Pričakujte VEČ! Plačajte MANJ!
KUNA VELIKA PREDNOVOLETNA AKCIJSKA PONUDBA
pro-cze^tJ
Model 2009 že za 12.193 EUR
kJ
12
NOVA GORICA: Prodajno ■ servisni center KMAG d.A, KROMBERK, Ul. Vinka Vodopivca 8, © 05/ 333-03-03
■

Ajdovščina • november 2008 • številka 72 • 7900 izvodov • cena 0,00 €
Na pragu
»veselega decembra«

dežujejo nesmisli in grenkobe. Kar pa, brez kakršnega koli notranjega žara, veletrgovci in za to zadolženi (za t.i. rajo) že prekrivajo s prazničnimi smrečicami in lučcami. Delajo pač vsakoletno zlagano veselo vzdušje.
Čeprav me (skoraj praviloma), prej kot ne zelo mladi ljudje, na raznoraznih forumih okrancljajo z »zsmsjevec«, jugo-nostalgik in s še kakšnim modnim pridevnikom, moram zapisati, da so konci novembra in prehodi v, danes tudi že modno poudarjen, adventni čas, v otroke in odrasle praviloma vnašali vsaj nekaj prešerno predprazničnega vzdušja. Kljub »mračnim in železnim« časom!
Ne želim pisati o prihajajočih veselih in dobrih možeh.
Ideja mi je padala, ko mi je prijatelj iz prestolnice precej razburjen, če že ne jezen, pripovedoval o odvetniku, ki mu je za dobre pol ure posveta in potem sestavljenega odvetniškega zapisa, zaračunal 150 evrov. Po srednji in prijateljski tarifi jih je pospravil v žep, brez računa in blagajniškega prejemka.
Takrat sem se spomnil na vse tiste, ki ves mesec po osem ur na dan (v strahu), krepko delajo za 380 evrov ali kakšen fičnk več. In potem še osem doma, da lahko normalno živijo.
Takrat sem se spomnil na evropsko namero, da se delovni urnik podaljša na deset ur. Verjetno za istih borih 380 evrov »i kusur«.
Takrat sem se spomnil na pred več kot sto leti izborjeno delavsko pravico iz treh osmič: 8 ur dela, 8 ur razvedrila, 8 ur počitka!
Takrat sem se spomnil na silne milijarde dolarjev, kijih države širom po svetu (kje pri hudiču naenkrat toliko denarja) namenjajo reševanju težav velekapitala. Težav, ki naj bi za seboj potegnile masovno odpuščanje delavcev, tistih za »kusur«. Gre morda za to, da prav te mase delajo še pod premajhnim strahom, jih je treba še dodatno stisniti in disciplinirati, pokoriti, ponižati...? Rekel bi, da da!
Kaj pa če jim prekipi, če bodo pozabili na ponižni nagon črede in se spremenili v hordo. Ki ne pozna ne strahu, ne milosti! Mogoče ne bo drugega izhoda. So ti časi povsem blizu? Kje je konec nesmislov? Vprašanj je še dosti. Kaj pa odgovorov?
Bodo no
•I*
cilj prišli vsi.
ki se no pot odpravljajo?
Je odgovor
dd.
■HM
MHH
ali
vprašanje:
Komu
zvoni?
Ivan Mermolja ■
Sodelovanje Severne Primorske (Goriške statistične regije) in Vojvodine
Razvojna agencija ROD je kot nosilec spodbujanja regionalnega razvoja v Goriški statistični regiji skupaj s partnerskima organizacijama iz Srbije - Agencijo za regionalni razvoj Novi Sad in NVO »grupo za razvojne projekte-GDP« ter partnerji iz ostalih lokalnih razvojnih agencij v regiji, pripravila projekt prenosa znanj pri pripravi in izvajanju regionalnih projektov iz območja Goriške (Severne Primorske) na območje Vojvodine v Srbiji ter priprave skupnih projektov za sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji iz obeh držav.
Dulič-Markovič ter gospodarski svetovalec Ambasadorja Republike Slovenije v Srbiji g. Janko Pevec.
S strani Severne Primorske (Goriške statistične regije) so se konference udeležili g. David Bratož direktor Mrežne regijske razvojne agencije, Črtomir Špacapan direktor RRA Severne Primorske d.o.o. iz Nove Gorice, JasminaNikid (RRA Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica) ter predstavnik našega gospodarstva -pomočnik direktorja podjetja Incom d.o.o. g. Boštjan Jerončič.
Srbski predstavniki so izrazili izjemen interes za sodelovanje in že pripravili kar nekaj predlogov glede možnih načinov sodelovanja med podjetniki iz Severne Primorske ter Vojvodine. Možnosti sodelovanja se kažejo tako na področju turizma, ekologije, obnovljivih virov energije, neposrednih naložb kot odskočne deske za ruski trg, vinarstva, prehrambne industrije, kovinske industrije idr. Prva priložnost je že kmetijski sejem v Novem Sadu, ki se bo odvijal v mesecu maju 2009. Zato ob tej priložnosti vabimo vsa zainteresirana podjetja iz naših občin oziroma celotne regije, naj se, v kolikor imajo interes sodelovanja s podjetji iz Vojvodine, obrnejo na Razvojno agencijo ROD, da skupaj najdemo poti za povečanje gospodarskega sodelovanja med drž avama.	ROD
T TJa namen je bil izveden dvodnev-V ni obisk v Srbiji v Novem Sadu (17.11. in 18.11.).
V	prvem delu obiska so predstavniki iz Srbije predstavili agencije, območje njihovega delovanja, vloge ter naloge in izpostavili nekatere ključne projekte, kijih izvajajo.
V	drugem delu obiska so Slovenski predstavniki predstavili način organiziranosti tako imenovane Mrežne Regionalne Razvojne agencije Goriške statistične regije in posamezne primere regionalnih projektov.
Ključni del predstavitve je predstavljal sam potek priprave predlogov projektov in prikaz
realizacije oz. izvedbe projektov.
V tretjem delu obiska je potekala »brdinstorming« delavnica, z namenom oblikovanja in določanja ključnih načinov	in možnosti
sodelovanja med podjetniki iz obeh držav.
S Srbske strani se je dvodnevne konference udeležilo več kot 50 udeležencev iz 24 razvojnih agencij, občin in podjetij iz Vojvodine. Med drugimi so se konference udeležili tudi visoki predstavniki Izvršnega sveta Vojvodine,	Pokrajinskega
sekretariata za regionalno in mednarodno sodelovanje, bivša Srbska ministrica za kmetijstvo in sedaj pokrajinska sekretarka ga. Ivana
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si
■	Storitve podjetniškega centra VEM Ajdovščina
■	Vavčerski sistem svetovanja
■	Informacije o domačih in tujih javnih razpisih
<■ Informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter finančnih spodbudah
■	Status regionalne razvojne agencije Severne Primorske (Goriške statistične regije)
Vinski hrami Vipavske doline
med martinom in božičem 2008
5.12-14.12. Gradišče pri	Osmica Avln. Franc Andlovič, Gradišče pri Vlpavi 39. mobi: 041 708 087
2008	Vipavi
sobota	Goče	17.00 - 21.00: Okusi Cejkotpve domačije: pokušina vin in kulinaričnih dobrot
6.12.08	Goče 44, mobi: 031 398 496, E-mail: ceikotova.domaciia@siol.net
Večje skupine naprošamo za predhodno najavo.
sobota	Planina 14.00-20.00: Za vas bodo vrata svojih hramov odprli:
6. 12. 08
-	Vinska klet Štokelj, Planina 9, mobi.: 041/ 483 777
-	Vinogradništvo in vinarstvo Viktor Marc , Planina 19. tel.: 05 364 25 24
-	Domačija Božič, Planina 32, tel.: 05 364 25 29
-	Pri Kobolovih, Planina 33a, mobi.: 041 766 751
-	Vinogradništvo in vinarstvo Pipan, Planina 62, mobi.: 041 810 398
-	Kmetija Ferjančič, Planina 73, mobi.: 041 834 013
-	Hram Franja Marca , Planina 77, tel.: 05 36 42 838
-	Kmetija Martina Marca, Planina 82, tel.: 05 36 42 585
-	Fortunatov hram , Planina 96, tel.: 05 36 80 400
-	Guerila, Planina 111, mobi.: 041 616 091
Za pogostitev obiskovalcev bo poskrbljeno. Večje skupine naprošamo za predhodno najavo.
sobota	Šmarje 17.00 - 21.00: Za vas bodo vrata svojih hramov odprli:
13.12.08	. Poljšakova kmetija v Brajdi, Šmarje 28/a, tel.: 05/36 48 692
- Sončni Škol, Šmarje 55, tel.: 05/ 36 48 762, 041/ 371 180 Večje skupine naprošamo za predhodno najavo.
