači keksi 900 TOC PlavookI lepotec, star leto dni, mešanoc med huskyjem in labrador-jom. Velik, a zelo prijazen, Dobro leto stara mamica, ki bo svoje mladičke kmalu podarila dobrim ljudem, sama išče lep domek, kjer bo njena nežna materinska narava lahko poskrbela za novo družino, družino posvojiteljev.., - ŠL 76 - 26. september 2006 - itednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko« in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. )ELFIN Ljubljanska i4a, Celje KOSILNICO Bfltuje, V delavnem stenju, ku-pini.Telefon(03)573(>-573. lhoi NUDIMO POSOJILA na osnovi OD ali pokojnine 03 492 5956, MU62iaO SEAT taledo 1,6 bencin, letnik 2000,2 dodatno opremo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041351-514. 6000 OPtlcorsa, letnik 2001, srebrn, prva lashii-tn, garažifGi!, sen-lsna knjiga, prodom ZD 850.000 SIT. Telefon 041 783-223. RENAUlTStompus plus,Ietnikl993,bele barve, zimske gume, prodam zo 80,000 SIT.Telefon 041 783-223. RENAULTdlol.2,letnik1998,5vrat,prevch ženih44.000 km,prodam. Telefon 031 749-824 . 6026 PRODAM lUliALNIKEokzmolorieniiiisadnimlinzo grozil|e,rocni,zzeleziimi volji, prodam. Telefon (05) 993-2365. Š1134 STRUŽNICO zo Iss, večjo, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 040 148-720. Š1135 mlin za grozdje prodam. Telefon 5799-207. PRODAM STARO hišo, poitela 280 m', vodo, elektrika na por{ell,vTrnovlioh, prodam. Telefon 041 620^62. 5971 ŠEmUR, Hmievet. Prodamo stonovanjsko hišo,853 m',zvso opremo In pohištvom, zgrajeno 1991, obnovljeno 2003, cena 36.000.000Siroz. 150.600 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gorica pri Šmailnem 57/t, Celje, htlp;//svetovanje.goj-ba.net. n LAŠKO, Cesta v Debro. Stanovanjsko hišov gradnji, približno 130 m' bivolne površine (stavba 140 m', dvorišče 446 m', garaža z delavnico približno 80 m'). Cena 26.900.000 SIT oz. 112.251,71 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p.. Gorico pri Šmortnem 57/c, Celje, littp://svetovD-nje.gajba.net. n ŽAl£C,Gaticlia.Proiloniostonovaniskohlšo, 221,50m'zgaTflžo,19,20m^ 582 m' stavbnego zemljiščo z dvoriščem, igta-jeno 1997, ceno 39.050.000 SfToz. 162.952,76 EUR. Telefon (03) 4927-523, 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovac, s. p., Gorica pri Šniori-nein 57/c, Celje, http://s»etovanje.gai-bo.net. n PLANINA pri Sevnici.Vk,o. Loke pri Plonini prodomopribližnol3.000 m'travnike, TEHNOi > d.o.o. Proizvodnja strojev in orodij ter predelava gume in plastii 120 m' poslovnih prostorov, zo mirno obrt Dli skladišče,I» Ljubljanski 66avCeljii, oddinio.Tejefon041 775-315. 5948 snmm prod« 5D.010 SIT. Ti 582U02,04] 5I9-268. m |03| litn,.godno pn«l.mJ.l.loi.OSl 33»-m. me aokiJ,,. EHOROOlOior PRODAM DRVA, suha, bokom, ugodno pradom. Telefon 03142«20. 6S82 DESKI,«,]», 2,5 mi,l»',kiili«>Bnnioc, 300 kosov In novo vhodnn vrnln, 2100.1100, prodom-Telefon 031 244-680- 5939 8 metrov bokovih drv prodom- Telefon 5738011 LI097 BÜK0I1 drvo prodom-Telefon 031 227-624, trne KUPIM GADSONJElOnll» ovnnpjnoi-..kuprnriogoHvlno-TtWonO« 352-247 5297 DVOSOBNO oll trisobno stanovanje kupim. Resen kupet.Pl.illolnko|.Teltlon 041 727-330. S297 ODDAM GJdtSONJERO, 36 m', Nora vos, (alje, vs(djlvo toko|,oddonr.Telefoo 031 655-111, po 19-uri- 5S57 OHlE«UEHO!obo!kohi.iu,ssouponibo kopalni«,vŠiitiirio, oddam. Telefou S79H91,051 352-598. Suae VCEUUoddoni dvosobno stnnovanielpre-novlleno, dobro lokoiljol- Ceou 250 EUR-lelefon040148064- S985 POPOINOMA opremlleno dvoinpolsobno stanovanje, v Novi vosi, oddom, Cenn 45.000 SIT/meser - stroški. Telefon 040 662-246. PRODAM PRAŠIČE, st.r« 9 tednov, prudnm. telefon 5771-476, kličite ivečernii 031 703-771- B957 TEUCDslmenlalko,težbl50kg,prodam-Telefon 041 593-121- 5953 PRAŠIČE, 40 kg in plemenskegn merjnsrn prodom. Tileloo5738J119. L,097 KRAVO slmeololko, po pni loli1vi,piodimo. (enapadiiovoro.Tolefon5794J16. Š1145 P1UŠlit,nil!0dal20kg,piodam.Telefon 041 708-154- p Modru gtuzdje zori, a tebe med nami večni Ostaja le spomin, ki nikoli ne zbledi. Deda. kol smo ga klicali vsi, hvala ti! ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož. oče in dedi MILAN KOLAREC iz Rožnika 11, Laško (3.7.1931-15.9.2006) V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakor koii pomagali, nas tolažili, darovali sveče in cvetje in se številno udeležili pogreba. Posebna zahvala dr. Boriču za takojšnjo pomoč, osebju bolnišnice Cefje, Komunali Laško, Matjažu Piklu za lep govor, gospodu dekanu Horvatu za sveto mašo in opravljen obred. Gasilskemu društvu Laško, Juretu Križniku za govor in ostalim gasilskim društvom, pevskemu zboru in glasbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo ali prižgano svečko. Žena Zofka, hčerka Marinka z Majo, sin Zlatko z Desiree in Simono RDEČE in belo grozdje, za pr» nje},izDn]melLprodamo.Telefon|03) 579(W71,03U26-139. 5794 S0RTN0l>etogfozdjeprodam.Telefoii031 782-708, (03) 5823-182. 5959 GROZDJE juTl(oprodam.Telefofl(03] 5451-411 595S KUTINE, 200 kg, prodom. Telefon 5771-204. 5974 BELO in rdeče grozdje, Icckorostnih sait, nefkropljena jobolko, belo vino, pro-dBm.Teiefon031 237-193. 5778 BELO sortna in rdeče grozdje prodorno. Cenopodogovoru. Informacije po telefonu (03) 5795-535. 5990 GROZDJE M brojdoh prodam. Telelon od 7. do9.in od 18.do 20. ure,5414-980,041 911-668. GROZDJE,Mo,mešano,ilohtno,prodam. Telefon 5798-718. eoze RDEČE vino ter rdeče in belo grozdje pro-dam.Telefon 5773-601,031 704-828. KUPIM JABOUU, store sorte: carjevič, kosmoč, mo-sanček, žametno črnino in slive, kupim. PRODAM MONTAŽNO opremo Alpos^prodajni pult, primerno za trgovinsko dejavnost, prodom. Telefon031281-039. 5777 STARO kombinirano pečzn tentrolno bijo-vo, 4 mm pločevina, bojier, mešalni GROZDJElaški rizling {kroj Zibikoj prodamo. Telefon (03) 5795-550. 