Poštnina plačana t eotovinf
Posamezna Številka J dtn
DolenfsKi list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Leto III. — Štev. 34.
NOVO MESTO, 22. AVGUSTA 1952
ČETRTLETNA NAROČNINA H«) DIN
IZ H \.l * l'K I I- »
Poziv glavnega odbora Zveze borcev Slovenije
PROSLAVA
lft-nhletnire ustanovitve prvih štirih liO-genskih brigad: Tomšičeve, .»šercerjeve, Cankarjeve in Guhčeve — bo 13. in 1-1. septembra v Dolenjskih Toplicah pod Rnjiorn. Ta proslava bo doslej največja počastitev žrtev in zgodovinskih pridobitev narodnoosvobodilnega boja.
Glavni odbor Zveze borcev Slovenije poziva vse svoje članstvo, vse slovensko delovno ljudstvo, da se proslave udeleži
Od tedna do tedna
Italijanski tisk je zagnal velik hrup ob obisku ameriškega vojnega ministra Franka Pacea v Jugoslaviji Italijane posebno boli, da je po razgovoru z maršalom Titom Vače nadaljeval pot v Ankaro in Atene in šele potem odšel na obisk v Rim. Potovanje ameriškega vojnega ministra je bilo zgolj informativnega značaja, toda italijanskim novinarjem (in seveda tudi državnikom in politikom) ne gre in ne gre v račun, da se Jugoslaviji posveča tolikšna pozornost; prav zaradi tega pa italijansko časopisje nadaljuje gonjo proti jugoslovanski armadi, kateri pripisuje najrazličnejše »slabosti«, pri čemer namiguje, da naj bi zahodne velesile — predvsem ZDA — posvetih največ pozornosti italijanski vojski, ki naj bi postala »glavni steber zahodne obrambe*.
Italijanom tudi ne gre v račun, da se odnosi med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo zboljšujejo ter da medsebojni stiki (obiski grških in turških novinarjev, grških parlamentarcev, carigrajske-ga guvernerja v Jugoslaviji in priprave za potovanje jugoslovanske vojaške misije v Ankaro in Atene) vnašajo prijateljske zveze v medsebojne odnose balkanskih držav, ki imajo vrsto skupnih interesov.
Glede te svoje gonje (ne samo proti Jugoslaviji, temveč deloma tudi proti Turčiji in Grčiji) je italijanska propaganda docela podobna informbirojski. kateri pa Italijani delajo bržkone izredne usluge, ko skušajo zanetiti nezaupanje med svobodnimi balkanskimi narodi. Tudi izzivanja Italijanov na naši meji (incident na vrhu Mangarta) je podobno informbirojskirn metodam
Zadnje dni je sovjetski odgovor na tretjo noto zahodnih velesil glede av-sfriske mirovne pogodbe zbudil največ zanimanja. ?a> pred dvema letoma so se po 258. skoraj brezplodni seji namestnikov zunanjih ministrov štirih, velesil pretrgala pogajanja za sestavo mirovne pogodbe z Avstrijo Sovjetska diplomacija si je izmišljala najbolj nemogoče izgovore, da bi v nedogled zavlekla sestavo mirovne pogodbe z Avstrijo Zadnji moskovski odgovor kaže, da Sovjetska zveza tudi sedaj ni spremenila svojega stališča in da je nad vse zainteresirana, da se o Srednji Evropi in o Podunavju prav nič ne spremenil Sedemletna okupacija Avstrije, ki so ji na moskovski konferenci I. PJ41 priznali, da ima pravico dobiti nazaj svojo neodvisnost, ki jo je zgubila s Hitlerjevo okupacijo, — predstavlja enega najbolj perečih pro blemov. ki jih je zapustila druga svetovna vojna. Kremeljskim politikom ni do tega. da bi zapustili strateške, poli tične in gospodarske položaje, ki jih imajo sedaj v Avstriji. S tem da so sovjetske čete na avstrijskem ozemlju, imajo Rusi pravico držati svoje garnizone tudi ob železniških progah, ki peljejo v Avstrijo čez Madžarsko in Romunijo. Na ta način nimamo samo izpostavljenih postojank v Srednji Evropi, pač pa oblada jo položaje tudi na Balkanu. Politični efekt te zasedbe je jasen; avstrijsko informbirojska partija ima vso podporo za svoje delovanje in propagando prav pri sovjetskih okupacijskih oblasteh, obenem pa garnizije. ki so razmeščene po Madžarski in Romuniji kontrolirajo »Ijudskodemokra-tične* režime v teh državah in so oslonce proti jugoslovanske gonje. Tudi gospodarski interesi Sovjetske zveze d Avstriji so precejšnji: avstrijska republika je samo lani imela čez 25 milijonov dolarjev zguhe. ker imajo Rusi zasedena  naftna  polja  v Zisterdorfu.
Avstrijska vlada se sicer namerava pritožiti pri Organizaciji združenih narodov, vendar je le malo upanja, da bi na ta način kaj dosegla. Prav tako je dvomljivo, če bo avstrijska republika sprejeta za članico OZN kajti Sovjetska zveza bo slej ko prej uporabila proti Avstriji svoj priljubljeni — veto.
Med drugimi dogodki zadnjega tedna velja omeniti še nerede, ki so izbruhnili v Egiptu in ki so jih zatrli v krvi. krivce pa postavili pred vojno sodišče, ki je voditelja obsodilo na vešala. General Nagib, za katerega so pisali, da je izreden junak, ker je izvedel prevrat, ne da bi prelil kapljo krvi. se je sedaj znašel v težkem položaju, posebno še. ker so pristaši glavne egiptovske stranke — IVafd nezadovoljni z njegovo vojaško diktaturo. — Prihod kitajskega zunanjega ministra Cun En Laja o Moskvo je zbudil veliko pozornost. Seveda niso iz K remija ničesar sporočili, čemu naj bi bil namenjen ta nenavadni >obisk*. vendar poznavalci razmer menijo, da bosta Cu En Laj in Stalin pretresala v prvi vrsti vprašanja korejske bojne.
v čimvečjem številu. V ta namen bodo stavljena na uporabo prevozna sredstva vseh vrst in je dovoljena četrti nska vožnja.
Da bi priprave čim uspešnejše potekale, je Pripravljalni odbor za proslavo na sestanku z zastopniki okrajnih odborov Zveze horcev sklenil sledeče:
1. Vsi okrajni odbori Zveze borcev naj takoj povabijo k sodelovanja vse drugo organizacije in izberejo pripravljalne odbore za obisk proslave; isto naj store tndi občinski odbori Zveze borcev.
2. V času pred proslavo naj bodo vsebinsko primerne prireditve, kjer le možno, s pozivi za čimbolj množičen obisk proslave; partizanske kulturniške skupine naj obnovijo svoje programe in nastopajo z njimi tudi drugod, ne samo 13.   in 14. septembra v Dol. Toplicah.
8. Do 31. avgusta naj pošljejo vsi okrajni odbori Zveze borcev Pripravljalnemu odboru za proslavo (Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije. Ljubljana, Erjavčeva 16) število udeležencev, želje glede načina potovanja, predloge in vprašanja.
4. Vsa potrebna navodila bo Pripravljalni odbor sproti javljal po časopisju in po radia. Pripravljalni odbor
Tajnica progresivnih Slovenk v Ameriki je obiskala Belo krajino
Med svojim bivanjem v Sloveniji je znana napredna javna delavka v Ameriki, tajnica Progresivnih Slovenk Jo-sepina Zakrajšek obiskala tudi Belo krajino, kjer je ostala dva dni. Bila je v Metliki, Adlešičih, Semiču, Vinici, v Starem trgu in drugod, 7. avgusta zvečer pa so ji članice AFZ v Črnomlju priredile družabni večer. »Fantje na vasi« so zapeli več partizanskih pesmi, dekleta pa so jo iznenadile s kolom v narodnih nošah. V Metliki si je med drugim ogledala tudi muzej NOB, v Adlešičih so jo žene prav tako sprejele v narodnih nošah in zaplesale adlršičko kolo ter jo tudi pogostile, za spomin pa so ji poklonile lepo vezenino na domačem platnu. Povsod je bila prisrčno sprejeta, ob odhodu pa je obljubila, da bo ob prihodnjem obisku Jugoslavije prav gotovo spet prišla v Belo krajino. -ak
Pred Dnevom slovenskih brigad
Brigada Ivana Cankarja i berpu. (Fotografirano 8.
Sellh pri Zužen-novembra 19*3)
V zadnji številki našega lista smo pisali o delu za obnovo in ureditev topliškega kraja Dolenjskih Toplic. Od časa, ko je nastal omenjeni članek pa do danes, je poteklo nekaj tednov. Ponovno smo obiskali Dol. Toplice in danes lahko postavimo zelo resno vprašanje: Ali bo obnova in ureditev naselja končana do postavljenega roka, in če ne, kdo je odgovoren za zamudo?
Res je, da v zadnjem času delajo pospešeno pri pripravah za tlakovanje ceste, betoniranju mostu in obnovi vodovoda. Vsa dela so dobila nekak kampanjski značaj, se pravi do določenega dne zgraditi največ ne glede na kvaliteto dela in morebitne poznejše popravke. Vsa sedanja vrtoglava naglica, ki gotovo ne bo dala dobrih rezultatov, je logična posledica poprejšnjega men-canja, tako pri pripravljanju načrtov, kot pri obotavljanju gradbenega odbora, gradbenih podjetij in neodločnosti občinskega ljudskega odbora. Prav zaradi tega lahko naslovnemu vprašanju priključimo še drugo vprašanje: v koliko bodo ta, v naglici skrpueana dela pripomogla k lepšemu izgledu letoviškega kraja, k njegovemu razvoju in hi-gieničnbslj naselja spričo kopice neurejenih zadev, ki ostajajo ob strani.
Osnovni pogoji, ki jih je postavila sanitarna inšpekcija  meseca januarja
menda smrdi celo gradbenim podjetjem, ker se je najbolj otepajo. Strugo Sušice so prostovoljci očistili in zravnali, toda še vedno se steka v njo vsebina stranišč, hlevov in gnojničnih jam. Posebni problem so ruševine, stare podrtije in privatne zgradbe. Prav to priča o izraziti neodločnosti občinskega ljudskega odbora. Okrajni ljudski odbor je že po komisijskem pregledu naselja spomladi letos nakazal, kaj vse je treba odstraniti in uredili v smislu urbanističnega načrta vasi, izboljšanju higienskih prilik in ustvaritvi pogojev za obstoj in razvoj letovišča. Tu je občinski ljudski odbor popolnoma odpovedal. Primer: Ze januarja teto« jr bila izdana odločba, da se odstrani na pol podrta stanovanjska zgradba poleg zadružnega doma. Sc poprej je bilo treba iz te stavbe preseliti neko samsko žensko. Dasi je okrajna komisija nakazala tri prazna stanovanja, do 15. avgusta ženske še niso presolili in jasno, da tudi stavba še ni odstranjena. Na drugi strani pa se stranke samovoljno za hrbtom ljudskega odbora vseljujejo v stanovanja.
K lepi podobi kraja ne spada samo nov most in tlakovana cesta, pač pa še cela vrsta drugih stvari. Tako na primer obnova in popravila privatnih zgradb, ureditev parkov, splošna čisto-
Topltčani pri prostovoljnem delu
letos kot predpogoj za sam obstoj letovišča v tem kraju, so bili preureditev vodovoda, ureditev kanalizacije in regulacija potoka Sušice. Za obnovo vodovoda so se topličani tepli že nekaj let, končne so letos dobili potrebni kredit in azbestne cevi domačega izdelka. Gradbena dela je že spomladi prevzelo okrajno gradbeno podjetje Krka, prav tako tudi kanalizacijo naselja. Do dne 15. avgusta še ni bil položen niti en meter cevi za novi vodovod. Manjkal je še izkop jarka od ovinka ceste pri vasi Sela do zajetja v Podturnu, vodni rezervar na hribčku Cinger je bil zabetoniran samo v grobem v spodnjem delu. Voda po novem vodovodu pa bi morala steči do 1. septembra. Baje so vzrok, da se cevi niso polagale pravočasno, spojke, ki so jih prepozno naročili. Vsekakor pa manjkajoče spojke ne bi smele biti ovira za dokončanje osta-lili del pri odkopu zemlje, zajetju in dokončanju rezervoarja. Prav gotovo bodo te spojke sedaj koristno služile za izgovor, če dela na vodovodu ne bodo končana niti do dneva proslave partizanskih brigad.
Nekoliko bolje poteka gradnja mostu in   tlakovanje  ceste,  kanalizacija pa
ča. popravilo ograj, odstranitev navlake in ruševin ter celo italijanskili napisov, ki jih v Toplicah ne manjka in podobno. Tam kjer ne gre s prepričevanjem, je treba odločb in brezpogojno vztrajati, da se uresničijo. Tako pa se dogodi, da posameznikom celo ponudijo brezobrestno posojilo za obnovo stavb in vendar ti ne pristanejo na popravilo. Šele sedaj, ko takorekoč teče voda v grlo in jih dobivajo od vseh strani po glavi, so začeli izdajati odločbe o obvezni obnovi in popravilu privatnih stavb. Nekatere, kot so Babic, Zupane in drugi, pa menda še vedno prepričujejo o potrebi popravila zgradb. Sprt se izlušči vprašanje: ali bo mogoče sedaj v nekaj dneh vse dogotoviti, kar je bilo zamujenega v štirih mesecih? Frontovci v Dolenjskih Toplicah so
Ered začetkom del sprejeli obvezo, da odo s prostovoljnim delom pomagali povsod, kjer bo treba. Do 15. avgusta so opravili skupno 1100 ur in 97 voženj, dasi dostikrat niso vedeli kaj in zakaj delajo. Ni bilo in jc še ni povezave med množičnimi organizacijami ali, če hočete, prebivalci na eni strani ter gradbenim odborom, zlasti pa gradbenimi podjetji na drugi strani. Takoj ko
je bil odobren načrt in kredit za obnovo Toplic, je bil sklican množični sestanek, kjer haj bi se pogovorili o skupnem delu. Povsem naravno je, da so prebivalci želeli pojasnila, kaj in kako se bo porabil denar in kakšni so načrti. Na sestanku navzoči direktor gradbenega podjetja >Krka< Slavko Bele pa je nali rulil navzoče, češ kaj se oni razumejo na načrte, če hočejo kaj razumeti, morajo vsaj pet let še v gimnazijo. Jasno je, da taki odgovori ljudem, ki tudi znajo misliti s svojo glavo, niso najboljše propagandno sredstvo za pritegnitev prostovoljcev. Dejansko gredo vsa dela sedaj vsaj v glavnem, z izjemo tistih ur, ki jih navajamo zgoraj, mimo Topličanov, ki vsled premajhnega tolmačenja o pomenu in koristi obnove kraja in napravi komunalnih naprav, o tem niso dovolj poučeni. Tudi gradbeni odbor, ki je bil nekaj meseeev brez predsednika in zato samo na papirju in tudi danes pri ljudskem odboru nima zaslombe. nosi del krivde za nepravočasno izvršitev del.