12-21.12.
08
Lokavec Osmica na Kmetiji Černigoj pri Lovrinčkovih, Lokavec 76 b, tel.: 05/ 364 21 92
VINOTOČ:
Pet., sob. V novembru, decembru
Lokavec
Vinotoč na Kmetiji Černigoj pri Lovrinčkovih, Lokavec 76 b, tel.: 05/ 364 21 92
www.golf6.si
Novi Golf. Rojen z izkušnjami.
Novi Golf šeste generacije je najboljši Golf vseh časov!
Skrbno izbrani materiali in vrhunska kakovost izdelave vas bodo presenetili z novo dimenzijo doživetja vožnje. Varnost, funkcionalnost, udobje in zanesljivost so se brezkompromisno udejanjili v novem Golfu. Njegovi tihi, varčni motorji ne bodo razvajali le vas ampak tudi okolje, ki vas obdaja.
Sprostite se in zaupajte mu. Iz izkušenj veste, da lahko. Že od 15.954,- EUR
Skupna poraba: 4,9 - 7,11/100 km. Emisije C02:128 -166 g/km.

^)Avto Batič
Ajdovščina tel.: 05 / 36 61 369
Pooblaščeni trgovec vozil: Pooblaščeni serviser vozil:
Novi Golf. Najboljši Golf vseh časov.
Spoštovani,
radi bi Vas povabili v naš salon, kjer Vam bomo s ponosom predstavili najboljšega Golfa vseh časov, Golfa šeste generacije.
Očarali Vas bosta popolna skladnost najnaprednejše tehnologije in najsodobnejših inovacij. Skrbno izbrani materiali in vrhunska kakovost izdelave Vas bodo presenetili z novo dimenzijo doživetja vožnje.
Varnost, funkcionalnost, udobje in zanesljivost so se brezkompromisno udejanjili v novem Golfu.
Piko na i bo dodala tudi izredno bogata serijska oprema: ESP, 7 zračnih blazin, klimatska naprava, radio CD/MP3, potovalni računalnik in še marsikaj.
Novi Golf odlikujejo novi bencinski in dizelski motorji, ki so zaradi občutno manjše porabe prijaznejši tudi do okolja. Vsi že danes izpolnjujejo zelo stroge izpušne normative EU5.
V vožnji z novim Golfom se boste lahko resnično sprostili in mu popolnoma zaupali. Iz izkušenj veste, da mu lahko.
Pridite v naš salon z vozili Volkstvagen in se o brezkompromisnosti novega Golfa prepričajte na lastne oči.
Veselimo se Vašega obiska in Vas lepo pozdravljamo!
S spoštovanjem,
Vaš prodajalec vozil Volkswagen
gospodarstvo
Prenovljena Nova KBM v
A • I	v® •II*	••	I
Ajdovščini bolj prijazna do uporabnikov
Naša v več pogledih največja banka - Nova KBM v C2 v Ajdovščini - je doživela temeljito prenovo. Hiša, ki je bila mogočna že ob izgradnji v letu 1990, in tako-rekoč nikoli ni izgubila tega svojega sijaja, je sedaj še lepša, še modernejša, predvsem pa prijaznejša do uporabnikov.
'T> istveni namen prenove je bilo po-AJslovanje približati uporabnikom na način, da svoje posle na banki opravijo v popolni zasebnosti. Tako kot se je spreminjal denar in njegov pomen, seje namreč skozi čas spreminjalo tudi poslanstvo bančnih ustanov. Hramba in posojanje denarja sta še vedno pomembni dejavnosti, vendar pa pravi, otipljivi denar hitro nadomeščajo plastične kartice in spletno poslovanje. Zato pa nam bančni uslužbenci dandanes ponujajo vrsto drugačnih finančnih uslug, ki pa zahtevajo bolj osebno obravnavo ter boljše varovanje zasebnosti komitentov.
O zgodovini bančništva in pomenu Nove KBM na Ajdovskem je na slovesnosti ob prenovi zbranim spregovorila izvršilna direktorica uprave Nove KBM Ksenja Mrevlje, prav tako o novostih, kijih banka ponuja svojim komitentom.
Direktor ajdovske Nove KBM, Oton Lahajnar, pa je imel prijetno nalogo, Qbema ajdovskima osnovnima šolama - OŠ Danila Lokarja Ajdovščina in OŠ Šturje Ajdovščina - je namreč podaril simbolična čeka, vsaka šola je tako prejela 2000 čisto pravih evrov donacije. Banka tako nadaljuje svoje tradicionalno poslanstvo, saj pomaga mnogim - tako organizatorjem
športnih in kulturnih prireditev, kot organizatorjem humanitarnih akcij in drugim, pomoči potrebnim.
Dobre odnose z banko je pohvalil tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, ki mu je pripadla častna naloga - predati prenovljene prostore v uporabo.
Kulturni program slovesnosti ob prenovi je bil sestavljen iz točk vrhunskih lokalnih izvajalcev. Dekliški pevski zbor Plejade je s priredbami popevk publiko nostalgično zasanjal, sledil je odličen nastop Godalnega kvinteta Glasbene šole Vinka Vodopivca
iz Ajdovščina pod vodstvom Sanje Kaludžerovič. Jagodni izbor programa pa sta priplesala državna in evropska plesna prvaka ter svetovna pokalna prvaka Miša Cigoj in Aleksandra Malai.
Do naslednje prenove naše največje banke se bo verjetno skoznjo preteklo veliko denarja. Želimo ji dobrega poslovanja, pravih priložnosti in mnogo zadovoljnih komitentov, ki jo bodo z zaupanjem obiskovali. Dobrodošli torej v prenovljeni Novi KBM v C3 v Ajdovščini.
Sanda Hain
Podpredsednik Evropskega sveta gradbenih inženirjev
Gorazd Humar
Generalna skupščina Evropskega sveta gradbenih inženirjev je na svojem 48. zasedanju v Larnaci na Cipru izvolila nov izvršilni odbor. Za podpredsednika odbora je bili izvoljen Gorazd Humar, sicer direktor del v tujini skupine Primorje.
HPo je sočasno funkcija, ki čez _L dve leti avtomatsko (brez dodatnih volitev) pripelje do mesta predsednika. ECCE (European Council of Civil Engineers), ki ima sedež v Bratislavi, je sestavljen iz 23 držav članic in je edina stanovska organizacija gradbenih inženirjev, ki jo upošteva Evropska komisija. Slovenijo v ECCE zastopa, IZS - Inženirska zbornica Slovenije. S svojim delom lahko ECCE v mnogočem vpliva na delitev denarnih sredstev iz evropskih skla-
dov (predvsem za razvojne in izobraževalne programe). V sedemčlanskem Izvršnem odboru so poleg Gorazda Humarja še predstavniki Grčije, Velike Britanije, Finske, Poljske, Irske in Češke. Izvolitev na mesto podpredsednika izvršnega odbora ECCE je za Gorazda Humarja nedvomno potrditev dosedanjega zavzetega delovanja v stroki in znotraj IZS, nenazadnje pa tudi priznanje Primorju in slovenskemu gradbeništvu nasploh.