5946 NATinskem prodamo belo tn rdeče grozdje. Telefon 041478-455. Š1120 BELO grozdje, več sort, no Škofiji, prodam. Telefon 810-3067,041 94M6B. 5895 HITRO NAROČITE ki plÄJo za obe izdaji meselEO 1.700 01 NHOGMldiin^tiidipi ČMtitfia I» Radiii Calja ter do k. ESZE . tudi letnik 2006 S prilogo TV.«KillO! ^niKr^ NAROČILNICA prodom.Itlefon (031 S82|.«7«. 5987 GROZDJE,bilD.kiliovostnlbnil.viUU Šmorja. prodorno. Telefon (03] 5821-I3»,041MM31. 8004 GtOZDIE,loški iiiling,vlriton|!ld okoliš,II» domo.Teleron04G831-3S3. p GROZDJE no Tinskem, loški rizilng, zebi sUvonecin mešano beb], pradomo. Ceno po da{[ovoto. Telefon 041 365^750. Š1143 IIEŠgiiiid|epii«foaTelefiHi(Oi) 579M15. Sil« KORgZO»sihiiii,pnJillim>4bo,pnidoin. Telefon 041793«. žeos IORÜZO 10 silnio, 1,S bo, v Golovliob, piodoni.Telebi031133-141 žsio GRaZDIE,bch>lnnJoie.liMnio,zdo9ii-vo,prodoin.Ie!efon04021l-34(. p BELO, meiono in solino vino, no obmolju Tinskego,prof,nio.T.hifon 10315123-040. B GtOZDlthäl lili« »leni silvoec,šlpon, n,.d«,f,,nkinlo,i.n,e1no™no,,«K doni.Telefon(03|580MSl,041 793-134. eo.4 ROEČEg™!die,vZnlio,pr«fonio.Iehi(.n. (0S)973M10,vv.iem1b«i.b. »,e UB0L1«i..2i.ni.o:i.nn1a.,»ii..S, PRODAM IQMONI,posoveiniokovice:himonaš1.2/ 150,kimono Š1.4/170, posovi: rameni, oranžni, zeleni in lokovite št. 2, ugodno ienii,pi.domo.Telef.n 5411-115,031 582-591. 59835984 SUVEIndvn»dii,700ln1200l,pioJim. T.l.fonS79MH. šum GROZDJE: modra frankln|o,žamenio(rnh no in 2 m' brezovih div prodom. Telefon 041706-622. 5998 511SKA1IIIC0,2501, piwfom-Telefon 031 607-521. pradomiodnlioilbiiniragolf 4.Telefon041446«71. eo«; KOMPIfIHO spolnico, štora 2 leti in hrastov sod, 300 I, igodno prodna. Telefon 573H10S. aoi5 BIKCAsimentnlrainčli,Dd90da100kg, grozdje, mešnno, belo in stiskolnko grazdin, prodom. Telefon 031 553-567,nil7.on. šiisi KOm zo žgoniekubo, 220 I in leseno boioko, 9-5 m, pokrito z opeko, prodom. Telefon OSI 611-708. . .. In,bnbovoi,prodiim Emi„Škol,«oa.4,3240 Šmoiie prt Jelšob, telefon 041918.949. Sii49 GROZDJE, m(5ono,boloinrdeie,mdoni. 1.hkod.slovimt.dinod.m,..žnoi. tudi menjova za smrekov les. Telefon 103)5808-112,031 836-175. Š114S VEÖO količino črnego in belogo grozdja prodam. Ceno po dogovoru. Telelon (07)49514)61. p Zdaj ne crpiš več. Zdaj pMvaš. Sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošenzanas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in bral ANDREJ VERDEL iz Petrove 156 (29.11.1942-7.9.2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem pevskega zbora Idila, govorniku gospodu Rajku Zidovniku, gospodu Pungartniku in gospodu Kisovarju ter pogrebni služnl Ropotar. Hvala tudi vsem zaposlenim v Domu Nine Pokom Grmovje, ki so ga negovali in mu v težkih trenutkih lajšali bolečine. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Žalujoči: žena Ivica, hčerka Sabina in sin Boris z družinama V^S! bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognjaprepoln. poln sil, neizrabljen k pokoju sem leget (S. Kosovel) ZAHVALA Ob nenadni, tragični izgubi ljubega moža, očeta, sina, vnuka in brata DARKA JERANKA iz Pristave (1970-2006) se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, sv, maše, denarno pomoč ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, PGD Pristava in vsem ostalim gasilskim društvom, kolektivu podjetja Hrib Dobje in Vitli Krpan. Hvala vsem ostalim sodelavcem, športnemu društvu in kulturnemu društvu Pristava, OŠ Podčetrtek in podružnica Pristava, pevcem pri sv. Emi za čutno odpete pesmi pri sv. maši. Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, občini Podčetrtek, govorniku Srečku Gobcu za ganljive besede ob odprtem grobu, župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Gekott. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na mnogo prezgodnji zadnji poti. Žalujoči: žena Kristina, hčerki Sara in Urška, mama, sestra Brigita s Ibmažem ter vsi ostali, ki ga bodo pogrešali. V na$ih srcih boš za vedno ostal z nami, ___Š1137 IŠČEM prevoznika, s. p., s kombijem, za rozvoz čosopisov. Samo resne ponudbe no noslov; Robert Zovmik, s. p., Milčin- skego 14,3000 Celje. 6017 ŽENflNA posredovalnico Zoupcnie posreduje zo vso starostno obdobjo, brez-pločnozo mlajše ženske. Telefon (03| 572M19,031 50M95. Leopold Ore-šntk s. p.. Dolenja vos 8S, Prebold. ^ 55-letni Drago želim spoznati žensko iz Male 8reze, Šentrupert nad Loškim, resno in pošteno. Telefon 051 363-576, EEEm IŠČEMO osebo zo prodajo fizioterapevlskih pripomočkov no podroqu Štajerske. Zo-želene izkušnjevdirektni prodaji.Tele-foii041 643-220, Marko. Medical line, d.O. 0.,Maistrovo u1.16,1241 Komnik. limo zidarja, tesor jo, keromi-ko, strešnega kleparja, krovca, knouf monterjo, Tigrod vn, d. o. o., Celjska cesto 13,Vojnik,telefon 041 631-770. KUPIM dve plotišči zo škodolelkio. Piodom slamoreznico. Infonnocije 5824-398. NA Hudinji je odletelo papigo nimfo. Če jo kdo najde,naL prosimo,pokliče po telfr fon«0414m39. 6O02 IZViUAMO posek, spravilo in odkup lesa. Telefon 040 211-346. Simones, Majda Bevc,s.p.,Zagone31,3261 Lesično. p ENOROCHO sanHamo ormoturo Armol -dolgi idiv (kombinirana) ugodno pro-dam.Telefon031630838. 6025 Jakoma, ds.0.. Maiiknka c. U. Dili.. Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposiovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puSčamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopna ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za de-' lo zavoda: ■ na domaii strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.^ov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE 2006;Trenkwa]der , 1000 Lju . 2006; gradnj e. Lava ,3000 C Delavec brez poklica gradbeni delavei ' 2006; Brahigradnje gorje S, 3000 Celje; čistilka na Dobrni; do 3. 2006; Nivalis d.o.o.. Savinjska sta 4,3331 Nazarje. Pomožni delavec Pod sobar iilčenje vljanje počitniškega dc na Krvavcu; do 5. 10. 2006; El-dom d.o.o.. Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor; krovsko kleparska dela, pomožna dela; do 3. 