Primer obnove in ureditve Dolenjskih Toplic je značilen za precenjevanje lastnih sil posameznih podjetij, ki potem nujno pelje do kampanjske zale-tavščine, ko je rok pred vrati, dalje primer nesodelovanja vseh, ki bi nujno morali biti zainteresirani na takih delih, in posledica tega nesodelovanja za vse, ter končno primer odnosa posameznika do ljudskih množic. Ne samo Toplieani, pač pa vsi državljani imajo pravico zahtevati, da vsa ta mencanja. obotavljanje in neodločnost ne bo šla v škodo kvalitete prevzetih del in poznejšega načrtnega razvoja letovišča ter da bo vsak izdani dinar res porabljen v korist kraja, prebivalcev in skupnosti.
Borcem Tomšičeve, Guhčeve, Cankarjeve in Šercerjeve brigade!
Desetletnico ustanovitve prvih Štirih slovenskih brigad bo »Dolenjski list« počastil s tem, da bo izdal bogato razširjeno Številko, ki ho izšla v petek 12. septembra. Zato prosimo nekdanje borce in oficirje Tomšičeve, Guhčeve. Cankarjeve in Šercerjeve brigade, naj nam najkasneje do 20. avgusta t. 1. pošljejo na posodo fotografije iz življenja in borb teh brigad, slike padlih junakov, komandantov in komisarjev, k vsaki fotografiji pa naj prilože kratke podatke z navedbo imen. krajev in časa dogodka, ki ga slika predstavlja. Mnogo takšnih še ne objavljenih zgodovinskih dokumentov imajo številni tovariši, ki jih t razumljivo skrbnostjo hranijo kot spomin na leta NOB. Oh prazniku prvih slovenskih brigad pa je treba te fotografije pokazati vsej naši javnosti. Zato se uredništvo obvezuje, da ho:
vse sprejete slike prefotocrafi-ralo in nepoškodovane takoj vrnilo lastnikom. Poleg tega pa bo vsak lastnik originalne stike dobil zastonj tudi po eno prefolografirano povečavo, katero mu bomo brezplačno dostavili hkrati s slavnostno Številko »Dolenjskega listat.
Uredništvo pa hkrati prosi vse nekdanje borce, vojaške in politične voditelje prvih štirih brigad ter aktiviste, ki so na terenu sodelovali s temi slovenskimi brigadami, da hi prispevali slavnostni številki »Dolenjskega lista« svoje spominske ali literarne prispevke, opise posameznih bitk, akcij in partizanskih podvigov.
S prostovoljnim delom grade vaško pot
Na množičnem sestanku so vaščani vasi Račje selo. Blato in Sevnica pri Trebnjem sklenili, da popravijo in razširijo slaba pota v kraju. Pot, ki vod iz Trebnjega na Račje selo. Blato in Sevnico ter dalje na Gabrovko pri Litiji, je bila ozka in zapuščena. Dva voza se nista mogla srečati. Pobudo za to popravilo je dal Jernej Novak. Vaščani so v ta namen izvolili gradbeni odbor, ki skrbi za organizacijo dela. Tehnične posle je prevzel Tone Salehar,. na pomoč pa so poklicali še cestnega nadzornika Avgusta Mežnaršiča, ki prav rad pomaga.
Dne 8. avgusta se je zbralo iz vseh treh vasi 55 vaščanov in 12 voznikov. Pot. ki jo popravljajo je dolga približno tri kilometre. Najprej so jo morali razširiti. Kmetje, ki imajo ob tej poti parcele se niso upirali in so dali svojo zemljo za razširitev. Vaščani so že prvi dan pokazali trdno voljo in pripravljenost ter so dosegli prav lepe uspehe Drugi dan pa jih je prišlo na delo še več. Vsaka hiša jc dala delovno moč in vprežni živino, le Nace jeršin iz Račjega sela se je upiral.
V sedmih dneh je približno 58 fron-tovcev z desetimi vozniki pripeljalo na cesto 52f> kubičnih metrov kamna, ki so ga tudi zdrobili. Ob razširitvi ceste so prekopali 4bl kubičnih metrov zemlje, ki so jo naložili in odpeljali na močvirnate površine travnikov in njiv. Pri tem je bilo opravljenih 2595 delovnih ur. Vozniki pa so opravili 610 delovnih ur. Skupna vrednost storjenega dela znaša 520 tisoč dinarjev. Pri delu se je doslej najbolj izkazal 6b-letni Jože Rus iz Sevnice, ki je vsak dan redno na delu. Tudi Jože Jeraj, ki je ■star lb let ne zaostaja za njim. Prav pridni pa so tudi Lojze Salehar iz Blata,
Minka Peskar, Francka KozlevČar in Lojze Grm iz Sevnice, iz Račjega sela pa Janez Potokar, Danijel Potokar Stane Dim, Ivan Novak in Ignac Kresal. Vsestransko pomoč pa dajeta tudi go spodarja Bizjak in Potokar Vaščani sr zbero običajno že v zgodnjih jutranjih urah, zaključijo pa največkrat tudi ob 10. uri zvečer.
Tragedija mladega zapeljanega dekleta v Črnomlju
Dne 4. avgusta je blizu črnomaljske postaje skočila pod vlak 20-letna trgovska pomočnica Lojzka Berkopec, doma iz Žemlja ob Kolpi. V poslovilnem pismu, ki ga je pred smrtjo napisala svoji materi, pravi, da gre v smrt zaradi nesrečne in razočarane ljubezni ki ni ostala brez posledic. Lojzka je bila namreč v četrtem mesecu nosečnosti. Pred kratkim je zvedela, da se je njen fant, s katerim je bila noseča poročil z drugo, in to jo je pognalo v obup.
Pogreba nesrečnega dekleta se je udeležilo veliko število ljudi it Črnomlja in bližnje ter daljne okolice z godbo na čelu ter številnimi venci, ki so jih
Eoklonile organizacije in posamezniki, ojzka, ki je bila zaposlena kot trgovska pomočnica v >2eleznini« kmetijske zadruge v Črnomlju, je bila znana kot tiha in vestna uslužbenka. Velika udeležba je bila hkrati tudi dokaz ljudskega ogorčenja proti brezvestnim za-peljivcem, ki ne vidijo v mladih dekletih drugega, kot predmet izkoriščanja. V zvezi z njeno tragedijo pa ljudje govore še o neki zapeljivki, ki je mlado Lojzko spravila v naročje brezvestnega zapeljivca. Prav bi bilo, da bi tudi take posredne sokrivce smrti mladega dekleta klicali na odgovor. K
Stran 2
DOLENJSKI LIST
Štev. 34.
$:M\\\ V VROČIH PASJIH DNEH
Malo novic pride v časopise iz škoc-jana. Skocjanci so pač skromni in svoje zadeve neradi obešajo na veliki zvon. Haje se med seboj pogovorijo, to in ono šepnejo na uho drug drugemu ali pa* samo nekateri nekaterim, in so ljudje o vsem mnogo bolje poučeni kot v drugih krajih. Pa skromnost ni lastnost vseh Škocfancev in ljudi iz okolice. Imajo tudi nekaj »bistrovidnih« in podjetnih ljudi, ki se odlikujejo po svojem točnem napovedovanju in širjenju debelih rac v obliki napovedovanja. Kaj vsega niso že napovedali in kaj še vsega ne bodo! Sedaj v teh vročih dneh, ko so se jim možgani vslcd hude vročine še bolj razlezli, so njihove napovedi še bolj jasnovidrie in obsežni1, vesti, porojene v lastni domišljiji ali presajene od drugod, pa dobijo tolik obse;.', da zasenčijo vso stvarnost. Pod vročim poletnim soncem in ob naši preveliki popustljivosti se jim topijo še zadnje hinavske krinke in vedno bolj kažejo svoje pravo staro izkoriščevalno in gestapovsko lice, postajajo nesramno predrzni in vredni borci za stare Fevdalne razmere, ki si jih tako vroče želijo nazaj.
Poglejte, kaj vse vedo ti ljudje, ne ljudje, posamezni agenti od korit potisnjenih izkoriščevalcev, razlaščeni, a ne dovolj kaznovani sodelavci okupatorja v Skocjanu: Do jeseni bo vrnjena vsa agrarna zemlja (Do katere jeseni ne povedo, tudi dotumov kot prej ne postavljajo več.) Stari trgovci bodo dobili nazaj trgovine, zadrugo bodo vrgli iz lokala, kar že dejansko poizkušajo, na okraj bo prišel za predsednika advokat, ki jim jc po srcu baje zelo bli/u. zabite bivše delavce, ki so sedaj zaposleni v kmetijski zadrugi, že učijo vljudnosti, iz Slovenije pobegne vsak mesee S do 10.000 ljudi čez mejo. To da piše celo v časopisih, samo v katerih še niso povedali. Taki »ugledni« skocjanci bi se v dno duše sramovali, če ne bi v to »veliko armado«, ki po njihovem dnevno beži od nas tudi oni dali kakšnega >junakn*. saj so dali še celo misijonarja za pridobivanje duš v Afriki, ki ima na častnem mestu vzidano spominsko ploščo: če se jim dobro posreči, bodo morda še imeli svetnika v nebesih in podobno, pa so zato žrtvovali eno ubogo deklino za »armado« ubežnikov. Raje jim je zato tako hvaležna, da sploh ne pride iz solz. še manj pa izza žice. kjer se je znašla v lovu za veliko srečo.
Tako poteka sedaj v vročih poletnih dneh življenje v Skocjanu in okoliri. Borba za oblast, za županske stolčke je sedaj bolj prikrita, a zato toliko bolj živa. »Bivši zidarji nam ne bodo gospodarili*, to je najbolj priljubljena parola zadnjih dni. Stari lesni in drugi trgovci, mesarji in crosiilničarji. ki imajo v tem bogate izkušnje (bogate v pravem pomenu besede), so najbolj sposobni, da vodijo krajevno gospodarstvo, kdo pa naj drujri vodi. Zadrusra jim je največja ovira, da se ne morejo spet pnvzpeti na svoje stare gospodovalne stolčke in zavzeti v gospodarstvu odločujoč položaj, zato je na vsakem knraku niih bojno, pa menda tudi volilno geslo: »Smrt zadrugi le
Leta 1940 so se množične organizacije v Skocjanu zavzele za pradnjo pre-potrebnega zadružnega doma. Izkopali so temelje in pripravili precej gradiva. Potem se je nehalo. Skocjanci so za-vpili: »Kaz zadružni dom. šolo začnite
graditi, pa bomo prav vsi pomagali«. No, letos se jim je ta želja uresničila. Občinski ljudski odbor je preskrbel denarna sredstva za obnovo šole. Vsak bi pričakoval, da bodo sedaj škocjarici in okoličani kar tekmovali med seboj, kdo bo več pomagal. To sodimo po tolikih zatrjevanjih na vseh sestankih, šolo pa šolo je treba. Res je tudi šola potrebna, toda če sedaj mislijo, da se
sama zgradila, potem bodo še dolgo čakali. Z gradnjo so sicer začeli, toda vprašanje je, kdaj se bo • preurejeni šoli lahko pričel pouk. »Velika« pomoč se najbolj kaže v tem, da v vsem Skocjanu niso mogli dobiti niti ene lopate ali samokolniee, ki jih rabijo pri delu. Za vsa dela skrbi samo občinski ljudski odbor oziroma njegov predsednik  tovariš Sutar.
Ali ne bi bila pomoč pri raznih komunalnih delih bolj koristna kot besna gonja proti pridobitvam revolucije in želja po komandnih položajih, iz katerih bi lahko spet izkoriščali delovne ljudi? jPo njih delih jih boste spoznali«, pravi pregovor in tako so tudi delovni pošteni ljudje Skoejana in okolice že davno spoznali njih delo in želje, le množične organizacije kot kaže. jih še niso dovolj spoznale, razkrinkale ter spravile tam, kamor že davno spadajo.
Gasilci v Novem mestu so napovedali- tekmovanje
Prostovoljno gasilno društvo Novo mesto je na svojem masovnem sestanku, dne 28. VII. 1952 na predlog upravnega odbora sprejelo sklep, da se na čast VI. kongresa KPJ napove tekmovanje vsem prostovoljnim gasilnim društvom okraja Novo mesto po sledečih točkah:
1. katero društvo bo imelo največ strokovnih vaj in nastopov,
2. katero  društvo  bo izvedlo najboljšo varnostno službo,
5. katero društvo bo pridobilo največ- novih čjanov in članic,
4. katero društvo ho imelo najbolj urejeno administrativno poslovanje,
5. katero društvo bo imelo najbolj urejeno kulturno prosvetno delo,
Okrajna gasilska zveza se naproša, da o tem tekmovanju obvesti vsa prostovoljna gasilna društva na svojem področju.
Potek tekmovanja na gori navedenih točkah naj spremlja OGZ Novo mesto.
vesli
Seja gospodarskega sveta vlade FLRJ na Bledu. Na tej važni seji, kateri so pnsostovali med drugimi tudi tov. Kardelj, Kidrič in Vukmanovič, so razpravljali o naši ekonomski in investicijski politiki. Sklenili so, da bomo v bodoče predvsem dokončali že začete gradnje, pri investiranju pa se bomo predvsem ravnali po načrtu sistema kreditiranja in bomo opustili dajanje investicij iz skupnega sklada. Industrijska proizvodnja se bo prihodnje leto povečala za ?.°%. Sečnjo v gozdovih bomo zmanjšali za 15%, vendar zaradi tega ne bo trpel izvoz lesa. Predvsem bo šlo to na račun zmanjšanja domače potrošnje drv-
Nad 100 milijard dinarjev škode zaradi suše. Tako so ugotovili na seji gospodarskega sveta, kjer so razpravljali tudi, kako čimbolj ublažiti hude posledice suše. Suša je predvsem zadela naše kmetijstvo, zaradi česar kmetijskih pridelkov ne bomo mogli izvažati. Zaradi suše je ogrožena tudi naša živina, ker je pridelek krme za polovico slabši kot poprejšnja leta.