Epp
VINOTEKA
VIPAVA
Izbrana vina Vipavske doline Darila za vse priložnosti
tic.vipava® siol.net tel.: 05 368 70 41 http://www.vipavska-dolina.si/
Naravna vrednost sadja brez konzervansov in dodatkov - odslej tudi v pollitrski embalaži
FRUCTAL V
NOVI EMBALAŽI
Sočasno z novo embalažo tudi osvežena podoba
Ajdovščina, 10. november 2008) Fructal z novembrom kot prvo podjetje v prehrambeni industriji v srednji in jugovzhodni Evropi predstavlja svoje izdelke v najnovejši embalaži Tetra Gemina. Sočasno s tem je to ajdovsko podjetje osvežilo tudi podobo embalaže, kjer je glavna značilnost uporaba tradicionalnega Fructalovega drevesa in predstavilo novo sadno pijačo z okusom granatnega jabolka.
Hunovo linijo sokov, nektarjev in sadnih pijač Fructal nadaljuje z inovativ-Z-jmm uvajanjem novosti na trg. Kot prvi na tem delu Evrope uvaja linijo kartonske embalaže, imenovano »Tetra Gemina Aseptic«, kije plod razvoja podjetja Tetra Pak. Nova embalaža, ki jo bodo potrošniki na policah trgovin prepoznali po modri barvi in znani Fructalovi jablani, omogoča pregledno in hitro izbiro soka, nektarja ali sadne pijače ter natančno nalivanje. Zaradi njene elegantne oblike jo je moč lažje držati, enostavno in zanesljivo odpiranje in zapiranje pa potrošnikom omogoča, da zaprto embalažo položijo v hladilnik in shranijo za kasneje. Tako kot druge obstoječe linije kartonske embalaže Fructalovih izdelkov se tudi v novi liniji z najsodobnejšimi postopki polnjenja ohranja naravna vrednost izbranega sadja brez konzervansov ali drugih zdravju škodljivih snovi.
»Fructalovi sokovi so raznovrstni, tako kot potrošnikovi okusi, počutja in priložnosti. Potrošniki bodo že v novembru v novi embalaži lahko izbirali med dvema 100-odstotnima sokovoma brez dodanega sladkorja - jabolčnim in pomarančnim, med jabolčnim in pomarančnim nektarjem ter dvema sadnima pijačama - breskovo pijačo in novo pijačo z okusom granatnega jabolka. Vsi so izdelani iz najbolj kakovostnih in skrbno izbranih surovin in ne vsebujejo umetnih sladil, konzervansov ali barvil,« je pojasnila Tina Tomažič, direktorica marketinga in razvoja družbe Fructal.
Konec meseca novembra bo Fructal potrošnikom ponudil še eno novost - pomarančni in jabolčni sok, ki sta med potrošniki najbolj priljubljena okusa, ter sadno pijačo z granatnim jabolkom bodo na voljo tudi v manjši, pollitrski embalaži.
Fructalovi izdelki so iz najbolj kakovostnih surovin in ustrezajo najvišjim evropskim standardom, kar dokazujejo tudi pridobljeni certifikati. Certifikat ISO 22000 potrošnikom zagotavlja, da sta kakovost in varnost Fructalovih proizvodov celo nad zahtevami, predpisanimi z zakonodajo. Prav tako je Fructal prostovoljno vključen v sistem kontrole (ne)potvorjenosti sokov in nektarjev (Voluntary System Control), ki ga izvaja mednarodno združenje proizvajalcev sokov in nektarjev (SGF International). Prejeti certifikat SGF zagotavlja, daje Fructal zanesljiv proizvajalec pristnih sokov in nektarjev, ki jih namenja najzahtevnejšim potrošnikom.
»Blagovna znamka Fructal je bila tudi letos v Sloveniji izbrana za SUPERBRAND ter TRUSTED BRAND. S tem se je vključila v krog najmočnejših in najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji. Veseli nas, da je blagovna znamka Fructal pridobila status SUPERBRAND tudi na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Priznanja pomenijo spodbudo in motiv za nadaljnje delo in nas hkrati zavezujejo, da v sodelovanju z naravo še naprej razvijamo le najboljše izdelke«, je poudaril Anton Balažič, predsednik uprave družbe Fructal.
Tina Tomažič, direktorica marketinga in razvoja
Obisk visokih predstavnikov Evropske kolesarske zveze (UEC) v
A • I	V'	•
Ajdovščini
Ajdovščino sta konec oktobra obiskala dva visoka predstavnika Evropske kolesarske zveze (UEC) Ronald Hoffer, generalni sekretar UEC in Thierry Marechal, predsednik odbora za gorsko kolesarstvo pri UEC. Njuni gostitelji so bili člani Društva Cm trn - komisarja sta bila namreč na ogledu prizorišča Evropskega prvenstva v štiri krosu, ki bo prihodnje leto potekalo prav tu - v Ajdovščini.
r"7rgodaj popoldan, še pred ogledom if-zprog, sta se visoka gosta srečala z županom Občine Ajdovščina, Marjanom Poljšakom, ki jima je izrazil dobrodošlico. Nad sprejemom sta bila prijetno presenečena, poudarila sta pomen dobrega sodelovanja organizatorja tekmovanja z lokalnimi oblastmi. Na kratko sta predstavila združenje UEC, ki združuje kar 48 držav, ter dodala, da bo prihodnje leto Slovenija središče sveta za gorsko kolesarjenje in, ker sta občina Ajdovščina ter lokalni organizator - Društvo Črn trn - aktivna, bo to odlična priložnost za promocijo naših krajev.
Sledila je predstavitev društva in njegovih aktivnosti. Od ustanovitve v letu 2006 imajo za seboj že vrsto lepih uspehov. Lani so se preizkusili kot
organizatorji državnega tekmovanja, v letošnjem letu pa so med drugim z velikim uspehom izpeljali tabor gorskega kolesarjenja. Prav delo z mladimi ter širjenje športne in turistične ponudbe v kraju so tudi bistveni cilji delovanja društva. Pri vsem tem pa članom zelo veliko pomeni podpora lokalne oblasti. Društvo je sredi velikih priprav na EP prihodnje leto, oba komisarja sta pohvalila dosedanje delo in zagotovila, da ne pričakujeta težav. Zadovoljstvo sta izrazila tudi po ogledu prizorišča, območje okoli Hublja se jima zdi zelo prijazno, prostora bo dovolj, fantje - člani društva - pa so “specialisti”. Dejstvo, da je proga za štiri kros v Ajdovščini stalna in naravna, je še posebej dobrodošlo in bistveno boljše, kot pripravljanje
umetnih prog.
Oba visoka gosta je skupaj s člani društva na ogled prizorišča tekmovanja pospremil podžupan Občine Ajdovščina Borut Koloini: “Občina se veseli mladih, podjetnih ljudi, ki so si zastavili visoke cilje in so za dosego teh ciljev pripravljeni vložiti veliko truda in energije. Evropsko prvenstvo v štiri krosu je velik izziv za skupino mladih nadobudnih kolesarjev in velik dosežek za našo občino ter mesto Ajdovščina. Glede na rezultate vloženega dela smo prepričani, da jim bo ta podvig uspel in jih pri tem podpiramo.”