10. 2006; Liwel d.o.o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba prevzemalec blaga, vse naloge nponavodi- Bau max d . o. t 5. Ljubljana, PC Če- Ije. Maribors ka cesta 100, 3000 Celje; izdelava kij učev:do3.10.2006: Sotošek d.o.c )., Obdelava kovin. trgovina, Koc enova ulica 2,3000 krovsko kleparska dela; 3. 10. 2006; Liwel d.o.o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. k viličarja vozni 1 .nakladanje. razkladanje in premi k blaga, sort Iranje blaga po vrstal ikih: do 29. 9. 2006; Intereuropa. globalni lo- gisiični s iervls d.d., F iliala špedi- dje Celje Kidričeva ul ica38,3000 bljar i.,Leskoä- Nižja poklicim izobrazba (do 2 let) vratar; do 3. 10. 2006; Dijaški dom Celje, Ljubljanska cesta 21, 3000 Celje; komisionar, komisioniranje živilskega blaga v večjem skladišču, odgovorni za zlaganje, prebiranje in nabiranje blaga, delo z viličarjem; do 26. 9. 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje; pomoč pri gozdarskih delih, delo z ročnim orodjem in motorno žago pri ei.«enju vegetacije; do 7. 10. 2006; Mlakar Ivan s.p., Le-sembal. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Lesar obdelovalec lesa; do 1.10.2006; Mik d.o.o. Ceije, Gaji 42. 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do red in čistočo v skladišču; do 29. 9.2006; Manpower d.0.0., Podruž-mca Celje, Stanetova ulica 4,3000 SlaičUar strežba slaščic in pijač; do 3. 10. 2006; Lončar Robert s.p. Celje, Trgovina Logarska, Teharska cesta 24, 3000 Celje. Mizar delo v proizvodnji, obdelava pleksi slekla: do 29.9.2006; Plek-si art d.o.o., Bemekerjeva ulica 2a, 3000 Celje. Ključavničar ključavničarska dela; do 3.10. 2006; Klima Celje d.d.. Delavska ulica 5, 3000 Celje; delo v proizvodnji, rezanje, brušenje, pastanje, sestava kovinskih Strugfli- strugarska dela; do 3.10.2006; Klima Ceije d.d.. Delavska ulica S, 3000 Celje. Orodjar orodjar za poliranje in obdelovanje plastike; do 26.9.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Ceije. Stavbni klepar stavbnokleparskainkrovska dela; do 28. 9. 2006; Caier Boris kleparsf . Skofja vas. Varilec varilec, delo v Celju; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o.. Slovenska 17, 2000 Maribor ali pii-java@trenkwalder.com., do 6.10. 2006; Trenkwalder d.o.o.. Leskoš-kova 9 e, 1000 Ljubljana. Strvjnik strojnik 11, upravljanje in vzdrževanje gradbenih strojev, delo na gradbiščih, druge oaloge; do 26. 9.2006: Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; monter vodovodnih in plinskih napeljav; do 30.9.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Strojni mehanik strojno vzdrževanje tekstilnih strojev, lokacija Aquaset d.d. Što-re-Celje; do 29. 9. 2006; Kobal Branko s.p.. Papirniški trg 11.1260 Ljubljana-Polje. Optik optik, del. mesto v Celju; do 6. 10. 2006; Hartlauer d.o.o., Šmar-tinska cesta 152,1000 Ljubljana. ElektrikarenergeOk zahtevna elektroinstalacijska dela na objektih; do 26. 9. 2006; Elektrotumšek instalacije d.o.o.. Mariborska cesta 86, 3000 Ce- elektiikar energetik, delo vproi-zvodnji, branje elektronačrtov. elek-trovezavo in preizkušanje stikalnih (razdelilnih) omar v proizvodnji; do 26. 9. 2006; Manpower d.0.0.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; montaža električne napeljave, varovalnih sistemov, razdelilcev, redno nad;^or(ivanje in vzdrževanje vseh naprav in napeljav na terenu: do 26. 9- 2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Elektronwnler električar, montaža centralnih sesalnih sistemov v novogradnje in industrijo; do 26. 9. 2006; Šrol Ivan s.p., Arhitekia, Prešernova ulica 11, 3000 Celje. Mehanik elekironik popravilo in servisiranje opreme v delavnici in na terenu; do 10. 10. 2006; Fotokopija d.o.o.. Trg celjskih knezov 5. 3000 Ce- kirai tesar; do 26. 9. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje; tesarska dela na gradbišču; do 1.10.2006; KBS gradnje, gradbeno podjetje d.D.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje; 11. 3000 Celje. Zidar zidar: do 29.9.2006; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM: do 30. 9. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; strojnik TGM; do 30. 9. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9,3220 Štoi«. voznik kamiona; do 30 adnježveplan d.o.o., ia Lacka 8, 3000 Celje .2006; voznik avtobusa: do 3.10.2006; izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje. Prodojofec prodajalec na sanitarnem oddelku, vse naloge iz opisa del. mesta in po navodilih nadrejenega; do 29. 9. 2006; Baumax d.o.o. Ljubljana. PC Celje, Mariborska cesta 100. 3000 Celje; prodajalec na lesnem oddelku, vse naloge iz opisa del. mesta in po navodilih nadrejenega; do 29. 9. 2006; Baumax d.o.o. Ljubljana, PC Celje, Mariborska cesta 100, 3000 Celje; prodaja kruha in pekovskih izdelkov na terenu; vloge na naslov: Tomšičeva ul. 23, 2310 Slov. Bistrica: do 3.10.2006; Cmčič Marko s.p.. Trgovina, Tomšičeva 23, 2310 venska Avtoličar avtoličar, kitanje, brušenje, lala karoserij ska po-iravila; do 26. 9. 2006; Manpower d.0.0.. Podružnica Celje, Sta-letova ulica 4, 3000 Celje. frizerska dela; do 29. 9. 2006; ČanžekBarbara s.p.. Lepotni center Barbara, Udarniška ulica 10, 3220 Štore; frizer, del. mesto v PE Vojnik, Trgovski center Tuš, konec oktobra, frizerske, brivske storitve, vodenje salona; do 26.9.2006; Mitja d.o.o., Tomšičeva ulica 8, 6210 Sežana. Grafični tehnik asistent pri izdelavi reklamnih storitev, iščemo človeka s smislom za estetiko in oblikovanje, ki ima dobre ročne spremosti. j e iznaj dljiv in predan delu. pomoč pri izdelavi reklanmih m graličnih storitev ter montaža izdelkov: do 26.9.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje. Stanetova ulica 4,3000 Celje. 'lektrotehnike, del. mesto v Celju; do 6, 10. 2006; Hartlauer d.o.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana; prodajalec v fotooddelku, del. mesto v Celju; do 6. 