Ameriški vojni minister na obisku v Jugoslaviji. Obiskal je razno naše vodilne osebnosti, se razgovarjal z vojaškimi voditelji in prisostvoval vajam vojaških enot. Ministra je sprejel tudi maršal Tito. Namen njegovega obiska
Delo in pomen Protiletalske zaščite
O Protiletalski zaščiti IPLZ) se je veliko razpravljalo, tako na raznih sestankih, v dnevnem časopisju in strokovni literaturi. Vendar menim, da ni odveč, če ponovno pišemo o organizaciji PLZ. in posebno poudarimo, da je PLZ vsa v službi ljudstvu. Res imajo vse množične politično-strokovne organizacije nalogo krepiti obrambno moč države, prav posebno je pa to naloga PLZ. Zalo moramo čimbolj poznati pomen in delo tc človekoljubne organizacije.
Številne naloge PLZ so povezane v posameznih odsekih: v tehničnem, sanitetnem, kemičnem, veterinarskem in gasilskem. Ta vrstni red seveda ne pomeni važnosti posameznih odsekov, kajti svojstveno delo vsakega teh odsekov jc odvisno od trenutnega položaja. Tn v tem članku hočemo nakazati predvsem praktično stran Protiletarske zaščite — njeno pomoč ljudstvu v vojni in pri elementarnih nesrečah. "
Nesreč je vseh vrst — železniške, cestno-prometne. nesreče v rudnikih, kamnolomih, v tovarnah, v gozdovih, na polju in tako dalje. V vseh teh primerih bi se s strokovnim in sistematičnim delom lahko rešilo veliko več, kakor se.. Na primer pogosti požari v našem okraju. Koliko manj škode bi bilo, če bi bili ljudje strokovno usposobljeni in poučeni, kako je treba preprečevati in gasiti požare. Tako pa navadno samo gledajo in čakajo, kdaj bo prišla gasilska četa: ta pa jc mnogokrat oddaljena in pride prepozno. Zato je docela neupravičen in graje vreden izgovor ljudi, poklicanih na tečaj PLZ, češ: »Saj ne bo vojne, čemu so ti tečaji potrebni« in podobno.
Pomislimo, na primer, na letošnjo zimo. Kakšna elementarna nesreča je zaradi hudega snega doletela prav Slovenijo! Prepričan sem. da bi bilo še več.
KUPUJEMO
vseh vrst jabolka, hruške, slive, maline, kupine, brinje itd.
PRODAJAMO
raznovrstno marmelado, sadne sokove, malinovec, mešan sirup, sadjevec, likerje, konjak in rum.
Naročajte pri
»BELSAD« - Črnomelj
Telefon št 14
nesreč in še hujša škoda, da niso priskočili na pomoč prav člani PLZ. Ze samo primer jasno priča, da je organizacija PiLZ v službi ljudstva ne samo v vojni, temveč prav tako tudi v miru.
Sedaj pa še nekaj besed o delu in nalogah pocdiuih odsekov PLZ. Dobra organizacija reševanja in pa strokovna usposobljenost reševalcev, ki smo jo poudarili na gornjih primerih, to je namen in pomen tehničnega odseka v PLZ. Na tehničnih tečajih se člani Protiletalske zaščite potanko seznanijo z najrazličnejšimi načini reševanja za vsakovrstne primere nesreč in nezgod, ker le tehnično usposobljen reševalec lahko hitro in uspešno pomaga. Velikega pomena jc tudi sanitetni odsek, ki skrbi pri nesrečah za prvo pomoč in pomaga ponesrečencem, dokler ne pride zdravnik ali dokler ni ponesrečenec odpeljan v bolnišnico. Odveč je poudarjati pomen in potreho take pomoči pri požarih, povodnjih, zametih in tako dalje, kjer sanitetska služba rešuje največjo človekovo dragocenost — življenje. Seveda mora biti ta prva pomoč strokovna in hitra, zato je nujno, da se z njo seznani sleherni državljan. PLZ skrbi za sanitetne tečaje, ki hkrati z Rdečim križem skrbe za zdravstveno prosveto ljudstva.
Zmotno je misliti, da kemični odsek PLZ lahko koristi sami v vojni, kajti njegovo delo jc enako pomenljivo tudi v mirnem času. Pogosti so primeri zastrupitve z raznimi plini, zlasti v kemičnih, pa tudi drugih tovarnah in celo v privatnih stanovanjih s plinsko napeljavo. Zato se člani PLZ temeljito poučujejo o vrstah in nevarnostih raz-vaiuo iz. dneva v dan. Tn zmerom se gasilstvo pokaže nad vse požrtvovalno. •Gasilska organizacija zavzema med ostalimi zelo vidno mesto in je v svojem že skoraj stoletnem obstoju rešila milijone in milijone ljudskega premo-nih plinov in strupov ter o prvi pomoči pri zastrupitvah z njimi.
Se nekaj besed o gasilstvu. Naloge in koristi gasilca še prepogosto spozna-ženja. Ker pa imata gasilstvo in organizacija PLZ iste cilje — zaščito civilnega prebivalstva pred vojnimi in elementarnimi nesrečami, je bilo nujno, obe organizaciji združiti v eno. Tako je sedaj tudi gasilstvo v sklopu PLZ.
Vse to priča, da je Protiletalska zaščita res v službi ljudstva. Da pa bo svoje naloge res pravilno in uspešno izvrševala, se morajo člani PLZ vzgajati ne samo teoretično, ampak tudi praktično. Zato so potrebne stalne prak-
tične vaje. Pa tudi praktične vaje ne rodijo haska. če ni glavne osnove — discipline članov. Brez nje ni mogoče delati. Bili so primeri, ko je bila udeležba na vajah samo 80, celo samo 50%. Ali imajo ljudje res tako malomaren odnos in čut do svojega in skupnega premoženja? Nimamo za cilj, da bi vsakega posameznika klicali na zagovor in ravnali z njim po uredbi o PLZ, temveč hočemo slehernemu državljanu zbuditi čut odgovornosti do organizacije PLZ in zavest, kako je ta organizacija pomembna. Ko bomo to dosegli, bo delo lahko in uspehi takoj vidni. Vsak obveznik PLZ naj živi v zavesti, da je pripadnik organizacije, v kateri koristi sebi in skupnosti ter hkrati z našo ljudsko armado krepi obrambno moč socialistične Jugoslavije. S. F.
je bil osebno prepričati se, kako poteka dobava orožja Jugoslaviji, in kako naj bi se ta pomoč razvijala v bodoče.
Predsednik carigrajske občine n* obisku. Razen številnih tujih diplomatov in državnikov, je pretekli teden bil na obisku v Jugoslaviji tudi predsednik carigrajske občine s spremljevalci ter skupina turških novinarjev. Ogledali so si razna industrijska podjetja, se razgovarjali s našimi ljudmi in državniki ter bili sprejeti tudi pri maršalu Titu, Njihov obisk bo pomagal utrditi dobre odnose med Turčijo in J ugosla vi jo.
V Trbovljah se je začel velik zlet Svobode. V vseh krajih Slovenije *o začeli ustanavljati delavska društva Svoboda, ki bodo pomagala poživljati delavsko kulturo in vnašati revolucionarnost v družbeno življenje. Od 17. do 24. je v Trbovljah zlet Svobode-ZaČel se je v nedeljo 17. in se bo končal 24., ko bo obiskalo Trbovlje — tako pričakujejo — okoli "50.000 ljudi. V soboto bo tudi ustanovna skupščina, ki bo položila temelje delovanju teh društev.
Mnogo žrtev vročinskega vala. V vsej Evropi je bilo skoraj 14 dni izredno vroče vreme. Po vsej Jugoslaviji je bila vročina do 40 stapinj. v Hercegovini pa celo 45 stopinj C v senci. V Italiji. Švici in Franciji je umrlo nad 100 ljudi zaradi sončarice.
Gosenice uničile vse posevke. V codni A svobodnega tržaškega ozemlja so se pojavile neznane gosenice, ki so se silno razmnožile. V nekaj dneh so popolnoma uničile vse posevke. Strokovnjaki ne vedo. kako bi se jih ubranili in sedaj je nevarnost, da se bodo gosenice lotile še vinogradov. Ker je suša že tako močno prizadela kmetijstvo je ta nadlega tembolj prizadela kmečko gospodarstvo.
Po suši — velike poplave. V severni Evropi je po večtedenski vročini zavladalo deževno vreme s silnimi nalivi- V mestu Limout v Angliji, znanem obmorskem kopališču, je zaradi poplav večina hiš porušenih ali poškodovanih. Evakuirati so morali vse prebivalstvo. Točno število žrtev je težko ugotoviti, ker je voda verjetno odnesla mnoga trupla v morje. Računajo pa, da je našlo smrt v valovih nad 100 ljudi.
V obrtnem mliarehem oođ'ettu Dvor so prebrodili na huise težave
Po krivdi nepoštenega strokovnega vodstva je okrajno mizarsko podjetje na Dvoru pri Žužemberku zašlo v velike težave. S slabimi nekvalitetnimi izdelki, zlasti pa z nepriznavanjem državne lastnine, je bivši vodia delavnice Ignac Peršc zapravil ugled podjetja in ga spravil v finančne težave K tem težavam so se pridružile letos spomladi še druge, izvirajoče iz uvedbe gospo-
V VSAKO HISO
DOLENJSKI LIST!
darskega računa in rentabilnosti podjetja, ki so v marsikaterem podjetju povzročile notranje krče. Podjetje, oziroma njegove finance so zlasti obremenjevale neplačane davščine prejšnjih let.
Novo vodstvo podjetja se je moralo v prvi vrsti spoprijeti s starimi napakami, hkrati pa poskrbeti za kvaliteto izdelkov in finančno ravnotežje. Lahko trdimo, da mu je eno kot drugo že do-sedaj v znatni meri uspelo. Kvaliteta in oblika izdelkov sta se dvignili gotovo za 200%. Za izdelke uporabljajo predvsem popolnoma suh les, ki ga imajo dovolj na zalogi. Trenutno zaposluje podjetje 17 ljudi: deset vajencev in štiri pomočnike. Upravnik Jože Gosenca je obenem tudi strokovni vodja, v knjigovodstvu pa je zaposlena ženska moč in to samo polovico dneva, za kolikor je
tudi plačana. V kratkem času so spravili finance toliko v red, da so plačali za nazaj nad en milijon dinarjev akumulacije in si zagotovili plačilni fond. Zaupanje v izdelke podjetja raste in imajo dovolj naročil do konca leta in Se kaj ve?. Tzdrlnfefo poM^trr, rn naročilu, kuhinjske opreme in vsa druga mizarska ter sodarska dela. Precej naročil^ imajo iz Ljubljane in ponovna naročila pričajo, da so kupci z izdelki zadovoljni.
Poglavitna naloga podjetja bo tudi v bodoče borba za kvaliteto, predvsem pa za znižanje proizvodnih stroškov. Mizarski izdelki so vsled visoke cene vedno bolj nedosegljivi za delovnega človeka, zato mora biti prizadevanje za znižanje stroškov proizvodnje temeljna naloga tega in vseh ostalih mizarskih podjetij v okraju. Konkurence v cenah mizarskih izdelkov pri nas še ni. in to najbolj občutijo odjemalci sami. Rp
Vpisovanje v šolo za učence v trgovini
NOVO MESTO
Vpisovanje in pričetek pouka za I., II., in III. razred bo v ponedeljek, dne 8. septembra 1952 od 10. ure dalje v pisarni šole
V
Ob razvalinah Žužemberka
KRINKA NEKRONANEGA tISAlMA SI lli: KRAJINE JE PADLA
Za žrtve, padle v obrambi belo-gardističnih trdnjav na Ajdovcu, v Žužemberku in vseh ostalih postojankah, kjer so »za vero« in fašiste umirali sinovi suhokranjskih mater, nosi odgovornost dekan Gnidovec z vsemi, ki so svoj nauk o božji ljubezni zamenjali z najodvratnejšim izkoriščanjem verskih čustev ljudstva in z izdajstvom lastnega naroda.
Prihod Nemcev Gnidovčeve življenjske poti ni preusmeril. Sam se je poba-hal, da je »uspel povsod z intervencijami, pri Italijanih, pri Nemcih, pri iegistih, le pri zadnjih pokoljih pa ne«. To je bilo v letu 1945, tik pred osvoboditvijo, ko so podivjani domači izdajalci z nemško vednostjo klali v Žužemberku matere, dekleta in starčke v besnem sovraštvu do vsega, kar je simpatiziralo s partizani. Obstaja dokaz, da je dekan Gnidovec vedel za osebe, ki pridejo na vrsto v teh dveh pokoljih.
Dne 9. junija 1942 je Gnidovec pisal patru Ciprijanu v Novo mesto:
».. .tudi to sem osebno povedal nekemu italijanskemu kapetanu, ki je prijatelj družine Zenove, in ml je ta obljubil, da bo posredoval...« Slo je za intervencijo za nekega dekleta in sprejema v šolo. Intervencij vseh vrst je opravil Gnidovec pri Italijanih in kasneje pri Nemcih precej; ni ga bila ali ono iz leta 1942, je prešel dekan Gnidovec v neustrašen boj proti ljudski oblasti. To je pokazal ob vsaki priliki: v pridigah, v osebnih razgovorih, v goljufijah pri davkih itd. itd. Spet ga srečamo   pri   preizkušenih sredstvih:
spovednica in prižnica mu pomagata v njegovem protiljudskem prizadevanju. Starše poziva zaradi civilnih porok otrok, nekrščeni otroci so zanj pogani, sram poznanstva s fašističnimi oficirji. Od njegovega pričanja so bile odvisne usode mnogih Suhokranjcev. Za smrt 70 legistov na Ajdovcu in za ostale zapeljane žrtve postavljamo dekanu Gni-dovcu javno vprašanje: čemu nepotrebne žrtve? Čemu vse trpljenje že tako dovolj izmučene Suhe krajine?