V naslednjih tednih bo UEC z lokalnimi organizatorji dorekla natančen program Evropskega prvenstva v MTB, ki se bo konec junija odvijalo tudi v Ajdovščini (down hill tekmovanje bo potekalo v Kranjski gori). Morebiti bomo doživeli celo nočno dirko, vsekakor pa se na štartu pričakuje okoli 100 tekmovalcev, ki jim bo po predvidevanjih organizatorja navijalo med 3000 in 4000 obiskovalcev.
Pripravila Sanda Hain
Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak na sprejemu gostil nagrajeno dramsko igralko
Marjuta z vesno
Na 11. festivalu slovenskega filma, ki je konec oktobra letos potekal v Portorožu, je Marjuta Slamič prejela nagrado »vesna« zo najboljšo glavno žensko vlogo, hkrati pa je postala tudi Stopovd igralka leta. To sta razloga, da je župan Občine Ajdovščino Marjan Poljšak Marjuto Slamič povabil na sprejem. Udeležili so se ga tudi Marjutina mama Ivana Slamič, umetniški vodja goriškego gledališča in režiser Primož Bebler, direktor Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Mojmir Konič, podžupan Občine Ajdovščina mag. Borut Koloini in drugi.
TV Marjuta Slamič je dramska ig-IVAralka, zaposlena v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. V zadnjih letih je nastopila v praktično vseh pomembnih predstavah novogoriškega gledališča. Filmskih nagrad je seveda vesela, hkrati pa dodaja, da na Slovenskem ni filmskih igralcev, saj se od igranja v našem filmu - glede na produkcijo - ne da preživeti. Film Za vedno je bil premierno prikazan na znamenitem rotterdamskem filmskem festivalu, kmalu pa bo prišel tudi v kinematografe. Gre za nizko-proračunski film, tako-rekoč posnet v režiserjevem stanovanju, zgodba pa govori o psihičnem nasilju - torej o temi, ki seje, kljub sodobnemu in odprtemu svetu brez tabujev, še vedno izogibamo.
Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak je čestital Marjuti, še eni domači umetnici, ki uspešno ustvarja svojo pot ter ji izročil nagrado. Beseda je nanesla tudi na kulturni dom, ki ga bo Ajdovščina slej ali prej vendarle dobila - županje obljubil Marjuti, da
ga bo prav ona odpirala. Marjutina mama, Ivana Slamič, je omenila Še dva Ajdovca, ki sta danes uspešna dramska igralca - Laro Jankovič in Milana Vodopivca - ter dodala, da bi bilo uspešne domače umetnike iz kateregakoli področja primerno večkrat povabiti tudi na deske ajdovskih dvoran.
Na dan podelitve »vesne« je Marjuta nastopala na drugem koncu Slovenije^ filmski festival je potekal v Portorožu, v Mariboru pa Borštnikovo srečanje, kjer se je z uspehom predstavilo tudi novogoriško gledališče - nagrado je prejela tako-rekoč na odrskih deskah. Sama pravi, da ji ni pretirano žal, ket se zaradi »službenih zadolžitev« ni utegnila udeležiti podelitve, saj neizmerno rada igra. Prav z letošnje sezono je »za vedno« postala članice novogoriškega igralskega ansambla.
Marjuta, Ajdovci smo ponosni nate! Želimo ti še kakšno ekskurzijo v filmske vode, predvsem pa veliko veselje in uspehov pri delu!
Pripravila Sanda Hai'1
Novosti v zvezi z vaškimi vodovodi
V Latniku smo že pisali o zaostritvi nadzora nad oskrbo prebivalstva s pitno vodo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, zaradi česar so na udaru predvsem manjši vodovodni sistemi, ki so še brez upravljalcev. V Občini Ajdovščina deluje veliko vaških vodovodnih sistemov, ki so glede na veljavne pravilnike opredeljeni kot zasebni.
Iz popisa prebivalstva, ki je potekal leta 2002, ima Občina Ajdovščina 18.095 prebivalcev,' po podatkih izvajalca javne službe vodo-oskrbe pa je na javno vodovodno omrežje priključenih 15.556 prebivalcev. To pomeni, da se več kot 2.500 prebivalcev Občine Ajdovščina oskrbuje iz lastnih vodo-oskrbnih sistemov, v glavnem vodovodov, v manjši meri so v uporabi še kapnice. V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo iz Nove Gorice smo v letu 2006 ter 2007 opravili pregled stanja. V občini Ajdovščina je bilo pregledanih 15 vaških sistemov, ki oskrbujejo več kot 50 ljudi. Ti sistemi so: Podkraj- zgornji, Podkraj- spodnji, Podkraj- Strelice, Višnje, Grivče, Gorenje, Kompari, Brod, Slokarji, Čohi, Stomaž - Brith, Stomaž - Bratini, Vrtovin, Kamnje ter Črniče-Ravne. Za vse te sisteme je bila pripravljena
HACCP dokumentacija. Prav tako so se pričele opravljati redne sistematične kontrole kakovosti pitne vode, ki so v letu 2007 ter 2008 pokazale, daje voda - razen občasno - v vseh sistemih biološko oporečna. Najprej je bil sprejet še vedno veljaven ukrep, ki zapoveduje na vseh teh sistemih prekuhavanje vode pred zaužitjem. To seveda ni končna rešitev, zato je ajdovska občinska uprava v mesecu februarju pripravila dokument identifikacije investicijskega projekta "Zagotovitev ustrezne kakovosti pitne vode na vaških vodovodnih sistemih, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev”, ki je bil sprejet na marčni seji občinskega sveta. S sprejetjem tega dokumenta seje občina zavezala, da bo v naslednjih 4 letih za ureditev razmer na vodovodih iz proračuna zagotovila
300.000	€. V sklopu projekta je med drugim predvidena namestitev naprav
za dezinfekcijo vode na vseh sistemih, saj se kot največja težava izkazuje prav biološka oporečnost vodnih virov. Za ta namen sta bili vgrajeni 2 poizkusni dezinfekcijski napravi na vodovodnih sistemih Brod in Gorenje. Na vodovodnem sistemu Gorenje je bila nameščena klorna dozirna naprava na sončne celice, ki se je z dobrimi rezultati takoj dokazala kot ustrezna, saj so jesenske analize pokazale, daje voda v vodovodnem sistemu ustrezna, tako da ukrep prekuhavanja za vas Gorenje ne velja več.
Za vodovodni sistem Brod pa je bila nabavljena in vgrajena UV dezinfekcijsko napravo. Gre sicer za dražjo napravo, saj poleg ostalega zahteva tudi priključek na električno omrežje. Zaradi težav s prenizkimi tlaki ter premajhnim rezervoarjem tečejo postopki za -zagotovitev naprave z večjim pretokom,
tako da o rezultatih še ne moremo poročati. Poleg navedenih naprav je bila v sodelovanju med občino ter uporabniki v lanskem in letošnjem letu ograjena ter očiščena večina zajetij ter rezervoarjev. Prav tako sta bili v tem času skladno z HACCP načrtom opravljeni dve usposabljanji za upravljavce. V naslednjem letu bo Občina Ajdovščina skladno s finančnimi možnostmi nadaljevala z nameščanjem dezinfekcijskih naprav ter urejanjem še neurejenih zajetij. Vse upravljavce ter kontaktne osebe pa prosimo, da se tudi v bodoče odzivajo na vsa vabila ter prošnje. Bliža se namreč 31.12. 2010, kije po Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (UL RS 35/06) določen kot datum, do katerega bodo morali vsi lastniki zasebnih vodovodov v soglasju z občino določiti upravljavce svojih vodovodnih sistemov.