10. 2006; Hartlauer d.o.o., Šmartinska ce sta 152. 1000 Ljubljana; skladiščnik, nakladanje, razkladanje, manipulacija z blagom; do 26. 9. 2006; Lesnina d.d., PE Celje, Skladišče Medlog, Medlog 7. 3000 Celje; prodajalec v tehnični trgovini, svetovanje strankam pri nakupu in prodaja tehničnih izdelkov, del. mesto v Celju; vloge na naslov: trenkwalder d.o.o.. Slovenska 17. 2000 Maribor; do 3. 10. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Kuhar samostojni kuhar, zimsko sezonsko delo v počitniškem domu na Krvavcu; do 5. 10. 2006; El-dom d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor; kuhar;do29.9.2006; Jež, prevozi, storitve d.o.o.. Bezenškova ulica 24, .3000 Celje; kuhar, fina priprava, obdelava in dodelava raznovrstne hrane, delo samostojno in tudi v skupini; do 27.9.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova uUca 4, 3000 Celje. Natakw natakar, iščemo izkušene natakarje, ki jih delo z ljudmi veseli, stregli boste hrano in pijačo; do 27 9.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova uiica4. 3000 Celje; strežba pijač; do 3. 10. 2006: Sotošek d.o.o.. Obdelava kovin, trgovina, Kocenova ulica 2,3000 Srednja poklicna izobrazba prodajalec, prodaja raznovrstnega materiala (gradbeno, tehnično blago), svetovanje in pomoč strankam pri nakupu blaga in delo na blagajni; do 26. 9, 2006; Manpower d,0-0., Podružnica Celje, Stanetova uUca 4,3000 Celje; delo v proizvodnji, bn^enje, rezanje; do 3.10.2006: Panič Želj-ko s.p.. Splošna gradbena dela. Cesta na Ljubečno 34, 3000 Ce- Sektrotebnik elektromonter; do 9.10. 2006; Elektrosignal d.o.o. Celje, Lava 6, 3000 Celje. idbišča;do30.9.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesia9,3220 Što- 'gradbeni delovodja: do 29. 9. 2006; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Uva 11, 3000 Celje. Gradbeni t^ik delovodja na gradbišču; do 1. 10. 2006; KBS gradnje, gradbeno podjetje d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje; oddelkovodja za gradbeni material v trgovini, razporejanje dela, skrb za naročila in aktivno prodajo ter nadomeščanje vodje trgovine v primeru odsotnosti; do 26.9.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Ceije. Ekonomski tehnik taj nik, administrator, pisanj e dopisov ter drugih tehničnih doku-mentovs str. in programsko opremo, oblikovanje dokumentov, ure-janjebesedil. izpisovanje besedil in risb s tiskalnikom, prejemanje in pošiljanje pošte, telefonska ko-respodenca; do 6.10. 2006; Horvat Sonja s.p.. Poslovne storitve TH, Šlandrov trg 23, 3310 Žalec; 10. 2006; Metrob d.o.o., Začret 20, 3202 Ljubečna; sodni zapisnikar, pisanje po neposrednem diktatu na glavnih obravnavah, narokih, zaslišanjih na sedežu organa in na ztmanjem poslovanju sodišča: do 26.9.2006; RS delovno sodišče v Celju, Gregorčičeva ulica 6, 3000 Celje. Ginmazijsla maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženj ska in življenj ska za-varovanja, območje Celja; do 21. 10. 2006; GeneraU zavarovalnica d.d. Ljubljana, KržiCeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba poslovodja za tehnično trgovino, vodenje trgovine, organiziranje in razporejanje dela, skrb za doseganje zastavljenih ciljev, vodenje in usklajevanje dela sodelavcev: do 26. 9. 2006: Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Inž. strojništva vodenj e proizvodnje, načrtova- spremljanje in potijevanje termin-skega plana, koordinacija z delavci in z ostalimi oddelki v podjetju, u rej anje proizvodne dokumenta-cije. delo v Celju; do 3.10.2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Inž. elektrotehnike vodja montažnih del: do 9.10, 2006; Elektrosignal d.o.o. Celje, Lava 6, 3000 Celje. Inž. elektroenergetike (vsš) inženir elektroenei^etike, opravljanje raziskave in svetovanjepri načrtovanju, vodenje konstruiranja električnih sistemov, monterjev in naprav, svetovanje pri upravljanju vzdrževanju in poporavilih in drugo po sistemizaciji dela: do 26.9.2006: Elektrotumšek insta-lacijed.0.0., Mariborska cesta 86. 3000 Celje. Inž. gradbeništva inženir gradbeništva; do 30.9. 2006;GradnjeŽvepland.o.o.,Ulica , heroja Ucka 8, 3000 Celje. Inž. prometa za cestni promet disponent, organizacija prevozov; do 26. 9. 2006; Linda & co prevozniške storitve d.o.o., Iven-ca 25. 3212 Vojnik. Ekonomist za analize in planiranje poslovni sekretar; do 3. 10. 2006; Metrob d.o.o., Začret 20, 3202 Ljubečna. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo računovodja; do 9. 10. 2006; Elektrosignal d.o.o, Celje, Uva 6, 3000 Celje. skupinski habilitator, logoped; do 3. 10. 2006; Čemer za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, Lokovina 10, 3204 Dobrna. Dipl. inž. gradbeništva (vs) odgovorni vodja del; do 26. 9. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Univ. dipl. ekonomist vodja trženja; do 26. 9. 2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71. 3221 Tehaije: vodja marketinga, za uspešno slovensko podjetje z mednarod- kami oblačil višjega razreda išče- ganiziranj e in nadziranj e delovnih procesovvmarketingu, strateško načrtovanje; do 26.9.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Obdelovalec kovin pomožna dela v kovinarM in lesni proizvodnji: do 29.9.2006; Po-zinekKoStomajTlnas.p. C^"e, Igrala inoprema ftozinek, Täxi Bufl«), nja Rečica 18, 3270 Uško. Pripravljalecpapirovine pomočnik v strojni dodelavi; do 26, 9. 2006; Radeče Papir d.d.. Njivice 7.1433 Radeče. Oblikovalec kovin ključavničarsko montažna dela; do 25. 10. 2006; Potisek Go-Ključavničarstvo i taže.C grador (3 Ra- deče; strojnik priprave vode; do 26. 9.2006; Radeče Papir d.d.. Njivice 7,1433 Radeče. Elektrikar energetik serviser hladilne tehnike; vloge na naslov: EHO d.o.o.. Brezno 7a, 3270 Laško; do 4. 10. 