Na to neomejeni gospodar Suhe krajine ne odgovarja. Absolutni vladar duš in teles svojih podložnikov se smatra za najnedolžnejšega duhovnika, ki nikdar ni storil nikomur najmanjše krivice ...
Orodje Vatikana, ki se je v osebi dekana Gnidovca tako zvesto izkazalo in obneslo v letih okupacije, po osvoboditvi ni moglo in ni hotelo postati drugačno: ponosni, trmasti in ošabni Gnidovec ne bi bil to, kar izpričuje njegovo ime in z njim povezana preteklost Suhe krajine, če se ne bi spet trdno postavil v bran vsega reakcionarnega, rožman-sko-odijevskega protiljudskega delovanja sovražnikov nove Jugoslavije. Tz prve potuhnjenosti, ki se je vezala z bojaznijo, da se je morda le odkrilo to
S kaplanom Segom, zvestim naslednikom vojnega zlpčinca Janeza Jenka,
katerega mesto je prevzel v žužember-škem farovžu, je dekan Gnidovec javno sramotil s prižnice Rezko Rajer in njenega moža zaradi civilnega zakona, odklonil jima je cerkvene zakramente in s kaplanom toliko časa vrtal, dokler ni razbil njunega zakona. Čeprav nas osebno življenje dekana Gnidovca kaj malo zanima, niti se ne mislimo spustiti v ceneno opisovanje žužemberških »farnih plenic«, pa se ob njegovem zavzemanju za »svetost samo cerkvenega zakona«, moramo vprašati tole: kako spravlja duhovnik Gnidovec svoje pridige o čistosti duš in teles ter o nedotakljivosti cerkvenega zakona v sklad z dejstvom, da je imel spolne odnose z nekaterimi ženskami v Žužemberku in njegovi okolici? Zužemberčanom dobro poznanega Hartmana opisuje dekan Gnidovec ob neki priliki kot ovaduha — hkrati pa je imel odnose z njegovo ženo in ji je rad ponudil svojo široko, belo postelj za tuzemske užitke, čeprav so ga bila polna usta onostranskih obljub, nasvetov in strašnih groženj za neumne grešnike, ki ne bi živeli tako kot je učil gospod dekan.
»Poslušaj, kaj govorim — ne glej pa, kako živim!« Po tem pravilu je učil in živel žužemberški diktator.
Kakor nekoč kaplana Jenka, je Gnidovec instruiral tudi kaplana Sego v protiljudskem delovanju. Sega, ki ga
poznajo bralci Dolenjskega lista že od lani kot dobrega piskroveza med suho-kranjskimi babšeti, je praznoval novo mašo med okupacijo v družbi italijanskega oficirja in bele garde. Gnidovec si je izbral zvestega tovariša: Segova družina je krepko sodelovala z belo gardo. Brat je bil komandant postojanke, dve sestri nuni, nekateri ljudje pa vedo povedati v njegovem domačem kraju, da je Sega sodeloval pri izdelavi seznama 20 pripadnikov NOB in ta seznam odnesel na Rakek.
»MOLIMO ZA NAŠEGA ŠKOFA GRSGORIJA - - .« Gnidovec in Sega nista bila tiha pristaša propadle bele garde, domobranstva, klerofašizma in vsega tega, kar je slovenski narod že zdavnaj obsodil in zavrgel. Prav dobro sta poučena o zgodovinski resnici, da je bil slovenski knezoškof Gregorij Rozman obsojen kot vojni zločinec in da sodi v vrsto največjih hudodelcev, ki so zakrivili neizmerno gorje nad slovenskim ljudstvom. Da bi pokazala tudi na zunaj svojo solidarnost z vojskujočim se škofom Rozmanom, ki je prenesel svoje izdajalsko delo v tujino in tam z vsemi močmi rine med »blažene in svetnike« belogardista Grozdeta kot slovenskega »mučenca« ;er rovari s pomočjo Vatikana proti naši državi, sta žužemberška
duhovna gospoda vsa leta po vojni v cerkvi javno molila:
»Molimo za našega škofa Grego-rija!«, malo tiše pa sta pridjala:
»— bog naj ga čuva in ohrani —«, še tiše pa so odgovarjale še vedno zapeljane suhokranjske ovčice:
»— in ne izroči ga našim sovražnikom«.
S takimi in podobnimi demonstracijami sta izpolnjevala vatikanska bojevnika v Žužemberku svoje poslanstvo. Zvesta sovražnim interesom Vatikana do naših narodov sta bila gluha za vse opomine, ki so ju po letu 1945 ne le enkrat posvarili, da nista na pravi poti.
S fanatično zagrizenostjo in globokim sovraštvom do vsega, kar nam je prinesla narodnoosvobodilna borba, sta žužemberški dekan in njegov kaplan izrabljala vero v politične namene, klevetala organe ljudske oblasti in žalila ljudske predstavnike. Vojno hudodelstvo dekana Gnidovca po 10 letih nI zastaralo — nasprotno, šele zdaj 6e je odkrilo in v celoti razgalilo pred narodom.
Gnidovčevo sovraštvo do ljudstva, nove države in celo do lastnih stanovskih tovarišev, ki so v vrstah Ciril-metodijskega društva našli pot do sodelovanja z ljudsko oblastjo, je skoraj brezmejno. Kadar mu ni dajal javnega duška v pridigah ali osebnih stikih z verniki, ga je izlival s svinčnikom v strupene opazke na rob revije »Nova pot«, glasilo CMD katoliških duhovnikovi LRS. Poglejmo nekaj teh njegovih »bistroumnih« cvetk, ki krasijo borbenega dekana in njegova leta. Ko j»
Štev. 34.
DOLENJSKI LIST
Stran 3
Mirna
Mirna s svojo okolico slovi kot prijetna Izletniška točka. Med vojno je bila miren-Rka dolina znano področje partizanov. Po vojni pa se življenje na Mirni ni posebno razgibalo, posebno razne komunalne naprave so zanemarjene. Krivde za to zanemarjenost ne bi smeli iskati izven Mirne same. Vse preveč so se zanašali na neko pomoč od zunaj, da bi se pa oslonili na lastne sile, so pa najbrž pozabili.
Svet za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru, ki je že pričel z delom, čaka sedaj velika in odgovorna naloga. Vaška pota so razdrta, nasel.ie je brez dobre in zdrave pitne vode, most pod Gradom je nevaren za promet, Mirna nujno potrebuje kopališče, ki ga je imela že pred vojno, a je sedaj preraščeno z grmovjem ln travo, stanovanjska kriza tišči kot mora ljudski odbor, regulirati je treba potok Mimo in podobno. Najbolj pereča je preskrba z zdravo pitno vodo. V vasi sta sicer dva vodnjaka, ki pa sta v skrajno slabem in nezdravem stanju. Vodnjak ob poti proti postaji je odprt in dosfcopen nesnagi in okužbam. Pred kratkim so našli v njem trakuljo. Drugi ! vodnjak je pod cestiščem in zato se vanj lahko steka blato in gnojnica ob vsakem deževnem vremenu. Samo čiščenje vodnjakov še ne preprečuje okužbe, tu je treba temeljitejše preureditve, ki je ni mogoče več odlašati.
Zadružni dom je tudi nedokončano delo. Del zgradbe ie prepuščen propadanju, gradbeni material pa pri roki brezplačnemu izposojanju nepoštenih ljudi. Poleg cerkve sta dva prosvetna domova, toda nobeden ne služi kulturnoprosvetnim namenom. V enem gostuie privatni mizar, drugi pa je zadrugi za skladišče. Čimprej je treba urediti, da bosta domova služila kulturi in prnsveti, dograditi pa morajo tudi zadružni dom, kjer bo lahko zadruga dobila svoje prostore. Pohvalno je, da je občinski ljudski odbor že pričel s popravilom in prezidavo občinske stavbe, s čimer bo pridobil nekaj lepih stanovanjskih in pisarniških prostorov.
O vseh teh problemih Mirne in okolice je že razpravljal Svet za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru in upravičeno pričakuje, da ga bodo volivci v prizadevanju za izboljšanje gospodarstva podprli z delom in nasveti.
Dobindol
Kot Noe barko, tako bi lahko rekli, da Eradijo Dobindolci svoj vaški vodnjak. 2e lani je bil zabetoniran, pa še letos ni- do-gotovllen. Sedaj napeljujejo žlebove od bližnjih hiš do vodnjaka oziroma do zbiralnega -ezervarja. Izgleda, da je nekaj posredi, ali Dombindolcem ni nujno potrebna voda ali jim manjka požrtvovalnosti za skupne koristi. Upamo, da bodo vsaj sedaj z delom pohiteli in končali dela do prihoda partizanskih brigad in borcev, ki se bodo prav gotovo tudi v Dobindolu kot čestokrat med vojno tudi sedaj ustavili.
Gornje Sušice
Člani zadružne ekonomije so v kratkem času zgradili veliko gospodarsko poslopje, v katerem bodo imeli goveji hlev za 25 do 30 glav in svinjake, nad hlevi pa je prostor za vskladiščenje krme Ker Je v tem kraju ve-
OBVESTILA )
PREKLICA Frekltcujemo Izgubljeno delavsko knjižico oziroma začasno potrdilo št.  46/51 na ime Mikolič Ivan. — Žaga Straža.
Preklleujem izgubljeno vojaško živinsko •knjižico na ime Vidmar Ivana, Građene 2, obftina Žužemberk.
kino novo mesto predvaja:
Od 22. do 25. avgusta: angleški film »t,ady Hamilton«.
Od 2fi. do 28. avg.: angleški film »Sestri«. Od 29. avgusta do 1. septembra: mehiški film »Biser«.
KINO   DOLENJSKE   TOPLICE PREDVAJA: 23. in 24. avgusta: ameriški film »Brzojav na zapad«.
27. in 28. avg.: avstrijski film »Prijatelja«.
OgAasif-
PRODAM majhno posestvo z leseno hišo z« 180.000 din. Hrovat Pepca. Mihovee, 9, p. Stopiee.
PARCELO, stavbeno zraven Grma proda ftadl.  Novo mesto.
RINGER. šivalni stroj, nov, pogrezljiv, proda H adl.  Novo mesto.
Prodam sadni mlin na motorni pogon, sadno stiskalnico, ležaje za zobna kolesa za grozdne mline in globok otroški voziček, -ko raj nov. Na ogled pri Kovačič. mlin, Novo mesto.
Vseh vrst zelenjave, cvetja, šopkov, vencev po najnižjih cenah v vrtnariji LO MO Novo mesto — Ločenska cesta in Bršljin.
Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje priredt dne 24 avgusta 1952 sejem delovnih koni in žrebet, starih 1—3 let. Pohitite ln nas obiščite! Obeta se vam ugoden nakup. Zveze z vlaki ugodne. Vse informacije daje prireditelj. Telefon: Kočevje 27 ail 32.
lik problem vode, brez katere je posebno živinoreja nemogoča, so zraven še zgradili velik vodni rezervar za približno 100.000 litrov vode. Pozneje nameravajo prizldati še kli-t, v neposredni bližini pa bodo postavili tudi velik kozolec. Stavba je že pod streho, notranja dela pa bodo končali do zime, tako da bo poslopje spomladi že v celoti služilo svojemu namenu. Načrt stavbe so si omislili sami, potem ko so si ogledali nekatera zadružna gospodarska poslopja v zadrugah, ves načrt pa prilagodili svojim potrebam. Tako ima ta stavba za razliko od drugih podobnih širšo streho ln so tako pridobili še tri metre napušča, kar bo koristno služilo za vozove in razna dela pri hlevu. Skoraj vsa dela pri gradnji stavbe so opravili člani ekonomije sami poleg rednega dela na polju. R.
Dobili so elektriko
Vaščanom na Gomili in Brezovici pri Mirni je te dni prvič zasvetila električna luč, dolgoletna želja vseh prebivalcev. Letos pozimi so bili načrti narejeni, vaščani pa so posekali les za drogove. Kajpak so nekateri že spočetka delo zavirali in tako povzročili zamudo pri napeljavi. Stroški pa so skoraj polovico večji, kot bi bili spomladi, če bi se dela pravočasno zaključila. Pri napeljavi so vse tri mesece vaščani pridno pomagali. Organizacijo dela je vodil Ivan Mozelj iz Brezovšče, veliko mu Je pomagal invalid Polde Drčar. Napeljavo so opravili elektro-monterji rajona Krmelj. Veliko zaslugo za elektrifikacijo teh dveh vasi ima tudi tajnik občinskega ljudskega odbora Mirna Darko Krištof. a. Z.
morali pri odkupu starega železa posvečati več pozornosti, čigavo je železo ln od kod.
Tradicionalni Lovrenčev živinski semenj je bil prav dobro obiskan. Prignali so veliko živine, toda kupcev je bilo malo. Mestna ljubljanska klavnica, ki je bila glavni kupec, se je zanimala predvsem za debelo živino. Precej je bilo tudi mladih pujsov in telet, ki so šli bolje v promet. Huda suša je zmanjšala pridelek krme, zato so kmetovalci prisiljeni nekaj živine odprodati, da bodo lahko preostalo živino prehranili čez zimo. Zaradi velike ponudbe je cena popustila. Debele vole so prodajali povprečno po 71 din za kilogram žive teže. S.
Črnomelj
Mirna peč
Dne 10. avgusta smo svečano odkrili spominsko ploščo Jožetu Sali j u na njegovi domači hiši na Velikem Kalu. Odkritja plošče se je udeležilo okrog 250 ljudi, na svečanosti pa sta govorila tov Bogdan Osolnik, direktor Radia Jugoslavija, in predsednik občinskega ljudskega odbora Franc Šiško. Domači pevski zbor je zapel tudi nekaj partizanskih pesmi, pionirji In članice AFZ, ki so ob tej priliki okrasile vse partizanske grobove, so obiskale tiidl Salijevo mamo in ji poklonile majhen dar.
Krojača Jožeta Salija iz Orkljevca pri Mirni je brez vsakega povoda umorila 19. julija 1942 belogarriistiena patrulja, v kateri sta bila kapian Slnkar in njegov učenec Mavec-Ghha. Ubili so ga vpričo njegove matere.
Mirnopečane že sedaj opozarjamo na veliko kulturno prireditev, ki bo v začetku septembra v Mirni peči. Nastopili bodo tudi operni pevci in dramski igralci iz Ljubljane, morda celo dvakrat. Ne zamudite edinstvene prilike. B. A.