Peter Kete
Obvestilo Občinske uprave Ajdovščina
Konec leta se bliža, z njim pa tudi nekateri opravki, ki jih je potrebno postoriti v naslednjih dneh. Tako morajo vsi gostinci, ki poslujejo v podaljšanem obratovalnem času, najkasneje do 15. decembra 20-08 prijaviti urnik obratovanja gostinskega obrata za prihodnje leto.
Podaljšani čas obratovanja pomeni odprtje in poslovanje lokala pred
6.00	uro zjutraj ali po 22.00 uri zvečer, nanaša pa se na gostinske obrate, ki se nahajajo v strnjenih naseljih ali v poslovno stanovanjskih objektih, torej uredba velja za večino lokalov v občini Ajdovščina.
Obrazce za prijavo podaljšanega urnika zainteresirani dobijo v vložišču Občine Ajdovščina (informacijski pult v srednjem nadstropju občinske stavbe), kjer je mogoče poravnati tudi upravno takso v vrednosti 17,73 evra.
Občina Ajdovščina
Predloga za določitev območja in imena naselja Fužine ob Hublju m za spremembo območja naselja Ajdovščina
Občina Ajdovščina je pričela s postopkom določitve območja in imenovanja novega naselja z imenom Fužine ob Hublju ter s postopkom spremembe območja naselij Ajdovščina in Grivče. Razlogi za navedene spremembe so: stanje na terenu, pobude strokovnih služb občinske in geodetske uprave ter mnenje Komisije za določanje območij in imenovanje naselij in ulic.
/'"'Vbrnočje predlaganega novega V^/naselja Fužine ob Flublju obsega severni del mesta Ajdovščina in vključuje del pozidave ob Cesti IV. Prekomorske, od vključno Pal naprej. Območje je bogato z naravno, kulturno in tehnično dediščino ter redko pozidano - le s posameznimi domačijami. Služilo naj bi kot dopolnitev mesta z veliko zelenimi površinami, kjer naj bi se razvijale predvsem turistične in športne dejavnosti. Območje novega naselja meri dobrih 64,5 ha in zajema 19 hišnih številk. Ime novega naselja je predlagano na podlagi zgodovinske prepoznavnosti tega območja, kjer so se prebivalci ukvarjali s fužinarstvom, pa tudi na podlagi veljavne zakonodaje, ki ne dopušča, da bi se več naselij v Sloveniji imenovalo enako. Ker naselje Fužine že obstaja na Gorenjskem in ker je predlagano ime sestavljeno iz dveh značilnosti tega območja, to
sta fužine in Hubelj, je tako občinska uprava, kot tudi komisija mnenja, daje predlagano ime zelo primerno.
Sprememba območja naselij Ajdovščina in Grivče zajema spremembo meje med' Ajdovščino in Grivčami tako, da bi se meja spremenila na območju zazidalnega in lokacijskega načrta Grivče, z njuno priključitvijo mestu Ajdovščina. Razlog za spremembo je predvidena nadaljnja gradnja stanovanjskih hiš na obeh straneh ulice Vena Pilona, na območju »Sončnic«, kjer se predvideva gradnja večstanovanjskih objektov ter na območju pozidave Slejkoti II, kjer naj bi v prihodnosti prav tako zraslo novo naselje. Ta pozidava smiselno spada k mestu Ajdovščina, saj predstavlja del že obstoječih ajdovskih ulic in s tem del mesta. Grivče pa so, nasprotno od tega, samostojna gručasta vas, zato bi jo bilo nujno potrebno oblikovno loče-
vati od mesta. V okviru naselja Grivče bi tako ostala obstoječa strnjena pozidava v območju »gornje« in »dolnje« vasi ter preostalo nepozidano zemljišče znotraj meja naselja.
Postopek navedenih sprememb je torej stekel. Do končnega cilja je še nekaj pomembnih korakov. O predlogu za določitev območja in imena naselja Fužine ob Hublju je potrebno opraviti predhodno posvetovanje, ki se prične s to objavo in traja petnajst dni od dneva objave. Znotraj tega roka bo Občina Ajdovščina za fizične in pravne osebe z območja mesta Ajdovščina organizirala tudi javno razpravo, na katero bodo posebej vabljeni stanovalci predvidenega naselja Fužine ob Hublju. Javna razprava bo predvidoma v sredo, 10.12.^008, ob 15 uri, o morebitni spremembi bodo občani naknadno obveščeni preko radia Nova.
Ker na območju spremembe naselja Ajdovščina in Grivče še ni niti fizičnih, niti pravnih oseb s stalnim ali začasnim bivališčem, oziroma s sedežem, predhodnega posvetovanja za to spremembo ni potrebno izvesti.
Celotna vsebina predlogov sprememb, vključno z elaboratom za določitev območja z grafičnimi prilogami, s predpisanimi mnenji in potrdili državnih organov in s predlogom občinskega odloka, je na vpogled na Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina, na oddelku za okolje in prostor, pri Marici Žen Brecelj. Na tem naslovu lahko dobite tudi vse informacije v zvezi z nameravanimi spremembami. Navedena vsebina je objavljena tudi na občinski spletni strani: www. ajdovscina.si.
Na podlagi navedenega župan poziva vse polnoletne osebe, ki imajo na območju naselja Ajdovščina prijavljeno stalno ali začasno bivališče, in pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na tem območju svoj sedež, da se udeležijo predhodnega posvetovanja v zvezi s predlogom za določitev območja in imena naselja Fužine ob Hublju. Vsi pozvani lahko k predlogu vložijo svoja mnenja, predloge in pripombe pisno na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina, s pripisom: »za predlog Fužine ob Hublju«, v roku 15 dni od dneva objave tega poziva, ali pa mnenja, predloge in pripombe podajo neposredno na razpisani javni razpravi.
Občina Ajdovščina
Prireditev Karitas na dvorcu Zemono
»Rad te imam, zaupam ti«
V soboto, 22. novembra je bila na dvorcu Zemono pri Vipavi že tradicionalna prireditev ob začetku Tedna karitas, ki letos nosi naslov Rad te imam, zaupam ti.
T)olno dvorano obiskovalcev je nagovoril koprski pomožni škof X dr. Jurij Bizjak, ravnatelj Škofijske karitas Koper Matej Kobal in ajdovski župan Marjan Poljšak.
Obiskovalci so lahko uživali v glasbenem delu večera Vokalne skupine Vox Batique pod vodstvom Martine Batič. Osrednji dogodek je bilo odprtje prodajne razstave likovnih del, ki so nastala v 14. likovni koloniji Umetniki za karitas. Na ogled je bilo 150 del udeležencev kolonije in različnih darovalcev. Razstavo je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in 27 slik je že isti večer našlo svoje lastnike. Izkupiček prodanih del bo Karitas namenila pomoči brezdomcem. Iz Zemona je razstava krenila na pot, prva postaja je galerija Ars v Gorici, kjer bo otvoritev 9. decembra, potem pa Ljubljana, Trst, Maribor, Sežana in še kje.
Jožica Ličen
Iz zadnje seje ajdovskih svetnikov...
Kot je bilo pričakovati, se je oktobrska seja ajdovskih svetnikov pričela z nekaj zapleti tehnične narave - sedežni red nekoliko spremenjene koalicijske in opozicijske strani svetniške mize namreč ni bil vnaprej dogovorjen - ki so se bolj ali manj sporazumno uredili. Župan je predlagal nekaj sprememb dnevnega reda, med drugim tudi obravnavo nove točke o obnovi nogometnega stadiona v Ajdovščini, ki so bile sprejete. Seja se je pričela s točko Razrešitve in imenovanja članov odborov in komisij občinskega sveta ter z županovim nagovorom, v katerem je utemeljil svoje odločitve - županovo mnenje o menjavi članov koalicije Občinskega sveta Občine Ajdovščina ste lahko prebrali v prejšnji številki Latnika.