2006; EHO d.0.0.. Elektrika, hladilnlštvo in ogrevanje. Brezno 7,3270 Laško. Prodi^alec prodaja blaga in pomoč pri strežbi; do 5.10.2006; Stephany d.o.o. Rimske Toplice, Globoko 7,3272 Rimske Toplice. Kuhar natakar delo v kuhinji in v šanku; do 25. 10. 2006; Krivec Janez s.p., Gostihia Krivec, Zidani Most 18, 1432 Zidani Most. Kuhar priprava in kuhanje jedi; do 1. 10. 2006; Bezgovšek Denis s.p.. Gostilna Zlatorog, Trubarjevo nabrežje 31. 3270 Laško. Natakar strežba hrane in pijač; do 29. 9. 2006; Bezgovšek Denis s.p.. Gostilna Zlatorog, Trubarjevo nabrežje 31, 3270 Laško. na Krvavcu; do 5. 10. 2006; El-dom d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji: delo poteka v večji proizvodnji, vaša na-lo^ bo sestavljanje raznih kovinski polizdelkov ali dodelava končnih izdelkov; do 11.10.2006; Manpower d.0.0. podružnica Celje. Stanetova uhca 4, 3000 Celje. Prodajalec prodajalec na terenu; do 29.9. 2006; Danijel Tomaž s.p., Aškerčeva ulica 53,3330 Mozirje: terenska zastopnica za zelišč-no-negovalne izdelke; do 26. 9. 2006: Mind trade, d.o.o.. Tržaška cesta 42,1000 Ljubljana. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Pomožni delavec pomoč v vulkanizerski delavnici; do 3.10.2006; Orača Dušan s.p-, Viilko. Levstikova ulica3,3250 Rogaška Slatina. Strojni obdelovalec kovin preoblikovelec kovin; do 29.9. 2006;Marovtd ' ' "" 3206 Si mice. Mizar samostojno delo v proizvodnji pohištva; do 28. 9. 2006; Tajnikar Danijel s.p.. Splošno mizarstvo, Preloge pri Konjicah 1, 3210 Slovenske Konjice. Oblikovalec kovin reskalec, CNC operater; do 25. 10. 2006; Kosuroj strojegradnja d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice; strugar, CNC operater; do 25. 10. 2006; Kostroj strojegradnja d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Elektrikar energetik elektromonter, izvajanje elek-troinštaladj; do 25. 10. 2006; Is-kračPeter s.p,, Električne instalacije, Kamna Gora 14, 3213 Fran- Tiskarza tisk z izdolbine izdelovalec sit; do 3.10. 2006; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljuhljana-Voznifc avtobusa voznik avtobusa; do 3.10.2006; Izletnik Celje d.d., PE Slovenske Konjice, Liptovska ulica 15,3210 Slovenske Konjice. popravila težke gradbene mehanizacije, del. mesto Laško; do 1.10.2006; KP motor d.o.o., Šmartinska cesta 32, 1000 Ljubljana. Račimalniškitehnik programer; do 30. 9. 2006; i -Rose d.o.o. Laško, Jagočc 3,3270 Uško. Dipl. inž. računalništva (vs) sistemski inženir za področje unix/linux; do 3.10.2006: i - Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Uško. Doktor dentalne medicine zobozdravnik; do 3.10. 2006; Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče. Doktor medicine specialist pe-diatrije zdravnik specialist pediatrije oz. šolske medicine ali zdravnik specialist družinske medicine z opravljenim podiplomskim tečajem za varstvo otrok, šolarjev in mladine; do 26. 9, 2006; Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8,1433 Ra- Dofaor medicine specialist interne medidne zdravnik specialist, internist kardiolog; do 3. 10. 2006; Zdravilišče Uško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Pomožni delavec sobarica - čistilka: čiščenje in pospravljanje počitniškega doma prodaja goriva, pranje, vzdrževanje avtomobilov in pomožna dela; do 29. 9. 2006: Junid d.o.o. Slovenske Konjice. Liptovska ulica 45. 3210 Slovenske Konjice. Kuhar kuhar, specialist za žar in srbsko kuhinjo, samostojna priprava jedi z žara in specialitet srbske kuhmje: do 26.9.2006; Hotel pod Roglo d.o.o., Boharina2,3214Zre-če. režba p 2006; Kračund.o.o., Proizvodno, ti _ sko in storitveno podjetje, Slomškova ulica 6, 3215 Loče; strežba hrane in pijač; do3.10. 2006; Strašek Štefan s.p.. Mesarija Strašek, Stari ti^ 11,3210 Slovenske Konjice; sprejem in strežba gostov; do 26.9- 2006; Unior d.d. Zreče, Hotel Dobrava, Cesta na Roglo 15,3214 Zreče. Srednja poklicna izobrazba voznik avtobusa; do 7.10.2006; Curious d.0.0. Stranice, Križevec 44. 3206 Stranice; voznik lahkega dostavnega vozila (kombija); do 10. 10. 2006; Floijanc d.o.o. Loče pri Poljčanah, Ž)če 54, 3215 Loče; voznik tovornjaka v domačem in mednarodnem prometu: do 3. 10.2006; Mastnak Alojz s.p., Av-toprevoznik, Perovec 11,3210 Slovenske Konjice. GosrÜLifciteAniA: samostojna priprava jedi po naročilu, kuhanje malic; do 6. 10. 2006; Hotel pod Roglo d.o.o., Bo-harina 2, 3214 Zreče. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik. zapremoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 21. 10. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kr-žiCeva ulica 3,1000 Ljubljana. —\ovnaaUsplošna stopnik, iskanje morebitnih zavarovancev na terenu; do 30. 9. 2006; FX invest d.0.0., Kidričeva cesta 26,2204 Miklavž na Dravskem polju. zdravstveni tehnik za delo v mla- u;dolC 2006; Mak an d.o.o.. Podružnica zobozdravstvo Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 5, 3230 Šentjur. Cmnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebi za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjiu- z okolico; do 21.10.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Krži-čeva ulica 3.1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba pomožni zavarovalni zastopnik, anjei bitnih. operater CNC lesno-obdeloval-• • "ikr- 30. 9. 2006; FX invest d.0.0., Kidričeva cesta 26,2204 Miklavž na Dravskem polju. Univ. dipl. inž. strojništva za ja; do 28.9. 2006; Tajnikar Danijel s.p.. Splošno mizarstvo, Pre-loge pri Konjicah I, 3210 Slovenske Konjice. višji Szioterapevt, pripravnik; do 3.10.2006; Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17,3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Osnovnošolska izobrazba voznik tovomja ka in dri^ vozil za prevoz blaga, vzdrževanje vozil, nadomeščanje drugih delavcev; do 3. 10. 2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur; upravljanje tovornih in drugih vozil za prevoz blaga; do 29. 9. 2006;Vilkogradd.