Žužemberk
Na polletnem občnem zboru KZ so navzoči zadružniki sklenili čimprej urediti moderen sadovnjak. Ugotovili so tudi, da imajo na ekonomiji slabe krave mlekarice in na podlagi te ugotovitve so sprejeli sklep, da se sedanje krove prodajo in kupijo plemenske z rodovnikom. Precej so tudi razpravljali o povišanju deleža zadružnikov, ker Je dosedanji 100 din na člana res premalo. Z zvi.šanimi deleži bi prišla zadruga do večjih lastnih obratnih sredstev, odpadla bi potreba po najetem kreditu, kar bi bilo v korist razvoju zadruge in zadružnikov.
Posestniku Alojziju Smrketu je neznan zlikovec gotovo iz kakršnega koli maščevanja posekal mlada drevesa v sadovnjaku. Prav tako je nekdo na predvečer narodnega praznika podtaknil ogenj v kozolcu istega lastnika. Svoje podlo dejanje je napravil v trenutku, ko so bili vsi pošteni prebivalci v dvorani Titovega doma na kulturni prireditvi. Zgorel je del novega kozolca in dva stoga pšenice, tako da trpi lastnik precejšnjo škodo. Da Je bil ogenj namenoma podtaknjen prav v tem trenutku priča tudi to, da Je potem, ko so vsi ljudje odhiteli gasiti požar, nekdo iz dvorane odnesel žarnico in državno zastavo.
Zužemberčani trdijo, da je nastopila epidemija popravljanja in olepšavanja hiš, tako sedaj hite vsi, da bd trg čimprej dobil lepše lice. S polno paro grade spet tudi zadružni dom in bo prednji del letos dokončan. Vanj se bo takoj vselila zadruga s svojimi odseki. Podjetni zadružniki pa si hočejo urediti še lepo urejeno gostišče. V njem hočejo pokazati vsem. da se da tudi v Žužemberku prodajati dobra kapljica brez vodene primesi. Ta sklep zadružnikov vsi pozdravljajo, kajti le zdrava konkurenca bo izboljšala gostinsko postrežbo.
Pri gradnji krajevne gostilne pa se je nekaj zataknilo. Je pa tako gostišče s tujskimi sobami v Žužemberku nujno potrebno, posebno za tujce, ki prihajajo sem vedno v večjem številu. Letošnje leto smo imeli že veliko obiskov iz inozemstva, posebno Amerikancev in Francozov, ki se zelo zanimajo za ruševine in mesta borb med NOV. Upamo, da bo tovariš Jarc, predsednik občinskega ljudskega odbora, ki se Je že izkazal s svojim prizadevanjem za povzdigo krajevnega gospodarstva, znal pognati v tek še ta dokončna dela pri krajevnem gostišču.
Kmetijska zadruga med drugim odkupuje tudi staro, železo. Ta sicer dobra stvar ima tudi negativne posledice. Vedno pogosteje se pojavljajo tatvine starega železa in uničevanje zgodovinskih spomenikov, navzlic temu, da so z uredbo zaščiteni. Se vedno je namreč precej ljudi, ki ne pojmujelo pravilno, kaj je moje in kaj Je tvoje ter kal je skupna lastnina. Odkupovale! pri KZ bi
Res ne vem ali nam veleva skromnost, ali nas ovira lenoba, da se tako poredkoma oglašamo v našem časopisju. Verjetno vsakega malo. Saj nam marsikdo očita, da smo preskromni in ne znamo o pravem času udariti s pestjo po mizi. Pa tudi lenobe je nekoliko, saj ni čudno v tej  pasji vročini.
No pa povemo sedaj vsem onim, ki so se spotikali nad počasnostjo tlakovanja ceste skozi Črnomelj — in spotikali so se v besedah in dejanjih nad kupi granitnih kock — da Je cesta davno tlakovana, da se za avtomobili ne dvigajo več oblaki prahu, ampak samo rahle prašne meglice. Vsekakor napredek! Ze več kot mesec dni obnavlja okrajno gradbeno podjetje zunanje lice in notranje stene naše gimnazije. Kaj kmalu bo stavba našega prosvetnega zavoda dobila prav prijetno zunanjost. Želimo, da bi tudi notranjost bila tako prijetna in poživljajoča! V polnem razmahu so tudi dela pri preureditvi Prosvetnega doma. Mero-dajni krogi namreč pravijo, da bo v prvi polovici septembra že delna otvoritev prenovljenega doma. Na trgu bo kmalu urejen vabljiv majhen park z vodometom, ki bo zelo olepšal naše mesto. Leotroško igrišče se ne premakne z mrtve točke. Debatirajo in ogledujejo, kadar pa je treba pljuniti v roke, manjka — sline!
Tudi izven Črnomlja opažamo veselo razgibanost. V Stari lipi bo kmalu obnovljena šola, v Zapudju bodo napeljali električno razsvetljavo, v Metliki grade novo kino dvorano, na Streklevcu bo kmalu delno obnovljeno šolsko poslopje. Na Radnvici in v Drašičih postavljajo daljnovode in pravijo, da bodo novo vino krstili pri električni luči. Prednjačijo pa Ziljčani, ki hočejo imeti v vasi šolo. Do Preloke ali do Vinice je kar predaleč in v zimskem času so volkovi. Tu niso mnogo pomišljali ln govorili. Zagrabili so krampe in temelji za novo šolsko poslopje so že izkopani. Vodo za zidavo so si tudi že preskrbeli iz precej oddallene Kolpe. Tovariš Bečaj, ki vodi gradbena dela, pravi, da bo učilnica do septembra že gotova. Vaščani so obljuhili, da bodo pomagali s prostovoljnim delom. Poznamo jih ln vemo, da bodo svojo obljubo držali. Tudi Semičani in Metličani imajo prav lepe načrte, namreč za olepšanje kraja. Vendar pa tega danes ne povem. Povedal bom tedaj, ko bodo začeli delati! _jaz
čemu podražitev vodarine?
V Črnomlju je nastalo veliko razburjenje zaradi enkratnega povišanja vodarine. Cena enemu kubičnemu metru vode je sedaj 12 din. To ceno je postavila Direkcija državnih železnic v Ljubljani, obenem pa je namesto z novim letom, šele sedaj poslala zahtevo, da se vodarina v tej višini plača za nazaj od novega leta dalje. Ljudje se nad tem upravičeno razburlalo, saj v Črnomlju pitne vode sploh nimamo. Imamo pač vodo iz Lahinje, ki pa je zelo umazana, smrdljiva in popolnoma neužitna. Crnomalj-čani se obračajo na pristojne organe, da to zadevo čim prei urede z Direkcijo državnih železnic v Ljubljani. a. K.
Prehodno zastavico so v Novem mestu dobili čevljarji
Pri prostovoljnem delu (obnova vodovoda in odstranjevanje ruševini v Novem mestu v mesecu juliju se je najbolj postavil delovni kolektiv čevljarstva MLO in ni tudi priboril prehodno zastavico m^sinega odbora OF. To zastavico jim je izročil v navzočnosti zastopnikov ostalih delovnih kolektivov dne 14. avgusta tajnik mestnega odbora OF tov. Boris Vrančić in ohenem se tudi zahvalil za požrtvovalno delo v prid lepši podobi mesta in izboljšavi komunalnih naprav.
V mesecu juliju je 68 članov delovnega kolektiva Čevljarstvo v 204 prostovoljnih delovnih urah opravilo delo v vrednosti 4080 din! Polen prehodne zaslaviee so čevljarji dobili tudi naerado. Priznanje in nagrado za delo v mesecu juliju so dobili še delovni kolektiv Ograda, Pionirja ln vojnega trgovskega podjetja, Žabja vas in Ra govo. Navzlic hudi vročini so se tudi ostali delovni kolektivi pridno udeleževali prostovoljnega dela v mesecu juliju. Tako je 287 članov enajstih sindikalnih podružnic (brez čevljarjev) v 638 urah opravilo del v vrednosti  17.876 din
Po sprejetju prehodne zastavice so člani delovnega kolektiva Čevljarstvo obljubili, da je ne bodo spustili iz rok, za njo pa se bodo z enako zagrizenostjo borile tudi ostale sindikalne podružnice.
Moški: TVD Partizan (Novo mesto) : SP Krim (Ljubljano) 3:0 (15:7, 15:13, 15.fi) Po dolgotrajnih marljivih pripravah za odbojkarsko prvenstvo v republiški ligi so novomeški odbojkarji v jesenskem delu prvenstva beležili svojo prvo — upamo tudi. da ne zadnjo — zmago. Premagali »o reno-miranega nasprotnika, enega od najresnejših aipirantOV za naslov republiškega prvaka. Krim je nastopil s pomlajenim moštvom, katerega vodi preizkušeni Cirman, trener državne odbojkarske reprezentance. Razen njega je od starejših nastopil samo še Kosec. Mlaji! igralci niso mogli nadomestiti ruti-niranih Skerbinets in Jošta, ki tokrat nista nastopila. To je hila prednost za domače, ki so razen Simiča nastopili kompletni: Dolenc, Pučko, Rone, Sodnik, Urh in Medic, V zadnjem času je domača ekipa prešla na moderen sistem igre, ki se je prav dohro obnesel. Priporočamo moštvu, da se ga striktno pridržava. Z igro ekipe kot celote
moramo biti zadovoljni, želeli bi le, da je ta uspeh ne omami. Na sporedu so se težje tekme na drugih terenih.
Med gledalci, ki jih je bilo kakih sto. je bilo tudi delavsko kulturno društvo »Svoboda« z Jesenic, ki je krej^ko navijalo za domače.
Pohvaliti moramo vse igralce domačega moštva, od gostov pa že imenovanega Kosca in Cirmana
Ženske: SD Krim (Ljubljana) : TVD Partizan (Novo mesto) 3:0 (15:3, 15 :S, 15:5)
Za poraz moških so se revantirale od bojkarice Krima s prepričljivo zmago nad domačo žensko ekipo. Novomeščanke so na treningih pokazale precej več znanja in vigranosti. kot pa na tej tekmi. Svojih vrst nikakor niso mogle urediti in so nasprotnice z lahkoto pridobivale točke in zmago.
Ohe tekmi je sodil Fdo Slanina iz Ljubljane. Njegovemu sojenju bi ne mogli v nobenem oziru prigovarjati. K- J-
Fizkulturni dan v Sentiernefu
Okrožni odbor »Partizana* v Novem mestu si je v svojem delovnem programu med drugim zadal nalogo, z vsemi razpoložljivimi sredstvi propagirati fizkulturni pokret na deželi in povsod tam, kjer se pokaže za ugodno, ustanoviti fizkulturno društvo. Naj boljša propaganda za to je fizkulturni nastop in tekmovanje. V Šentjerneju je bilo opaliti več ugodnih momentov. Ze obstoječe Dirkalno društvo poseduje hipodrom (dirkalno stezo) za konjske dirke, ki pa se da za silo uporabiti tudi za druge tekme. Domači kegljači se lahko ponašajo_s prvim asfaltiranim kegljiščem na Dolenjskem, ki je primerno za tekmovanja tudi v mednarodnem slogu. Zelo veliko je zanimanje tudi za ostale panoge, kot n. pr. šah, nogomet, odbojko, telovadbo, namizni tenis i tri. V leni pogledu prednjačijo uslužbenci lokalne industrije. Zato se je Okrožni odbor odločil prirediti propagandni nastop najprej v Rent Jerneju, kar se mu je posrečilo s pomočjo Okrajnega ljudskega odbora, ki je nakazal v ta namen podporo. Zaradi obširnosti programa se je nedeljski . naslop razširil na ves dan z nastopi in tekmovanji v kegljanju, odbojki, telovadbi, šahu, namiznem tenisu, nogometu in motornih dirkah.
Pred samim pri čet kom tekmovanj je o pomenu fizkulture in tega nastopa spregovoril zbranim tekmovalcem predsednik TVD Partizan Novo mesto tov. Colarič Franc. Bodočemu fizkulturnemu društvu v ftent-jeriieju je obljubil v imenu Okrožnega odbora  vsestransko pomoč.
Posamezne tekme so se vršile točno po določenem redu, kakor so predvidevali organizatorji prireditev: dr. Tone Hočevar in Romih Robert za Okrožni odbor, More, Pavlin in Breščak za AMD Novo mesto ter Ber-ger, Požar in Breščak za Kogljaško društvo »Gorjanci'. Vse tekmovalce je preveval zdrav športni duh in je upati, da bo v Šentjerneju kaj kmalu ustanovljeno močno fizkulturno društvo.
V kegljanju so slavili domačini zasluženo zmago pred društvom »Vseh devet« in »Kmetom« iz Novega mesta. Izkoristili so prednost domačega kegljišča in podrli 254 kegljev. Drugi je bil »Vseh devet« z 231 keglji, tretji pa »Krnpt« z 224 keglji. Slede »Odred. 209. »Dama« 207. »Prodor« 191, »Planka« 191, »Luknja* 185. Med posamezniki si je prvo mesto zagotovil .leraj Adi od »Vseh devet« 7. 29 slabimi točkami, drugi je bil Mežnaršič Viktor (»Luknja*) 31, tretji pa Pikel Edi (»Kmet«) 35 točk.
Zmagovalec turnirja v odbojki je postalo drugo moštvo »Partizana« iz Novega mesta, ki je premagalo šmiihel z 2:0 (15:7, 15:1) in Šentjernej prav tako z 2:0 (15:3. 15:8). Drugi je bil ftmihel, ki je le s težavo premagal Šentjernej z 2:1 (17:15, 4:15. 15:11). Za Šentjernej je bil to pravzaprav prvi nastop. Z malo več sreče bi lahko dosegli drugo mesto, pokazali pa »o veliko dobre volje in požrtvovalnosti.
Pri propagaidnem nastopu vaj na orodju so pokazale mladinke na dvovišinski bradlji solidno znanje in sigunirst. Za svoje težke in lepe izvedbe so žele precej priznanja.
Šahovski dvoboj na 10 deskah med Novim mestom in Šentjernejem se je končal z zmago prvih 7:3. Po celo točko za Novo mesto so dosegli Jerančič, Mandič, Verbič. Skrahl in Kump. Edino celo točko za domače je prihoril Frankovič proti Rozmanu. Domačinom se pozna, da nimajo dovolj prilike za redne vaje, vendar bodo tudi v tej panogi   lahko  dosegli  še  kak   holjši uspeh.