T)ristojna komisija za volitve in ime-X novanja je spremembe potrdila, občinski svet pa jih je po kar obsežni razpravi tudi večinsko izglasoval. Sledil je pregled analize možnosti razvoja matične osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini. Med štirimi analiziranimi možnostmi je stroka predlagala izgradnjo nove, 23 oddelčne šole na lokaciji neposredno ob Srednji šoli Veno Pilon, s čimer so se svetniki strinjali. Potrdili so tudi sklep o potrditvi no-velacije DIIP - dozidava osnovne šole Otlica. Projekt se je podražil zaradi povečanja obsega gradnje, v prizidku bo namreč urejena nova knjižnica in multimedijska učilnica, sama izvedba pa je dražja tudi zaradi lokacije gradnje. Sledil je krajši pogovor ter sprejem sklepa o potrditvi novelacije DIIP - Nogometni stadion Ajdovščina - obnova vadbene površine in zahodne tribune ter dopolnitev z 2. fazo - pokritje zahodnih tribun. Svetniki so namreč prvotno predvideli le izpeljavo prvega dela projekta. Nogometni stadion v novi preobleki bo po predvidevanjih načrtovalcev uporabnikom na voljo leta 2010. Ajdovski CM D se pridružuje Zavodu za šport - s predlaganim Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za šport Ajdovščina so se strinjali tudi svetniki. Pobuda po takšni organizaciji dejavnost mladih temelji tudi na napovedi objave javnega razpisa MŠŠ, ki bo sofinanciralo investicije v mladinsko turistično infrastrukturo- mladinske hotele, določila razpisa pa določajo, da se lahko prijavijo le javni zavodi ki izvajajo mladinsko dejavnost. Svetniki so sprejeli Odlok o prenehanju veljavnosti dela Odloka o zazidalnem načrtu
Ribnik SB II. Tam bo namreč že konec prihodnjega leta zaživel nov dom za starejše občane, za katerega je koncesijo pridobil Zavod Karitas Samarijan. Sledilo je nadaljevanje prve obravnave Pravilnika o pogojih, merilih in načinu dodelitve statusa perspektivnega podjetja za Občino Ajdovščina. Pravilnik predpisuje pogoje za pridobitev statusa. Namen pravilnika pa je večanje gospodarske moči občine in njenih zaposlitvenih možnosti. Pravilnik je bil sprejet. Nadzorni odbor je pod drobnogled vzel poslovanje nekaterih občinskih javnih zavodov. Preglede je opravil na podlagi pobud svetnikov Občinskega sveta Občine Ajdovščina. Odbor je za vse pregledane zavode: Lavričevo knjižnico Ajdovščina, Zavod za šport Ajdovščina, Ljudsko univerzo Ajdovščina in Lekarno Ajdovščina ugotovil, da poslujejo zakonito. Sledilo je nekaj vsebinsko manj obsežnih zadev: svet je sprejel sklep o pričetku postopka podelitve nadomestne koncesije zaradi odhoda dosedanjega zobozdravnika koncesionarja v pokoj, dal soglasje za imenovanje Uroša Pintarja za novega direktorja Zavoda za šport Ajdovščina, se seznanil s ponudbo vipavskega Agroinda za nakup delnic H KS d.d. Vipava ter opravil nekaj pre-moženjsko-pravnih zadev. Seja se je zaključila s točko pobude in vprašanja svetnikov, ki pa je-verjetno zaradi pozne ure - minila brez večjih vprašanj in razprav. Svetniki bodo naslednjič »sejali« konec novembra. Tako napovedi, kot tudi zapisnike in sklepe sej Občinskega sveta Občine Ajdovščina lahko pregledate na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina. si.	Pripravila Sanda Hain
Vertovčeve poti...
Cesarju, kar je
Odlična vremenska napoved in prijetne izkušnje iz prejšnjih let, ki gredo "od ust do ust" so minulo nedeljo pod mogočni hrast pred vasjo Ustje napotile neverjetno število pohodnikov iz tako-rekoč vse Slovenije. 8. pohod po Vertovčevih poteh je po predvidevanjih organizatorja - Društva Matija Vertovec - prehodilo med 6 in 7 tisoč pohodnikov, med njimi ogromno takih, ki so se na našo krožno pot skozi Vipavske griče odpravili prvič. Ob koncu pohoda je večina z navdušenjem obljubljala, da se prihodnje leto zopet srečamo.
/^Nbrnjena trasa poti je večini go-V^/dila, saj je tako pohod vedno znova zanimiv. Letos smo se tako izpred mogočnega hrasta pred vasjo Ustje odpravili najprej proti Tevčam, Vrtovčam, Šmarjam, ... Za dodatne zanimivosti pa je Društvo Matija Vertovec poskrbelo že med letom. Ob poti je nekaj novih “počivališč” (ličnih lesenih klopi in miz), pod Ostrim vrhom na Planini so domačini očistili jezerce, na rojstni hiši Matije Vertovca v Jakulinih je postavljena spominska plošča, pohodna pot pa “razširjena” za kratek sprehod do tega simpatičnega zaselka, od koder je tako daleč videti ... Pohodniki so bili letos povsod lepo sprejeti. Na Vrtovčah so jih domačini postregli z domačimi dobrotami, mnogi so bili navdušeni nad aktualno lokalno specialiteto - pečenim krompirjem z ocvirki. Organizirano malico so
letos delili na balinišču v Dolenji vasi, proslava pa je potekala na osrednjem vaškem trgu v Brithu, pred spominsko ploščo Matiji Vertovcu. Kulturni program so oblikovali domačini s Planine - nastopil je domač pevski zbor in recitatorji, program pa je povezovala Mateja Česen. Prvi pozdrav obiskovalcem je pripadel predsedniku krajevne skupnosti Iztoku Kobalu, slavnostne besede je pripravil župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, o Vertovcu pa je pripovedoval predsednik društva Matija Vertovec Stanislav Bačar. Nato so pohodniki imeli le še
kratek skok do izhodišča poti pod mogočnim hrastom pred vasjo-Ustje, kjer se je - kot običajno - spontano razvilo družabno srečanje. Tu so svoje pridelke in izdelke razstavili in prodajali kmetovalci ter rokodelci iz Vipavske doline.
Še posebej smo bili organizatorji pohoda veseli sodelovanja sosednje vasi Gaberje, ki se v enem delu dotika Vrtovčevih poti, s sosednjimi vasmi pa si prijateljsko deli tudi Ostri vrh. Gaberci so letos prvič postavili stojnice pri kapelici pod Ostrim vrhom, upamo pa, da se prihodnje leto vključijo tudi v organizacijo pohoda ter ga tako naredijo še prijaznejšega.
Zahvala gre vsem krajanom ob Vertovčevih poteh, ki so sodelovali pri organizaciji pohoda, saj je le tako lahko uspel v takšni meri, kot je. Hvala tudi vsem, ki so skrbeli za varnost na poti, še posebej našim gorskim reševalcem in urgentni službi Zdravstvenega doma.
Društvo Matija Vertovec pa že načrtuje za naprej. 9. pohod po Vertovčevih poteh bo potekal prvo nedeljo po mar-tinovi nedelji 2009, oziroma 22. novembra prihodnje leto. Dobrodošli!
Sanda Hain
cesarjevega; Ajdovcem, kar je ajdovskega!
Vlada RS je že leta 2006 ob spreminjanju Zakona o dohodnini, ki je stopil v veljavo leta 2007, vzpostavila možnost, da zavezanci za odmero dohodnine namenijo 0,5 % odmerjene dohodnine za financiranje splošno-koristnih namenov, političnih strank in reprezentativnih sindikatov.
ryTa splošno-koristne namene se šte-^L/jejo humanitarni nameni, nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni in religiozni nameni, kijih na neprofitni bazi izvajajo organizacije, ki jim je podeljen status delovanja v javnem interesu ali dobrodelnost.