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8.3230 Šentjiu-. Pleskar izvajanje vseh Učarskih del v lakirnici, obešanje izdelkov na obešala in snemanje; do 29.9. 2006; Alpos oprema trgovin d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrot inška 2, 3230 Šentjur. Mizar opravljanje vseh mizarskih del v proizvodnji in na terenu - moški; do 10.10. 2006; Alpos, mizarska proizvodnja d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrohnška 2, 3230 Šentjur. Strojni mehanik upravljanje NC surojev, zagon, vodenje, nadziranje inprogrami- lih strojev - moški; do 29.9.2006; Alpos oprema trgovin d.o.o. Šentjur, Cesla Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Kamnik polaganje keramičnih ploščic; do 6.10. 2006; Pesan Bojan s.p.. Sončni žarek, Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur, Zidar monter stavbnega pohištva; do 26. 9. 2006; Budiša Tatjana s.p., Posbvne storitve in svetovanje. Cesta na kmetijsko šolo 2,3230 Šentjur; zidanje in ometavanje; do 26. pomoč pil montaži gradbenih elementov, montaža sten, stropov; do 29.9.2006; Vodeb Renato s.p., Mon-ting notranja zaključna dela, Ulica 1. Celjske čete 27, 3230 Šentjur; monter gradbenih elementov; do 29. 9. 2006; Vodeb Renato s.p., Monting notranja zaključna dela, UEcaL Celjskečete27.3230 Šentjur. Elektrotehnik sistemov; do 29.9.2006; Edicom d.o.o. Šentjur, Prijateljeva ulica 12, 3230 Šemjur. konstrukter, vodenje projektov, konstruiranje orodij, naprav, priprav, izdelkov, urejanje dokumentacije; do 29.9. 2006; Tajfun Planina d.o.o.. Planina pri Sevnici 41, 'lanina pri Sevnici. S ■ ■ dalist, zobozdravstva zobozdravnik za delo v mladinskem zobozdravstvu; do 10. 10. 2006; Mak art d.o.o.. Podružnica zobozdravstvo Šentjur, Cesta L^o-na Dobrotinška 5, 3230 Šentjur, UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Gradbeni delavec gradbena dela; do 26, 9.2006; Krobau - Krog in drugi, gradbeništvo in storitve d.n.o.. Trg 27, 3252 Rogatec. Pomožni delavec gozdi i; do 1 ). 2006; robas. 2006; 1 Kidričeva! Vrtnar urejanje okolice, montaža m makalnlh sistemov in kosilnic; d 29. 9. 2006; Mužina Samo s.p svetovanj e in vzdrževanj e travni tih površin, Na Livadi 21, 325 Rogaška Slatina. Ulje naravnega in umet-nna; do 27. 9. 2006; Dro ). Rogaška I 3250 R voznik težkih motornih vozil mednarodni promet, certifikal; d 3.10.2006; Tl-ansport - biro d.o.c Rogaška SlaUna, ASkerčeva ulic 10, 3250 Rogaška Slatina; voznik težkih motornih vozil mednarodnem prometu; do 11. IC 2006; Transport - biro d.o.o. Rc gaška Slahna, Aškerčeva ulica IC 3250 Rogaška Slatina; Kuhar kuhar; do 29. 9. 2006; Hotel Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina. Natakar strežba hrane in pijač; do 29.9. 2006; Hotel Sava Rogaška d.o.o,. Zdraviliški trg 6,3250 Rogaška Slatina; strežba toplih in hladnih napit- kov, p k; dol 2006; . Bodiišn. belno. Gsnopnošolsfca izobrazba momer (sestava delov v avtomobilski industriji); do 27. 9. 2006; Adecco h.r. kadi'ovsko svetovanje d.o.o. podružnica Novo mesto, Rozmanova ulica 34,8000 Novo mesto. ElektroinšttUaterMpomočnik po možna dela pri gradnji in vzdrževanju elektro naprav, zemeljska dela, čiščenje podrasti v trasi elektro vodov; do 14.10.2006; Reich in Reich d.n.o., Rimska cesta 29, 3240 Šmaije pri Jelšah. Stekhfpihačkrogličar pihanje stekla; do 3. 10. 2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) monterska dela, vodenje manjših skupin, upravljanje z orodji in stroji, poznavanje načnov v tu- Kantod Laura s.p., Carpe D i er Celjska cesta 30, 3252 Rogatec; strežba pijač; do 26. 9. 2006; LisjakMarijaiis.p. bencinski servis Podplat, Marijan Usjak, s.p.. Podplat S, 3241 Podplat; delo v šanku, strežba pijač; do 18. 10. 2006; Türnar Franc s.p. Rogatec - kovinarstvo in kafe bar, trg 11, 3252 Rogatec; strežba pijač; do 2. 10. 2006; Žerak Friderik s.p., Celjska cesta 31, 3252 Rogatec. Srednjapoklicna izobrazba voznik težkega tovornjaka v mednarodnem prometu; do 18.10. 2006; Inter mak d.o.o. Podčeu--tek, Imeno 73, 3254 Podčetrtek. Srednja strokovna ali splošna izobrazba pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev na terenu; do 30. 9. 2006; Fx invest d.o.o., Kidričeva cesta 26,2204 Adiklavž na Dravskem polju. UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica strežba pijače; do 1. 10. 2006; Duška KmeUČ s.p.. Rečica ob Pa-ki 79. 3327 Šmarmo ob Paki. 5250 Rogaška aška klarska u Slatina. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik lahke gradbene mehanizacije, del z b^om; do 3. 10. 2006; Novak Marija s.p., Gst Novak, Stranje 13, 3240 Šmarje pri Gostinski tehnik ■ natakar; do 3. 10. 2006; Janič Peter s.p., Šaleška cesta 20,3320 Velenje. Zdravstvenitehmk srednja medicinska sestra; do 21. 10. 2006; Gpd d.o.o., Sončni grič 7, 3320 Velenje. Gimnazijski mamrant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanj e morebiuiih zavarovancev za premoženj ska in življ enj ska za-varovanja - območje Velenja; do 21.10. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3.1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev na terenu; do 30. 9. 2006; Fx invest d.o.o., Kidričeva c«sta26,2204 Miklavž na Dravskem polju. Vi^ zdravstveni tehnik višja medicinska sestra - babi-. 2006; Sončni 3320 Velei sobarica - čistilka: čiščenje in pospravljanje počitniškega doma na Krvavcu; do 5. 10. 2006; El-dom d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor. Osnovnošolska izobrazba čistilec - generalno čiščenje objektov; do 29. 9. 2006; Hernaus d.o.o.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) monter suhomontažnih elementov; do 29. 9. 2006; Siter Simon s.p., zaključna gradbena dela Ta-goss, Dramlje 13, 3222 Dramlje. avtoraehanik za tovorna vozila; do 29. 9. 2006; Camlek Berio s.p., Podkraj pri Velenju 46,3320 Velenje. EJektrikarenergetik elektrikar energetik; do 26. 9. 2006; Elektro Jezemik d.o.o., Cr-nova 53, 3320 Velenje. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila; do 1. 10. 2006; Boreal d.o.o., Levstikova cesta 21, 3325 Šoštanj. Pro^alec prodajalka - blagajničarka; do 26.9. 2006; Spar Slovenija d.o.o. Spar Velenje, Kidričeva cesta 2, 3320 Velenje; prodaja od vrat do vrat; do 18. 10.2006; Torro Ljubo Srnovršnik s.p., Selo 7, 3320 Velenje-Kuhar samostojni kuhar: zimsko sezonsko delo v počitniškem domu na Krvavcu; do 5. 10. 2006; El-dom d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor; kuhar; do 3. 10. 2006; Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11,3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila v domačem in mednarodnem prometu; do 29. 9.2006; Camlek Berto s.p., Podkraj pri Velenju 46,3320 Velenje; natakar - strežba pijäC in toplih napitkov; do 7. 10. 2006; Harnik Bemardas.p. Bar Štrumf, Podgorska cesta 1, 3320 Velenje. skladiščnik- delovno mesto je v Latkovi vasi pri Žalcu; do 26.9. 2006; Sara d.o.o., Preserska cesta 1, 1235 Radomlje. S.ÖO Medobčmska-raatjena križnica Žalec__ OdprQe denurniansk^ nilrgZalec potopisno predavmie 9.3QSLG Celje. "Rmstičiia tržnica >8.00 Narodni dom Celje -spodnja stranska d' mag. Bons Jagodifc Stru-penerastUne ter interakcija medzdravilimzeliš- UPRAVNA ENOTA ŽALEC Gradbeni delavec gradbena dela na nizkih gradnjah; do 3.10. 2006; Brodej Tone s.p. gradbena mehanizacij a, Kve-drova ulica 20, 3310 Žalec. Živilski delavec v pekarstva živilska dela v pekarstvu; do 29. 9. 2006; Uduč Cveto s.p., pekarna, urgovlna Uduč, Pongrac 102, 3302 Griže. Pomožni obdelovalec kovin strojno ključavničai^ska in varilska dela na terenu; do 10. 10. 2006; Grabar Božidar s.p., vzdrževanje, elektroinstaladje, Podvin 211, 3310 Žalec. sllkopleskaiska ska dela; do 29. 9. 2006; Ti obnova stanovanjske storit d.o.o., Založe 64. 3313 Polzel; Nižja poklicna izobrazba 3 let) delavec v proizvodnji; do 26. 9.2006; Manpower d.o.o. podružnica Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje. pek dela in opravila v pekami od priprave surovin, oblikovanja, pečenja, ohlajanja, pakiranja in priprave za transport; do 29.9.2006; Pekarna Postojna d.o.o. proizvodnja, trgovina in gostinstvo, Kolodvorska cesta 5, 6230 Postojna; pek kruha in pecivaTl; vsa dela v pekarni od priprave surovin, oblikovanja, pečenja, ohlajanja in pakiranja; do 29. 9. 2006; Pekama Postojna d.o.o. proizvodnja, trgovina in gosdnstvo. Kolodvorska cesta 5, 6230 Postojna. K^ačamiiar ključavničar v vzdiževanj u; do 26. 9. 2006; Feniks d.o.o. Žalec, Cesta Žalske^ tabora 10,3310 Žalec;. strojni ključavničar, samostojno branje načrtov; do 30.9.2006; Kočevar&Theimotron d.o.o., Lo-čica ob Savinji 65, 3313 Polzela. Itmsačna sK^nica nasve-tovm dan turizma radetjavatrQuCäi- 8.00 Mladinska knjiga e:el)e Ivana I^^mč: Zonm kot ajda • ■ niikezbir- 9,00 Savinov likovni s );D0 do 17.00 Velenjski grad Svetovni dan tunžma danodprti Ifeienie Svetovni dan tnnzma mformadjska stqjwca Denis Sen^čoik: Podo-bežalca odprtje razstave Loredana Zegai Ljubezen do črk odprtie kaligrafske razsta- strugar (struži izdelke, opravlja ostala dela po nalogu vodje proizvodnje,..); do 29.9.2006; Blaj Anton s.p., Blaj, Griže 9, 3302 Griže. Frezalec operater cnc stroja, rezkanje, struženje; do 27. 9. 2006; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski monter ogrevalnih naprav na te-■enu, montaža vodovoda in cen-ralnega ogrevanja; do 26.9.2006; - 13.30 in 15.00- 18.00 - Beladj/or^ajuDkolia ' Pikiiie ustvarjalne delavnice Elektromehanik obratni električar; do 26.9.2006; Feniks d.o.o. Žalec, Cesta Žalskega tabora 10,3310 Žalec. Prodajalec prodajalec rezervnih delov za tiaktoije; do 26.9.2006; Ac d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 104,3311 Šempeter v Savinjski dolini; viličarist-skladiščnik, prevzem in izdaja blaga; do 3. 10. 2006; Aretta d.o.o. Žalec, Ulica talcev 1, 3310 Žalec; prodajalec - delovno mesto je v Latkovi vasi pri Žalcu; do 26. 9. 2006; Sam d.o.o., Preserska cesta 1, 1235 Radomlje; voznik za razvoz kruha; do 29. 9. 2006; Uduč Cveto s.p.. Pekarna, trgovina Uduč, Pongrac 102, 3302 Griže. Prodajalec avtom., rez. del, kmet.mehan. prodajalec rezervnih delov za avtomobile v novi franšizni Anet trgovini v marketu Parižlje pri Bra- slovčah; do 11. 10. 2006; Zadnik David s.p. kurirska dejavnost, Dre-šinja vas 48, 3301 Petrovče. Natakar pomoč pri točenju pijač in toplih napitkov; do 3.10.2006; Cu-ček Violeta s.p. Bar magic, Gotov-Ije lile, 3310 Žalec; strežbapijačvbani.ČKČenjemiz, prostorov in točilnega pulta, pomivanje kozarcev; do 26.9.2006; Ko-la d.o.o., gostinstvo, trgovina, storitve, Preseije 19,3314Braslovče. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka po Sloveniji; do 7. 10. 2006; Stojakovič Bo-rislav s.p. Petrovče, Uboje 42, 3301 Petrovče, Gimnazijski matarant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebimih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Žalca; do 21. 10. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. PodjefleNT&RC,d.o.o. Direktor; Srečko Srot Podjetje upravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-djsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax; (03) 54 41032, Novitednikizhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63], petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: TeaPodpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolariev (€7.10). Za tujino je leuia naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka iransakdjskega radma: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotogra , čamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor; Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. tehnii^ Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Jar Ttlefon studia (za oddaje v živo): (03) 4 mko. Spela Osel Jranko Stamejčič Opravlja ulenje oglasnega prostora v Novem tedni ku in Radiu Celje ter nudi