Namizni tenis je v zanimivih borbah prinesel zmago gostom iz Novega mesta proti domačinom. Medic je premagal Bilbijo z 2:0. Sono Majzlja prav tako, domačin Jerele Marjan pa gosta llrha z 2:1.
Precej zanimanja je vzbudila nogometna tekma Rdečih proti Zelenim. Moštvo Rdečih so sestavljali mladinci Novega mesta, moštvo Zelenih pa domačini, okrepljeni z nekaj Novomeščani Zanimivo tekmo so Rdeči zaključili v svojo korist z rezultatom 1:0 (1:0).
Motorne dirke, tokrat na konjskem dirkališču, so potekale v znamenju tekmovanja med člani AMD Novo mesto. Največ zmag je sicer dosegel domačin Larnpe Slavko, ki je dirkač republiškega razreda in je bil na dirke pripuščen le izven konkurence. Zmagovalci   v posameznih  kategorijah so:
motorji do 250 cem: prvi Petrič Zdeno. AMD Novo mesto, motor NSU, 51,5 km na uro. — do 350 cem: prvi Peric Ludve. AMD Novo mesto standard, 51 km na uro. — do 500 cem: prvi Kukovec Milan, AMD Novo mesto, DKW. 48 km na uro, — prikolice do 500 cem: prvi Skedelj Alojzij, sovozač Peric J^udve, Novo mesto, Ziindap. 45 km n« uro. Najboljši čas dneva društva je v handicap vožnji dospgel Kukovec Milan, namreč 60 km nii uro. Izven konkurence
pa je dosegel najboljši čas Lampe Slavko, ki je vozil s hitrostjo 62 km na uro.
Vsem nastopom je poleg oblastnih in političnih predstavnikov prisostvovalo precej domačinov. Upamo, da je Okrožni odbor svoj propagandni namen v celoti dosegel, da bomo v kratkem imeli priliko kaj več pisati o delu in uspehih novega fizkulturnega. društva v Šentjerneju. Ki. J.
Planinski tabor na Gorjancih
Tradicionalnega planinskega rajanja, ki je hilo preteklo nedeljo pri Domu Vinka Paderšiča na Gorjancih, se je udeležilo precej ljudi, vendar pa mnogo manj kol druga leta. Ce že bližnjih okoličanov ne privabi neizčrpna lepota Gorjancev, bi morali vsaj Novomeščani s svojim obiskom podpreti agilno novomeško planinsko društvo, ki je z velikimi stroški postavilo tako lep dom ob izviru Gospodične.
Na predvečer tabora so planinci zakurili velik kres, nato pa je bilo ob petju in rajanju obvezno skakanje čez majhen ogenj vseh tistih planincev, ki so letos prvič prišli na Oi r.iance. Naslednji dan se je v domu in na terasi pred njim oh zvokih harmonike in  kitare  razvila  prisrčna   zabava. ,
V domu samem je od lanskega" leta opaziti viden napredek in novi oskrbnik res vzorno skrbi za red in snago v domu in okoli njega ter za dobrobit njegovih obiskovalcev. V prijazni jedilnici pa planinci pogrešajo podobe narodnega heroja Vinka Paderšiča, po katerem je dom dobil svoje ime. Prav tako bi bilo prav umestno, da bi novomeško planinsko društvo pri Putniku ali drugod priskrbelo povečane fotografije znamenitosti Gorjancev (Tolsti vrh, Prezek, Pleterje, Pondirjevka itd.), kar bi zlasti turiste iz drugih pokrajin seznanilo z ost.a limi lepotami bližnje okolice in jih napotilo, da bi si tudi te ogledali. Vsekakor hi bila to za našo Dolenjsko lepša in učinkovitejša propaganda kot podobe gorenjskih in tujih vršacev, ki sedaj krase stene doma. Tu bi bilo končno tudi primerno mesto za podobe gorjanskegn harda Trdino, naravoslovca Seirlla in morda še za kopa drugega. Domn Vinka Paderšiča. ki je okras Gorjancev, je treba dati še intimnejšo domačo podobo — to ni nikak lokalni patriotizem! — da bo vsak domačin in tujec takoj začutil, da je v edinstvenem Trdinovem, po svoji lepoti zares pravljičnem svetu.
Fizkulturno organizacija Črnomelj
priredi v nedeljo 24. avgusta 1952
Športni dan
v počastitev VI. kongresa KPJ.
Nastopale bodo športne organizaci.jp !z Metlike in Črnomlja v raznih panogah. Zmagovalec tekmovanja v vseh disciplinah prejme prehodni pokal. — Razdeljena bodo tudi praktična darila in diplome. — Po programu PLES IN ZABAVA Prijatelji fizkulture vabljeni!
Znižane cene!
Za trajno ondulacijo jamčim 6 mesecev! Delam tudi vodno in železno ondulacijo ter ostala brivsko-frizerska dela.   —   Priporoča se KARLO SMID, Bršljin pri Novem mestu
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Goenik - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Ljubljanska cesta 25 — Poštni predal 33 — Telefon uredništva in uprave 127 — TekočI račun pri Narodni banki v Novem mestu štev. 616-1-90813-1.' Četrtletna naročnina 100 din, polletna 200 din, celoletna 400 din.
dr. Stanko Cajnkar napisal v II- letnik »Nove poti«' št. 2—3, članek z naslovom »O pojmu politike v našem času«, je .popravljal' dekan Gnidovec njegove stavke takole:
Cajnkar: »Ljudstvo je nositelj oblasti in predmet politične skrbi.« Gnidovec strupeno in zlohotno doda: »Samo govoriti nima nič!« V istem odstavku Cajnkar: »Resnica je vsekakor nad zakonom« — Gnidovec spet: >A p r i. n a s ne!« Ljudska oblast je dekanu samo fraza, obupan se sveto-hlinsko sprašuje: »Kako more po vesti delati človek za socializem?«
Ko navaja dr, S. Cajnkar v isti številki v razpravi »Nekaj misli o socialnih dolžnostih«, da je »Oblast prišla iz rok revolucionarjev v posest predstavnikov ljudstva«, hiti Gnidovec pri-oisati: »in rabljev«.
Dr. S. Kosa, ki razpravlja v »Novi noti« o volitvah v letu 1950, naziva žu-žumberški dekan »trapec«, govori o ^ropanju dežele« itd. V drugih številkah se norčuje Gnidovec iz članka pisatelja F. S. Finžgarja. ko piše ta o tovarišu Titu in njegovem poslanstvu v borbi za našo svobodo. Na drugem mestu si Gnidovec »izposodi« celo Mater božjo in jo primerja z »agitatorko za socializem«. Ko bere dekan poročilo o delu CMD v okraju Lendava, ves besen pristavlja opazke:
Revija: »Jasno je, da tako društvo (CMD, ki ima 500 članov —' 1. 1950), mora nekaj pomeniti, da se vidi njegov vpliv v javnem življenju, pa tudi pri nečlanih.« Gnidovec na rob: »Zal le preveč .
In spet: revija — »... To je gotovo velik napredek, če pomislimo na zadržanje v e 1 i k e g a * š te -vila duhovnikov med okupacijo in še pozneje, torej v posredni preteklosti...« (podčrtal Gnidovec!), k temu odstavku pa pristavlja dekan z dvema klicajema podprt vzklik:
! Sram te bodi!
Sploh je njegova revija vsa počeč-kana, podčrtana, polna zbadanja, velikih vprašajev in klicajev. Volitve zanj niso nikake volitve, lepoto praznikov mu moti »skrunjenje nedeljskega dela«, borba za svobodo naših narodov je zanj »borba za oblast komunizma«, narodni interesi mu pomenijo manj kot sveta pokorščina Vatikanu in italijanskemu pohlepu po naši zemlji.
Narodno poštenje dekana Gnidovca pokaže njegova opazka ob temle odstavku »Nove poti«:
»Prav tako je bila priključitev Slovenskega Primorja osvobojeni Jugoslaviji mogoča samo zaradi osvobodilnega gibanja jugoslovanskih' narodov. (Gnidovec: ?)... Kdor misli, da bi bili v boju za meje proti 'Italiji bolj uspeli, če bi nas bili osvobodili zavezniki od vzhoda ali zahoda brez našega sodelovanja, se močno moti.« — »Prav nič!« je pripisal žužemberški dekan! Stepinčeva zaslužena kazen je zanj »maščevanje«, socialno zavarovanje duhovnikov — članov CMD laž itd. itd. K stavku »Belogardizem je bil v svojem bistvu borba starega družbenega reda proti nastajajočemu novemu« pristavlja dekan svoj »Ni res!«
Višek pa doseže Gnidovec s pri-stavkom, ki ga je napisal pod ideo-
loški referat S. Cajnkarja »Obračun ln pogled v bodočnost«, ko pravi:
»Koliko zavijanja dejstev, hinavščine in izmikanja    dejstvom.    Avtor noče
gibanje proti okupatorjem...«
Uživimo »e le za hipec v Gnidov-čevo zločinsko klerofašistično fantazijo: on in njegovi — borci proti okupatorjem ... Mar je kdo po končani vojni
Novomašnlk Vinko Šega v družbi domobrancev (Grahovo — 1943)
nič vedeti, da je naša stranka vabila vse druge k skupnemu odporniškemu gibanju in so bile vse pripravljene sodelovati, razven komunistov, ki se jim je šlo za oblast in ki so začeli likvidirati po vrsti vse, ki bi mogli voditi tudi kako odporniško
zapisal še večjo laž in bedastočo? Privoščil si jo je lahko dekan Gnidovec v Žužemberku, do pred kratkim še vedno navajen, da je zanj neumna krščanska raja plesala po njegovem napevu. Ker pa se je tudi krog te raje zadnja leta začel krčiti, jeza in bes žužemberškega mogotca ne poznata več nobene meje. Problem Suhe krajine, vprašanje žu-
žemberških ruševin in številnih žrtev, je vprašanje dekana Karla Gnidovca in njegovega nečastnega izdajalskega življenja.
Se so ljudje v Suhi krajini, ki navzlic jasnemu dnevu nočejo videti. Slepcu zaman pripoveduješ, da je oblak bel in noč črna. Zaman se naprezajo žužemberške pevke v farni cerkvi, da bi razburile čustva preprostih vernikov in »izsilile« vrnitev gospoda dekana, ki s svojim pomočnikom kaplanom Sego čaka na zagovor pred ljudskim sodiščem. Zaman švigajo ter-cijalke od vrat do vrat in brusijo dolge jezike o »gospodovi nedolžnosti«. Zastonj teka Čopova Mica okoli znancev in sobojevnikov, da bi pričali »za« gospoda in njihovo čistost. Mera je polna.
Odkar obeh gospodov ni več v Žužemberku, je prevzel vodstvo poneum-ljenih žužemberškib ovac dobrniški kaplan Miha Zevnik. Morda se bo tudi v Žužemberku našel kakšen svinjak in za njim kakšna devica, da gospod kaplan ne bo pozabil svojih dobrniških običajev. Komur gre v račun, da k takim ljudem nosi svojo vest na iz-' praševanje in jih posluša, je treba tako veselje pač pustiti — dokler se mu oči same ne bodo odprle.
Vsi pošteni ljudje v Žužemberku in Suhi krajini pa so si od srca oddahnili, ko je v teh tednih in mesecih z obraza nekdaj tako mogočnega žužemberškega nasilnika padla preperela tančica svetosti — in je pred njimi obstal Karel Gnidovec — izdajalec in krivec gorja suhokranjskega ljudstva.
—tg
J*
Stran 4
DOLENJSKI LI8T
Stev. 34
TA VAS JE DANES BREZ M02A
Giršiči so majhna belokranjska vas blizu Podzemlja, skrita med drevjem Velike loze. Sedem hiš šteje. Sedem gospodarjev se ie s številnimi družinami v letih pred domovinsko vojno otepalo z revščino. Na skopo rodni zemlji, ki so jo rodovi preobrazili i/, stcljnikov s kislo zemljo, so se GirSičani i/, leta v leto mučili zn trdo skorjo debclačncga kruha. Revnih pridelkov niso mogli vnovčiti na trgu in nobena skrivnost ni bila, da je pogosto vsa vas premogla komaj Škatlico vžigalic. Gospodinje so si od hiše do hiše izposojale celo ogenj, da so lahko družinam skuhale juž.ino.
Dne 1. julija 1942 so v (o mirno vasico vdrli fašisti. Nekaj dni prej so partizani minirali železniško progo na sektorju Gradec Metlika. Da hi se »junaški« fašisti maščevali, so uprizorili krvav pokol nad mirnimi vaščani v Giršičih.
Bil je vroč sončen dan. Sredi dopoldneva so se fiiršieeni približale prve italijanske patrulje metliške posadke. Preden so se ljudje dobro zavedli, je bila vas že obkoljena. Fašistični vojaki so pričeli vdirati v kašče in hleve, junaško so se najprej znesli nad kokošmi, ki so jih pobijali s palicami, streljali nanje in ljudem izpraznili hleve. Toda to jim ie ni bilo dovolj. Na sredi rasi so se morali zbrati vsi vaščani. Fašistični oficirji so po spisku, ki so ga imeli s seboj. Ugotavljali, kdo je na-vzočen, kngn ni. Nekaj mož in žena je delalo na polju. Pobesneli fašistični vojaki so v spremstvu otrok, ki so jim morali pokazati, kje so vaške njive, oddirjnli po odsotne in jih kakor klavno živino prignali v vas. Žalosten je hjl pogled na uboge, nedolžne Giršičane, ki so 7. žuljnvimi rokami, preznojeni, v samih robaeah in večinoma bosi stali v gruči kakor čreda preplašenih ovac. Niso razumeli, kaj hočejo fašisti od njih. Ti pa sn jih prctepavali in na vse mogoče načine izkazovali nezaščitenim, golorokim težakom svojo dva tisočletno kulturo... Po revnih hišah in kočurah so se gnetli vojaki, z izgovorom, da vrše hišno preiskavo. Iskali so orožje in municijo, iskali so dinamit kajti »porci seiavi« morajo nekje imeti skrit dinamit, s katerim so pred dnevi minirali železniško progo . . .