V Ajdovščini deluje skoraj 20 organizacij, ki jim lahko namenite 0,5 % svoje dohodnine. Med njimi je tudi Mladinski svet Ajdovščina, ki seje kot edina mladinska organizacija s statusom v občini letos podal v široko akcijo pridobivanja podpornikov, k čemur vabi tudi bralce Latnika. Aktivisti Mladinskega sveta Ajdovščina bodo v prihodnjih tednih Ajdovce pospešeno opominjali na možnost, ki jim je dana in jih vabili k namenitvi dela dohodnine prav njim.
MSA bo kot združenje vseh mladinskih organizacij v občini na ta račun zbrana sredstva namenil izvedbi pro-
gramov za otroke in mladino v občini Ajdovščina - razdelil jih bo lokalnim organizacijam, ki delujejo za otroke in mladino. Verjamejo, da lahko s prispevkom, ki ga boste namenili, omogočite kvalitetnejše programe v našem okolju!
Na spletni strani http://msa.si so objavljene tehnične informacije, obrazci in navodila, kako lahko posamezniki namenite svoj del dohodnine prav mladim v Ajdovščini. Poudariti velja, da se zaradi tega vaša dohodnina ne bo nič povečala - le delež sredstev, ki gredo direktno v državni proračun, se bo zmanjšal za navedeni odstotek.
Če že na cesarjevih 99,5 % odmerjene dohodnine nimate vpliva, pa to ne drži za okrog 10 evrov, kar je povprečno določenih 0,5 % odmerjene dohodnine. MSA vas vabi, da ta del usmerite v Ajdovščino, saj ste ga ustvarili prav Ajdovci!
Tadej Beočanin Mladinski svet Ajdovščina
drUšt V o
Vem, da znamo vse!
Če spoštuješ morje in jadranje te vabim na
Predavanje o jadralnih regatnih pravilih
petek 5.12.2008 ob 19:00, v Dvorani 1. slovenske vlade Ajdovščina
Predava Andraž Koželj	Pre‘tsedn‘kGMH mar
1
i
I
1
1
Na Planini pri gostoljubnih Gospodinjah
Planinske Gospodinje so konec novembra vabile v goste, zopet so namreč napletle novo zgodbo. Pravzaprav so staro zgodbo potegnile iz zaprašene preteklosti in jo j obudile za prihodnost.
'T'okrat so se lotile trte, tako-rekoč JL najbolj gosto zasajene rastline na Planini. Legenda govori tudi o tem, da je bila prav na Planini, pri sv. Pavlu, zasajena prva trta, ki seje potem »raznesla« po vsej dolini. Zgodba o trti planinskih Gospodinj pa pripoveduje predvsem o tradiciji sajenja, cepljenja, obrezovanja, »mendanja« trte, pa o »bendimi«, martinovem in vseh ostalih opravilih v vinogradu in hramu
planinskega vinogradnika. Na piano so potegnile stare izraze za opravila, staro tradicionalno orodje, stare metode in stare navade. »Med vrsticami« filma pa je bilo mogoče razbrati še več, še posebej način prenašanja znanja - sinovi so se učili od očetov in naprej v čas prenašali stare modrosti. Skoraj uro dolg film, ki ga je zrežiral in posnel domačin Miran Rijavec, nosi še kako primeren naslov Prijatelj,
povabljen, sem trto sadil!.
Prireditev je prijetno dopolnila avtorska gledališka igra Dvojna ljubezen, prav tako v domači produkciji planinske dramske skupine. Preprosta zgodba o dveh zaljubljencih, ki se znajdeta pred vprašanjem, če se ne sestajata z istim »bjondastim« dekletom, je »popoprana« z mnogimi hecnimi vložki, na koncu pa se seveda srečno konča. Spisal jo je Dušan Česen, ki je poskrbel tudi za odrsko postavitev.
Pohvaliti velja tudi pevski zbor Gospodinj s Planine, ki je že v uvodu poskrbel za'prijetno razpoloženje v dvorani, vse skupaj pa sta odlično povezala voditelja Mateja in Blaž. Pred govorniški mikrofon je najprej stopila Vilma Česen, predsednica društva Gospodinj s Planine, z zahvalo vsem, ki so pomagali pri nastajanju projekta, še posebej režiserju in snemalcu filma, Miranu Rijavcu. Obiskovalce je pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Planina Iztok Kobal, vesel, da je kraj zelo živahen. V imenu Občine Ajdovščina pa je velike pohvale Gospodinjam izrekel podžupan
Igor Česnik.
Po koncu prireditve smo bili povabljeni še na izredno zanimivo razstavo. Zgornje prostore Doma krajanov na Planini so namreč okrasile Gospodinje, ki so se v letošnjem letu naučile klekljati ter domač kamnosek Boris Poljšak, ki je tolkel tudi domač, planinski kamen.
To je že četrti velik projekt, ki so se ga lotile Gospodinje s Planin. Po kuharski knjigi Da ne bi pozabili v letu 2005, filmu Zrno na zrno v letu 2006, filmu »Bo vhcet, bo vhcet ...!« v letu 2007, je torej letos na vrsti trta in film
»Prijatelj, povabljen, sem trto sadil!«-Ob DVD-ju je tokrat izšla tudi zgibanka s predstavitvijo obeh društev Gospodinj s Planine in Dramske skupine s Planine. Zgibanko, ozaljšano za ročno izdelano rožico, so gospodinje poklonile vsem obiskovalcem prireditve.
Planinske Gospodinje bodo zgodbo ponovile v nedeljo, 30. novembra na Planini ter v nedeljo, 7. decembra v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Ogled več kot priporočamo!
Sanda Hain
Martinovanje na Brjah
S Ceste na Brje ni daleč
Najodmevnejše na Vipavskem
Brejci so se že lani odločili, da bodo svojega »vice« patrona sv. Martina, in njegovo spreminjanje fiošta v vino, počastili na svojstven in bolj odmeven način. Ne nazadnje, so Brje mogoče najbolj vinogradniško - vinarska vas v dolini. Njihovo stanovsko društvo. Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje, pa vse bolj aktivno in prizadevno. Brje je v času prireditve obiskalo preko dva tisoč petsto obiskovalcev. Za organizatorja je to lepa potrditev, da so na dobri poti.
X Zčast svetemu Martinu se je zares
V	začelo na Martinovo soboto, 8. Novembra, z zabavo za staro in mlado, 1 Dj-em Savom in skupino Suenjos ter skupino Atomik harmonik. Kljub deževnemu vremenu in razmočenih Parkiriščih ter policijskih opozorilih, da bodo (so) med martinovim zaostrili kontrole, seje do zgodnjih jutranjih Nr ob degustaciji vin brejskih vinarjev plesalo in pelo. Šotor na brejskem 'grišču je pokal po šivih. Domov pa so vsi prišli živi in zdravi.
V	nedeljo, ki se je zlila s soboto, se je martinovanje nadaljevalo ob 10.00 Uri v farni cerkvi s koncertom MPZ CANTEMUS iz Kamnika, ki ga vodi zborovodja Matjaž Šček. Na povabilo domačina, skladatelja, zborovodjo in Pesnika, Mirana Rustje, je zbor izvajal dela na Trubarjeva besedila in slovenske narodne pesmi.
Med tem je »Martin« s konjsko vprego obiskoval Brejce, ki so mu z veseljem dali letošnji mošt za popoldanski krst. Odziv med krajani je vsako leto Zelo velik, saj svoj vinski prispevek da teko rekoč vsaka hiša z vinsko kletjo.