ostale agendjske storitve Pomočnica direktorja in vodja Agencije; Vesna i^ jič. Organizadjski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vqko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovdek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Ttelefon: (03)42 25 190 Fäx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po eiekL pošti: agendja@>nt-rc.si 24 Mill TiDNIK Nekateri potomci in potomke Avgusta in Barbare Marovt (na sliki skupaj s svojimi družinami), ki sta prvega otroka povila na začetku 20. stoletja, so se prejšnjo soboto pi Srečanje 99 potomcev štirih generacij »človek mora biti zadosti star, da ga korenine začno zanimati in bolj kot se v svoj rodovnik poglabljaš, na bolj zanimive reči naletiš,« je prepričan Oton Samec iz Polž pri Novi Cerkvi. Njegov brat Jurij se je od besed vrgel k dejanjem in pripravil zapis svojega rodu po materini strani. Elizabeti Marovt. Povod za dejanja je bil po naključju najden rodovnik po očetovi strani iz začetka 17. stoletja (več besed mu bomo namenili, ko bo tudi ta izdan v knjižni obliki). »Poleg tega sem pri mami našel delo Monike Marovt iz Braslovč, ki pred leti kot osmošolka raziskovala svoje prednike,« razlaga Jurij Samec. >>Z veliko podporo vseh sorodnikov sem zbral podatke, fotografije, pisna gradiva in v razmeroma kratkem času je bilo vse pripravljeno za natis v knjižni obliki.« V knjigi Potomci Avgusta in Barbare Marovt je avtor navedel prvih šest generacij Marovtov, ki segajo do francoskega priseljenca Georga Mayrolda, štiri generacije svojih starih staršev, ki sta imela osem otrok, pa je obširneje (tudi slikovno) razčlenil. Sedem otrok babice Barbare in dedka Avgusta (eden je kmalu umrl) je imelo skupno 27 otrok ter kopico pravnukov in prapravnukov. »Skupno nas živi še 99 krvnih potomcev,« je ugotovil Jurij. Skorajda vsi pa so se sredi septembra zbrali v Poižah pri Sorževem mlinu. RP Ziatoperočenea m njuni otred Zlata iri devetdesetih v zaselka Lovče v Andražu nad Polzelo sta Rafko in Silva Zabukovnik ptaz-novala zlato poroko, obenem pa ^zla-to|k)ročenec ^av na ta dan praznoval tudi 90. rojstni dan. Obdvojnempraznovanju so sezbsalido-miJa-vsi vaščani, ki so iclatima iewm in HBtesti postavili šrango, ki je glede na to, da so ob njej prikazali tudi vsa kmečka in ročna dela, ki so jih opravljali ali jih le v vasi, postala pravi etnološki dogodek. Po-tOTi ko so opravili vse. kar k šrangi sodi, so se odpravih v andraško cerkev, kjer Je domači župnik Janez Furman vodil obred zlate porolW'S'SV. mašo. Fnagovoru, ki so ga pnpravili za zlatoporočenca, so povedat, da je niuno živijen]e zaznamovalo predvsem deto na kmeiiii. Ljubezen do zemlie juna ie bila položena v zibelko in je ostala živa vse do danes. Življenje sta darovala svo3im petim otrokom. Petru, Elč-kl. Zdravku, Stanki in H^vlki, m .»m zagotavljala varen in topel dom. Vsi so se izšolali, ob tem pridno pomagali pn delu. rac Potem 80 si ustvarili svoje družine'in-domovanja, pri čemer so staršema podarili dewt vnukov. Na kmetiji je zagospodaril sin Peter, oče m mama pa sta se ^eselila v novo hišo, kjer zdaj preživljata jesen živ-Ijenia^Pri tem ima oče Rafko še eno-ljube-zea - gasilstvo. Je ustano^ čian PGp Andraž, ves čas aktiven član,- pri čemec -so gasilci tudi vsi nj^ovi otroci. Zato so jima domači gasilci pripravili curkjmet. Praznovanje jebik) seveda priložno^zaiiju-jffije spOToinov. Spominov o tem, k^ sta obdelovala hme5.vinogEad, sadovnjak in polje, kako so ob zimskih večerih^nastajale mesne doteote. kako j&.dišal kruh iz domače peä, kako" so ob nafeljah in praznikih hodlM v m-kev, kako radf so skupaj peli... Ugotovili so, mnogo tega počn^o Se danes. Otrod in vnuki namreč rai hodijo domov in tafaat je v hiši vedno v^^. Ob zlatem jubileju je Mo slavljencema ferečenih mnogo lepih želja, predvsem takšrah za dobrozdravje in še vrsto srečnih skupnih iet. TT Usodni »daff Urške in IMatjaža Poletje je tisti Čas, ki si ga največ parov izbere za obljubo večne zvestobe. Poletna sobota 26. avgusta pa je bila prav poseben in nepozaben dan tudi za Urško Knez, ki je že kar nekaj tednov uporablja soprogov priimek, in Matjaža Pirca, ki sta takrat skočila v zakonski stan. Običajno so dame tiste, ki se najbolje spominjajo prvih skupnih trenutkov, prvih pogledov in vsega, kar sledi in tudi tokrat je bila nevesta, novopečena soproga Urška tista, ki jih je delila z nami. »Spoznala sva se med študijem, ko je bilo v Mariboru precej živahno; bila sem še brucka, Matjaž pa že navajen mesta In nočnih zabav. Na videz sva se že poznala iz Celja, saj sva oba obiskovala srednjo ekonomsko šolo, vendar iskrica takrat še ni preskočila,« pripoveduje 27-letna Urška. Usodno pa je bilo martinovo, ko je bilo v Mariboru še prav posebej živahno in je Urški ob 29-letnem Matjažu hitreje začelo biti srce. Ob nadaljnjih srečanjih pa sta spoznala, da uživata v družbi drug drugega in da imata precej skupnega. Sledila so štiri leta nepozabnih doživetij, ki sta jih okronala z zaroko, s poroko pa sta počakala še nadaljnja štiri leta. 26. avgusta pa je končno napočil čas, da tudi uradno potrdita svojo ljubezen. Civilno poroko sta pripravila na Dobrni, cerkvena pa je sledila v cerkvi sv. Duha v Celju. Kljub nekaj jutranjim dežnim kapljicam je 70 svatov dočakalo čudovit sončen dan, ta pa se je v gostišču Marguč v Draži vasi prevesil v zabavno in nepozabno noč ter ob zvokih ansambla Vitezi Celjski v rajanje do zgodnjih jutranjih ur. Mladopočen-ca pravita, da je bilo za tako lep dogodek, ki je dal pečat njuni ljubezni, vredno čakati osem let, ostal pa jima bo v večnem spominu. Poročno potovanje seveda bo, o podrobnostih pa se Urška in Matjaž še odločala. PM, foto: GREGOR KATIČ Ce želite, datudi vašo poroko ali visoko obletnico straneh Novega tednika, nas pokličite (4225-164) ali nam pišite (Novi tednik. F^ešemova 19,3000 Celje).