Ne, nobenega orožja niso našli, nobenega dinamita, še eelo vžigalic ni bilo v nobeni hiši. Kakor trop lačnih hijen je roparska fašistična drhal polnila žepe s poročnimi prstani, verižicami, urami in drobnimi dragocenostmi, ki so bile v tej ali oni hiši spravljene v omarah kot ljubek spomin na mladost, na rojake v  Ameriki.  Ni  bilo  mnogo kaj
jemati! »Zakladi« Giršičanov so bili tako skromni, da je fašistične vojake pograbil še večji bes do te revne raje, ki se je trepetajoč za golo življenje stiskala sredi vasi, obkoljena od vojakov s miškami, priprnvljcnimi na strel.
Potlej se je vsa nadaljnja žaloigra razvila z bliskovito naglico. Na povelje fašističnih častnikov so pobesneli vojaki zvezali vse može in fante, ki so bili starejši od petnajst let. Jokajočim ženam, materam in otrokom so zagotavljali, da se bodo možje Vrnili domov že prihodnji dan, da jih bodo odpeljali v Metliko samo na zaslišanje.
Kdo bi nedolžnim zameril, če je jasen njihov pogledi /vezani možje in fantje 80 se. obdani z oboroženo tolpo »zmugosln vnih« fašističnih vojačkov opotekli proti Metliki. Pot je rodila <>b železniški progi. Bosi, v samih srajcah. /. rokami, umazanimi od zemlje, kateri so še pred dobro uro gnetli grudi, da bi iz, nje iztrgali kos vsakdanjega kruha, so se vsi oznojeni, a s čistimi srci iu z zavestjo, da so nedolžni, pomikali giršični ujetniki proti Metliki. Doma so se žene in otroci utapljali v solzah za svojimi drnginii, za redniki, ki so jih nasilno odgnali od njih.
Dober streljaj iz vasi se je žalostna procesija ustavila ob železniški progi. Kratek pomenek mod fašističnimi oficirji — in iz skupine zvezanih mož so vojaki potegnili na proge tri žrtve: Pa-piča Franca, posestnika iz liiše št. 6, Simeea Nikolaja, gospodarja iz hiše št. 4 in Kurefa Lojzeta, mladega posestnika i/, hišo št. 1.
/vezane, kakor so bili, so na železniški progi ustrelili, potem pa so jih pustili na mestu in se z ostalimi napotili dalje proti Metliki.
Streljanje nedolžnih žrtev se je čulo v Giršiec. Do smrti preplašeno žene so z otroci še istega dne prenesle pobite gospodarje v vas.
Naslednji dan so matere in žene odšle v Metliko, da bi /.vedele za usodo svojih dragih. Zaman vsa skrb, zaman dolga pol, zaman s solzami premočeno brašno, ki so ga vzele s seboj na pot, da bi ga oddale svojim dragim. Nobenega Gir.šičann niso našle v Metliki. Fašisti so jih še tisto noč p*) prigonu v Metliko, zabili v železniški vagon, ki jc nedolžne gospodarje iz. Giršičcv prepeljal v internacijo. Razen Pnpiča Lojzeta, ki se je mnogo pozneje vrnil iz internacije, so na Rabu od gladu pomrli: Kralj Anton s št. 2. Kralj Tone s št. 7, Tome Anton s št. 5, Martin-kovič Frane s št. 6 in Šimec Franc s št. f,.
Tuko se je končala giršiČka trage
Na odprtem partiskem sestanku
so Dobrničam spoznali delo in člane Partije
Odprtega partijskega sestanka v Do-brniču dne 5. avgusta se je udeležilo 25 članov in 50 nečlanov. Velika udeležba nečlanov na sestanku je dokaz zanimanja nepartijeev za delo partijske organizacije, v katero dosedaj niso imeli vpogleda. Sestanku sta prisostvovala tudi člana okrajnega komiteja KPS, organizacijski sekretar Jože Plave in podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Lovro Grdcn, ki sta govorila o delu in dolžnosti komunistov.
Sestanek je vodil sekretar občinskega komiteja Ludvik Slak. V svojem govoru je zlasti poudarjal lik komunista, ki mora biti v delu in zasebnem življenju za vzgled vsem delovnim ljudem. O delu mladinske organizacijo je poročal Stane Pleskovič, ki je čisto oportunistično poudarjal, da z dobrni-ško mladino ni mogoče delati. Rasprava je pokazala, da je resnica prav nnsprot-no. Mladina ima voljo do dela in učenja ter izobrazbe, le vodstvo je bilo premalo delavno. Stane Pleskovič kot komunist in učitelj bi lahko veliko več pomagal pri delu mladinske organizacije in dvigu prosvetnega življenja v Dobrniču. tako so soglasno ugotovili na sestanku. V razpravi so sodelovali tudi nečlani in izrazili željo, naj bi komunisti sami povedali svoje slabosti in napake, ki so pri nekaterih še skoraj ustaljene in ne delajo časti partijcem. Na sestanku so obravnavali nekaj primerov, da so člani KP obiskovali cerkvene obrede, dali krstiti svoje otroke in prepuščali njih vzgojo sovražnikom komunistične ideologije. Posebej so obravnavali ponašanje Ivana Smoliča, ki je vdan pijančevanju in pretepanju, za kar jc bil že večkrat opominjan in tudi kaznovan. Smolič je na sestanku obljubil, da se bo popravil.
Dalje je bilo ugotovljeno, da člani Partije vse premalo delajo med ljudstvom. Malomaren je odnos komunistov do gasilske organizacije, saj so od ~?\ članov KP le trije člani gasilskega društva. Premalo so tolmačili gospodarski pomen kmetijske zadruge in njenih odsekov. Tovariša Lovro Grdcn in Bernard Jnrc sta nakazala nekatere probleme komunalne dejavnosti v dolini. Pomanjkanje vode je splošen problem. Z večjim zanimanjem prebivalcev ob podpori množičnih organizacij bi se dalo povsod urediti vaške vodnjake. Dobr-
lilli     imato kartico?
Kupite jo takoj! — Brez nje ne boste zadeli enega izmed velikih dobitkov na TOMBOLI ZVEZE BORCEV NOVO MESTO, ki bo 7. septembra v Novem mestu ob vsakem vremenu.
niška dolina ima ugodne pogoje za razvoj živinoreje, dobro uspeva tudi krompir, dočim se žito ne splača. Vsi so bili soglasni, du je treba preusmeriti gospodarstvo na donosnejše panoge in posebno pažnjo posvečati dvigu živinoreje. V okviru živinorejskega odseka K/ jc treba takoj misliti na gradnjo mlekarne. Borba za dvig gospodarstva in povečane dohodke prebivalcev je osnovna naloga vseh.
Pri volitvah, ki so sledile živahni razpravi, je bila za sekretarja OPO izvoljena za Dobrnič Anica Novak, za Vrbovec pa Viljem Zupančič. Za okrajno konferenco so izvolili Ludvika Slaka, Anico Novak in Viljema Zupančiča.
Po vsestranski razpravi so osvojili nekatere predloge in sklepe ki jih nameravajo Uresničiti do VI. kongresa KPJ. Med najvažnejšimi sklepi so: utrditev kmetijske zadruge in ustanovitev živinorejskega, strojnega in kmetijskega odseka; postavitev spomenika 200 padlim borcem, ki počivajo na Mamicah nad Dobrničemi obletnico prvega kongresa A F?, ki je bil v mesecu oktobru 1943 v Dobrniču. pa so proglasili za krajevni, oziroma občinski praznik CIani Partije so med najvažnejšimi nalogami sprejeli tudi obvezo o rednem študiju in lastni ideološki izobrazbi, ker se zavedajo, da bodo samo tako lahko kos nalogam, ki jih pred njih postavlja Partija v korist vseh delovnih ljudi in naše socialistične domovine.
Velika udeležba na odprtem partijskem sestanku, ko so tudi nečlani vztrajali in vztrajanje na njem do konca, daleč čez polnoč, je dokaz, da se delovni rljudje zanimajo za delo Partije in da so ji pripravljeni slediti v nove napore /a izboljšanje življenjskih pogojev vseh delovnih ljudi.
d i jal Fašisti pa se niso zadovoljili s tem, da so vso vas oropali in pobili vse može, temveč so kmalu zatem iz Metlike obstreljevali vas s topovi ter porušili vse stanje Tome Bari, Šimec Mariji in Kralju Marku.
Mladi rod« še otroci, so odšli v partizane. Družina Šimec s št. 6 jc poleg očeta izgubila še hčerko Angelco, talentirano dekle, ki si je pri partizanih nakopala težak prehlad in malo pred osvoboditvijo umrla doma za tuberkulozo.
Giršičani so kljub trpljenju in žrtvam ostali zvesti prijatelji partizanov. Mnogi partizani se še danes s toplino v srcu spominjajo te majhne vasice s skromnimi domovi, v katerih so imeli v času NOB svoj drugi dom.
Po končani vojni — bilo jc v jeseni leta 1945 —■ me je zaneslo v Giršiče. Zglasil sem se pri Šimčevih. Tomčcvih, Kraljevih... Prijazne gospodinje so mi ponudile kruha in vina. Šimčevn mnm.i je prinesla na mizo celo skodelico medu. Dobre volje sem bil in na vse grlo sem se smejal, ko sem jim pripovedoval, kako sem nn poti skozi lozo skoraj zašel, j)reden sem našel med drevjem skrito   vasico.   Pred   Širnčevo   hišo jc
stari, sedemdesetletni striček cepil drva.
Starec se je mučil, da je znoj curkoma lil z njega. Vse gospodinje so bile v (iiiein. na kar Spočetka nisem bil niti pOZOreil, Otroci BO se bojazljivo umikali pred menoj, tujcem, in se skrivali za vogali hiš in skednje v. Takšna tišina je bila v vasi, da sem od daleč slišal nabijanje žolne na preperelo drevo. Nič nisem vedel, kaj se je v juliju 1942. leta zgodilo v vasi. Malo iz radovednosti, ker razen starega Šimčevega strička nisem opazil v vsej vasi niti enega možaka, malo pa iz nagajivosti, sem vprašal Širnčevo mamo:
»Ja, kje pa so gospodarji, da ni nobenega na spregled;? Kamorkoli pridem, pri vseh hišah so samo ženske in otroci i loma.«
Takrat se je Šimeeva mama naslonila na staro peč in obupno zajokala. Ustrašil sem se svojega smeha« zgrozil sem se pred vprašanjem, ki sem ga v šali izustil in z nemo grozo strmel v jokajoča gospodinjo, ki je komaj, komaj izhlipala:
»Ne, mož pa v naši vasi ne boste našli! Ta vas je danes brez moža. Fašisti so nam jih pobili, druge pa odgnali na Rab, kjer so od gladu pomrli. Samo žene in otroci so ostali v vasi...« —
Na mizi je ostal nedotaknjen kruh. Ni mi bilo za vino. četudi me je v grlu zapeklo in zažejalo od sočustvovanja. Nobene besede nisem našel, s katero bi mogel potolažiti jokajočo Širnčevo mamo K.i'.nr snini sem se tiho umaknil iz. hiše in skozi lozo sem objet od strahu tekel prihajajočemu večeru nasproti, okrog srca pa me je peklo. Na vršiču neke smreke je pel droben ptiček svojo poslednjo pesem tega dne. meni pn se je zdelo, da popeva: >Ta vas je danes brez moža...<
Ta mesec mineva deset let. odkar so Giršičani izgubili svoje gospodarje. A vas stoji in v njej raste rod mladih ljudi, ki ne bo nikdar pozabil, zakaj je jokala Šimeeva  »nama. zakaj so jo
Obračun z izdajalci in ovaduhi
Italijanski okupator bi bil v naših krajih skoraj brez moči proti sabotaž-nim podvigom in oboroženim napadom našega ljudstva pod vodstvom narodnoosvobodilnega pokreta, če ne bi imel med ljudmi-domačini svojih vohunov in ovaduhov, ki so bili vedno pripravljeni za jndeževe groše izdati okupatorju vse, kar je hotel vedeti. Zato je takoj po prihodu v naše kraje iskal lakih »podpornih članov« med vsemi sloji prebivalstva. Resnici na ljubo je treba pripomniti, da je našel takih sodelavcev največ v farovžih ali med ljudmi, ki so bili blizu farovža (mislim po političnem prepričanju) in pa med takimi posamezniki, ki jim jc lila lastna osebna korist več kot usoda celega naroda. Delovanje takih izvržkov lastnega naroda se začenja istočasno kot začetek odpora proti okupatorju, to je že v letu 1941, takoj po prihodu okupatorja in ustanovitvi Osvobodilne fronte.
>Enaka usoda čaka slehernega slovenskega izdajalca! Smrt izdajalcem!*
Na razkrižjn ceste Stari trg—Nemška loka in Črnomelj - Nemška Loka— Kočevje v vasi Brezovica je imel gostilno in trgovino daleč naokoli znani ktilturbundovec Alojzij Schiitte, sin slovenskega očeta, ki se je podpisoval po slovensko Šute in še danes živi na Ma-verlenu. Dasi so se kočevarji kmalu po prihodu Italijanov pripravljali za odhod v »obljubljeno deželo« tretji rajh, tega nadutega nemškutarja ni motilo, da se ne bi takoj udinjal okupatorju kot ovaduh in izdajalec slovenskih ljudi.
Dne 22. junija, na dan, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, se je zbrala v gostilni pri tem izdajalcu večja družba mož in fantov, ki je v pesmi in razgovoru dala duška svojemu slovanskemu razpoloženju. Še isti dan so imeli Italijani imena vseh teh mož in fantov. Kot glavni vodja je bil na spiskn naveden Prognr Kocjan, oglar iz Vimolja. Bil je aretiran in postavljen pred vojaško sodišče ter obsojen na konf i nacijo v Italiji. Prijava izdajalca Schuttcja in zaplenjeni »Slovenski Poročevalec« pri Francu Cudnii, čevljarju v Starem trgu, kar je bilo tudi posledica ovadbe, je povzročilo, da so Italijani v dveh dneh zaprli okrog 140 moških iz cele doline.
Dva možakarja iz Doblič pri Črnomlju sta se slučajno mudila na Brezovici in sta popila pol litra vina v gostilni izdajalca Schuttcja. V gostilni sta govorila srumotilno o Lahih in 9e navduševala za slovansko skupnost. To so takoj zvedeli Italijani in oba sta bila pred vojaškim sodiščem obsojena na dosmrtno ječo. Ovaduh jih je obtožil tudi takih besed, ki jih nista govorila.
Proti koncu avgusta ao se fantje v hribih pozanimali, kdo je ta Sehutte. kako se pride po stranskih poteh na Brezovico, kdaj je računati na najmanjši promet v gostilni in podobno. Dobili so zahtevane podatke, nakar so sporočili: »Dva dni se držite stran od kočevskih vasi, ker bo tam manjša akcija!« Lepega popoldneva v avgustu, bila je menda sreda, se je približalo Brezovici sedem oboroženih mož. Pet jih je ostalo v zasedi kakega pol kilometra od vasi, v takoimenovanem šahu, dva v civilnih oblekah pa sta šla naravnost v izdnjal-čevo gostilno. Naročila sta pol litra vina. ga popila in ko so odšli iz gostilne
kale vse giršičke matere in vsi giršički « drugi gosti je eden stopil na stopnice
otroci prvega julija 1942. leta. Bolečino, okopano v solzah, je prerastel srd na tiste, ki svoje krvave roke še danes stegujejo po naši zemlji. -c.
Q
drugi pa je pri šanku plačal popito vino izdajalcu Schutteju. ko je tovariš na stopnicah dvignil dva prsta, je drugi pognal Schutteju kroglo v čelo, na mizi
pa je pustil listek: »Enaka usoda čaka slehernega slovenskega izdajalca. Smrt izdajalcem!«
Od domačih jc oba partizana videla le služkinja Marija Štefanec, ki ju pa vsled strahu ni znala niti opisati. Pridrveli so fašisti od vseh strani, lovili ljndij ki so se takrat slučajno mudili v okolici Brezovice. Iz Nemške Loke so prignali učitelja Poldeta Merčuna, ki je moral prevesti v italijanščino besede na listku, kar je napravil s pomočjo slovarja. Ta prvi obračun izdajalcem je nagnal strah v kosti zlasti kočevskim kulturbundovcem, da so se še hitreje pripravljali na odhod. Pripomnim naj. da Muzej narodne osvoboditve hrani originalni listek, ki je bil puščen pri ubitem izdajalcu.
»Ta oblast je od boga in jo je treba spoštovati*!
V vasi Sodevce pod Starim trgom ob Kolpi je živel sila pobožen človek. Njegova pobožnost je prehajala že v versko blaznost. Pisal se je Marko Mi-helič, po domače Petrišev Marko ali tudi pobožni Petriša, kot so ga imenovali. Bil je menda trikrat v Ameriki, kjer se jc pečal s krošnjarjenjem nabožnih knjig in molitvenikov. Naučil se je italijanščine in ob prihodu fašistov se je udinjal z dušo in telesom njihovi obveščevalni službi. Bil je eden najhujših italijanskih priganjačev. Povsod, kjer se je pojavil, je tolmačil in zabi-čeval ljudem: »Italijanska oblast je od boga. Italijanski vojaki so odposlanci svetega očeta, zato je treba to oblast brezpogojno spoštovati!« Ljudje so bežali pred njim kot pred kugo. Prišel je v vas Čeplje in zapovedal. da je treba vso cesto pomesti in hiše okra*iti, ker se bodo peljali skozi vas »signor Konzul«. Kdor tega ne bo napravil, ga bo javil italijanski komandi. Hodil je po vaseh posebno na hrvaški strani in nabiral ženske za italijanske oficirje in vojake. Dasi že star nad 60 let in tako pobožen, je šc pri vsaki zahteval kot nagrado naravni delež zase. V neki vasi ob Kolpi je bila poročna večerja. Prišel je do ženina z nesramno ponudbo, češ ali ne bi svoje neveste proti plačilu odstopil za eno noč italijanskemu oficirju. Krepka klofuta ženina ga je odvrnila od nadaljnega moledovanja in zvodništva. Bil ie toliko nasilen, da je ustrahoval tudi lastno družino, če ni bila do Italijanov taka, kot je on zapovedal.
Jasno, da jc bila vsaka opominje-valna beseda pri takem verskem blaznežu bob ob steno. Cesiokrat je potoval v Črnomelj in nosil na italijansko komando imena »nevarnih« ljudi iz doline. Tako je potoval tudi okrog 15. oktobra 1941. Obveščeni že prej o njegovem delu in potovanju, so ga pod Vrh goro na cesti Stari trg—Tanča gora počakali partizani, ki so takrat že taborili pri Koz.lovem studencu in tflti preprečili nadaljno vohunstvo in priganjaštvo. Tudi tokrat je imel pri sebi šestnajst imen »nevarnih komunistov« iz Poljanske doline, ki jih je treba po njegovem zapreti.
Dne 18. oktobra 1941 je javila italijanska obveščevalna služba svojim nadrejenim ta uboj izdajalca z podrobnimi navedbami, ki so dokaj točne. Da je bil ubit na tem mestu, da je dobil dva strela v glavo, da so našli na cesti zraven ubitega 4 tulce, odnosno neužgarie naboje pištole 9 mm, in na koncu pripisano pripombo da je bil ubiti italijanski konfident. Tudi ta italijanski dokument hrani Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani.        Peter Romanič
robtine iz dolenjske popotne malhe \
Sem zadnjič obljubil, da vam bom predstavil nekatere Junake, ki bo ml bili ostali v malhi. Pn ne bo nič z obljubo. Kaj bi pogreval stare zgodbe in Junake, ko Je pa novih na pretek. Pa tudi vročina me daje, da marsikaj pozabim ln sem že suh kot tisti samozvani, v oblakih plavajoči heroj, kt v novomeških lokalih očita meni fipeh in vse drugo, kar nJemu manjka po vseh kolih hlač ln srajce, pa mu vendar nisem kos ln mu tudi ne bi bil rad.
V Skocjanu me Je zaneslo občudovat preveliko skromnost malih ln velikih tati-Cev v prelepi Škocjanski dolini. To so res skromni, a podjetni prisvajalcl in ljubitelji tuje imovine. Z vsem so zadovoljni, pa naj bodo to poljski pridelki, posamezni deli stavb, gradivo alt kaj drugega. Tudi Šolska straniščna vrata, kljuke, kllučavnice, tečaji, pa kakšen kos starega železa, vse trna v Skocjanu to lastnost, da lahko kaj hitro premeni gospodarja. Baje Je tako trajno izposojanje tuje lastnine v tej dolini najbolj množični Sport, kl se prav zaradi množičnosti in skromnosti Se kar dobro obnese. Mnenja sem, da bi kazalo zadrugi ustanoviti pospeševalni tatinski odsek, ker vem, da Ji strokovnega kadra pri taki množičnosti ne bi manjkalo Morda bi na ta način laže prišli do pregleda nnd takimi »strokovnjaki«, ki ga do sedaj v Skocjanu še nimajo in je prav v tem največji vic.
Dva mrtva, eden težko ranjen - posledica nepremišljenega igranja z mino
V nedeljsko razpoloženje na Velikem Oreh k u pri Stopičah je «7. avgusta udarila strašna novica o nesreči treh dečkov, ki so se na paši igrali z najdeno mino.
Otroci: Franc Pipan, učenec VI. razreda osnovne šole, brala Franc in Jure Muren, prvi učenec II., drugi pa 111. razreda, so nekje na paši iztaknili mino. Frane Pipan kot najstarejši jo je hotel odpreti, pri tem pa je eksplodirala. Posledice so bile strašne: malemu Francetu Murnu je razparalo trebuh in je že po dveh urah podlegel poškodbam. Francu Pipanu je odtrgalo obe roki in nogo ter je prav laku še naslednji dan umrl v novomeški bolnišnici. Jure Muren  pa ima. poškodbe po vsem životu.
Strašna hesreča naj bo ponoven opomin staršem, da je treba imeti nadzor nad početjem otrok tudi na paši.
Ob tej priliki pa moramo omeniti vse obsodbe vredno zadržanje Antona Ko-vačiča in Ša farja, oba mlinarja iz družice, ki sta odklonila svoje konje za prevoz ponesrečencev v bolnišnico. Prvi se je izgovarjal, da jc konj bos, drugi pa da je preslabo vreme. Na splošno je znano, da Šafar sicer zelo rad prevaža ljudi v Toplice proti dobremu plačilu, za tako nujae primere pa nima razumevanja. Ali se taki ljudje ne Čutijo sokrive z.a prepozno zdravniško pomoči' Kako potreben je v tem kraju tudi že ničkolikokrat obljubljeni telefon, se je spet pokazalo prav pri tej nesreči. Dve uri je trajalo, da je prispel i/, Novega mesta rešilni avto, ki ga jc šel klicat navzlic slabemu vremenu mladinec Jože Muren iz Vel. Orehka. Dve uri pa sta celo večnost, kadar gre za življenje človeka.
Zelo veliko uganko sem reSll v Šentjerneju; zastonj so Jo ugibali že nekaj let v kmetijski zadrugi. Nikakor jim ni šlo v glavo, da ima šiviljski odsek zadruge vedno primanjkljaj in so to smatrali za pravi čudež. Jaz sem bil pa koj mišljenja, da bi bil večji čudež, če ne bi bilo primanjkljaja. Tako lepega sožitja privatnega in socialističnega sektorja ne najdete na svetu, pa če ga Iščete z debelo svečo (kot je bila sedem-metrska kača. ki so jo v Trebnjem pokončali s topom ail atomsko bombo). Upravnica šiviljskega odseka Je žena privatnega krojača in tako v prisrčnem sožitju delata oba sektorja v eni sobi. Zato imajo naročniki priložnost, da si naročijo obleko pri privatnem aH zadružnem sektorju, kajti dopoldne ali recimo do 14. ure obratujeta oba sektorja skupaj, nadalje pa samo privatni. Hude konkurence med njima menda ni. Kako pa obračunavajo, me vprašujete, ln kako dohodke delijo. Hm, v družinske razmere se ne vtikam rad ln zato ml to ni znano. Naj si stvar natančneje ogledajo občudovalci čudeža in me o tem obvestijo.
Na Kandijskem mostu v Novem mestu sem srečal poklonitveni deputaciji muh in cuckov, ki sta se šli zahvalit za obilne malice v mestno mesarijo. Prav gotovo Iz zdravstvenih in higijenskih ozirov jim namreč iz mesarije večkrat vržejo po nekaj škafov s krvjo in koščki mesa ter kosti pomešane vode na glavno cesto. 3e pravi, da Jim to izdatno malico dobavljajo redno, kadar pomivajo mesarijo, cucki in muhe pa so strašno hudi na vozila in ljudi, ki jih motijo pri pospravljanju blagodišeče malice na cesti.
Dolenjci ga radi cuknemo ln kadar ga cuknemo, smo dobre volje in se znamo po-veseliti. Ker ga cukamo ob vsaki priliki, zakaj ga ne bi tudi ob žalnih svečanostih na grobovih padlih žrtev. In če ga cuknemo, se tudi malo poveselimo, zato smo se kar navadili, da Imamo oboje skupaj. Najprej malo poiokamo za, padlimi, jim rečemo lepo spominsko besedo, potem pa v vinu ln veselju potopimo žalost. Zato nI čudno, če organizacije vabijo na enem plakatu na žalno svečanost ln krokarijo s plesom. Tako me je tudi povabilo z dopisnico prostovoljno gasilsko društvo Smolen.ta vas It. avgusta na »počastitev padlih žrtev pri spomeniku na Malem Slatnlku, kateri sledi velika veselica«. Ker smo že pri gasilcih, vam povem še, kako so me prestrašili novomeški gasilci oni dan. Na Glavni trg so pridirjall z avtom ln »ta veliko lojtro«. Na mah Je bila »lojtra« postavljena, na njo pa so splezali trije, vsebinsko precej mokri gasilci, in so šprlcali naokoli po sveže pobeljenih hišah in ljudeh, da je bilo veselje in žalost, vse skupaj. Ko je bilo tega špasa konec, pa so delili neka odlikovanja ra prostovoljno službovanje v gasilstvu; v dobo so šteli tudi poklicno gasilsko službo pod okupatorjem.
Pod parolo: »Vse za Čisti profit so priredili veselico tudi vavtovski gasilci in ao točili
bridko vino po stotaku, žemlje pa so prodajali po kovaču Na veselico pa so takole vabili: Začetek ob 15. uri. avtobusna zveza po vlaku, odhod iz Gl trga ob 20. uri Kako so po vlaku postavili avtoousno zvezo in kje je v Vavti vasi Glavni trg, pa ne vem
Velikanski plakat med stotero drugimi me je zvabil v Črnomelj na kulturni festival. Crnomaljci ga pa res pihnejo. Toliko zastav je bilo po mestu, da še godba ni mogla imeti koncerta na trgu. kot je bilo napovedano. Namesto tega so samo preizkusili godbene inštrumente in brž odhiteli na prireditev — v Vavto vas »Mi drugam, drugi k nam,« Je navada belokranjskih vasovalcev, tn to so upoštevali tudi črnomaljski godbeniki. Sploh je bila organizacija »sijajna«. Na prireditvenem prostoru je bilo poskrbljeno za sedeže in kulturno hrano, za telesno pa Je skrbela le stražnjevrška zadruga z grozdjem, dokler niso ob dveh popoldne pripeljali sendvičev. Ti so bili sila okusni, saj jih je v košari pod mizo vsak pes ovohal, če Je kateri pri tem tudi taco vzdignil, pa nisem videl. K sreči Je kmalu nato naliv rešil žeje nekaj tisoč udeležencev in Jim tudi potolažil kulturni glad z vstopnico za osem kovačev v rokah. Je rekel neki možakar, držeč v roki razmočeno vstopnico, češ: Ce ne bo Miklove Zale, bo pa ajda lepše rastla, ln prav je imel.
BI nekaj priporočil organizatorjem v Črnomlju, če ne bodo hudi: Ce sami ne zmorete ali ne znate, pa bi poklicali Metličane, ki so strokovnjaki za prireditve ln veselice Bogme, pri njih se ne bi ob dveh popoldne preklali, kdo bo prevzel prodajo piva, ker bi to že nekaj tednov prej uredili. Tudi lačen, najmanj pa suh od znotraj, ne bi Šel od njih nihče. No, za dež pa ne morem nikogar obdolžiti, saj je bil napovedan, pa nismo verjeli ln smo zato zanj pravzaprav **m krivi.
Vas lepo pozdravlja
Janez Popotni
s    Caša hladne
RADENSKE f
I ali j
J & ROGAŠKE f
1    VAM NAJPREJ UGASI ŽEJO! I