Furenga se je odpravila na pot ob
10.00	uri, sod pa mora biti poln do 16. dO, ko se s krstom mošt spremeni v vino.
Ob prireditvenem prostoru je bila °rganizirana kmečka tržnica, kjer so Na razsvetljenih stojnicah prodajali kravji in ovčji sir, oljčno olje, med in Izdelke iz medu, jabolka in izdelke iz jabolk ter kakija. Razstavo je organizi-tel ing. agr. Ivan Kodrič, ki je obisko-valcem predstavil različne sorte kakija 'n njegovo pomembnost v prehrani.
Svojo stojnico je imel tudi TIC iz Ajdovščine, kjer seje veliko ljudi ustavilo in se pozanimalo o turistični ponudbi na Vipavskem.
Tržnica je bila odlično obiskana. Razstavljavci so bili z obiskom in prodajo svojih izdelkov izredno zadovoljni in obljubili so, da se naslednje leto spet vrnejo.
V šotoru je lahko vsak obiskovalec in ljubitelj dobre vinske kapljice poskusil mlada vina petnajstih brejskih vinarjev. Predstavili so se Aleš Čehovin, Miloš Meryič, Anton in Bpris Furlan, Miloš Mihelj, Boris Furlan, Danilo Pečenko, Miran Kavčič, Peter Stegovec, Borut Koron, Darko Turk in Egon Marc.
Manjkali niso niti tradicionalnio odlični orehovi štruklji, ki so šli za med. Skrbno sojih pripravile brejske gospodinje.
Otroke pa je popoldan zabaval čarovnik Grega s svojimi triki, pesmimi in vragolijami.
Tudi ob blagoslovu in krstu vina seje zbralo veliko število ljudi, saj je za mnoge nekaj posebnega, ko se ob »krstu mošt spremeni v vino«. Člani DVV Brje so blagoslov vina organizirali že 12. leto, opravil pa ga je domači župnik Janko Krkoč. Krajši kulturni programje prispeval oktet CASTRUM iz Ajdovščine.
Ob novi vinski kapljici so si nazdravili predsednik DVV Borut Koron, predsednica KS Dagmar Čehovin, župnik Janko Krkoč, povezovalec in član DVV Egon Marc in najstarejši član društva Anton Furlan. Slednjemu je pripadla tudi čast, da zabije pipo v
sod iz katere je priteklo novo vino.
Obiskovalci so lahko poskusili novo vinsko zvrst - »milde sorte«, kot je slikovito predstavil vino s cele vasi povezovalec Egon in se okrepčali z Martinovim menijem, ki ga je pripravilo Gostinstvo Lisjak iz Spodnje Branice. Zavrteli in zaplesali pa smo ob zvokih glasbene skupine MAL1BU, ki je z neutrudnim igranjem spravljala na plesišče staro in mlado skoraj do polnoči.
V sklopu prireditve so podelili tudi listine odličnosti za najbolje ocenjena vina na prerezu letnika 2007. Ocenjevanje je bilo v mesecu aprilu.
Listine odličnosti so dobili:
Darko Turk in Mervič Miloš belo vino z istim številom točk.
Igor Pečenko pa za rdeče.
Bogdan Makovec je bil »odličen« za sortno belo (sauvignon),
Borut Koron pa za sortno rdeče (ca-bernet sauvignon).
Predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Borut Koron pravi: »Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri sami realizaciji prireditve in poudarjam, da je martinovanje za krajane in obiskovalce pravi kmečki praznik, vas Brje pa vse bolj prepoznavna po Sloveniji in zamejstvu, pa tudi širše. Vidimo se, upam, da ob prav tako dobrem in prešernem vzdušju prihodnje leto, ob letniku 2009.«
imi
Ob brejskem martinovanju je potekal tudi pohod po OLJČNI POTI SIMONA GREGORČIČA, po poti, ki jo je nekoč mnogokrat prehodil veliki pesnik.
Štart je bil v Braniku, vmesni cilj seveda na Brjah, zaključek pa na izhodišču - v Braniku. Organizatorji so se letos zelo potrudili, saj so skupaj s TD Branik
združili moči in celotno pot označili z ličnimi lesenimi tablami.
Dogovorili so se tudi, da bodo vsako leto na tej poti posadili eno oljčno drevo. To so letos storili pod Svetim Martinom.
Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje in KS Brje si želijo, da bi te poti, ki so zelo dobro obiskane, v bodoče označili in jih uredili tudi kot kolesarsko stezo.
Pohodniki so si ogledali tudi razstavno zbirko Simona Gregorčiča. Predsednica KS Dagmar Čehovin je pohodnike pozdravila in povabila na toplo malico in kozarec skorajšnjega brejskega vina.
...ali pa je!
Cestnarji so se že drugo leto zapored odločili, da bodo prepešačili od doma do cerkvice sv. Martina nad Brjami. Preprosto: v počastitev martinovega časa in združevanje prijetnega s koristnim. Pravijo, da ne želijo zastaviti še kašnega v poplavi masovnih pohodov, ampak, da bodo število »pešakov« omejili na deset. Če bo več zainteresiranih, bodo izpeljali kvalifikacije.
T3 rez predhodnih kvalifikacij se je J_)na pot odpravila osmerica. Ob 8. zjutraj (v nedeljo, 16. novembra) so se zbrali pri spomeniku na Cesti in čez njive ter trave, mimo dobraveljske cerkve, ubirali pot do brejskega mostu. Cilj je bil določen in jasen. Ko zazvoni poldan, morajo biti »tam gor«. Ker so pot požirali kot za šalo, so nekoliko prehitevali in se vmes ustavili na požirek pri Furlanih in spotoma pobrali še svojega bivšega sovaščana Ičeta ter njegovo hčerkico Milo Ivano, ki na tem koncu Brij, skupaj z mamo Aleksandro, kan-
didirajo za brejsko »državljanstvo«.
Poldan jim je »bil« pod turnom Martinove cerkve. Malico so nadgradili z ješprenovo mineštro, vrhunsko seveda, in se po nekaj kozarcih odpravili po klancih mimo Velikih Žabelj nazaj na Cesto.
Letos so: Bojan, Branko, Marjan, Miloš, Stano, Stojčko in Zoro, na pot (menda izjemoma) vzeli tudi predstavnico nežnega spola - Mileno. Zarečenega kruha se največ poje, pravi preverjen slovenski pregovor.
imi
Zbiralci v akciji
V soboto, 8. novembra, je v Športnem centru Police potekalo že 29. tradicionalno mednarodno srečanje zbiralcev.
rečanje v organizaciji domače-Oga Društva zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica je potekalo v obliki sejma, kjer se je kupovalo, prodajalo, menjavalo, občudovalo, .... zanimive poštne znamke, stara pisma, denar, značke, medalje, stare razglednice,
telefonske kartice in druge predmete.
Živahen sejemski utrip je v objektiv lovil Jože Ropoša, ki nam je prijazno poslal nekaj fotografij.
zkd, vetrišče
Z
K
D
Ajdovščina

www.zkd-ajdovscina.si
Škratkov abonma, sobota, 6. december Ob 10.30, Dvorana 1. slovenske vlade
Studio onima: Skrinjica želja
Igralec in animator Sten Vilar na duhovit način pokaže, kako lahko preženemo dolgčas in nadomestimo pretirano gledanje televizije. Vse to lahko “premagamo” z domišljijo, kije v nas samih. Kako se lahko dan lepo začne! Kako lepo se je srečati, se pogovarjati in se poslušati!
Nastopa: Sten Vilar
Gledališki abonma in izven
Cankarjev dom Ljubljana, sreda, 17. december, ob 19.30.
Moje pesmi moje sanje
Prešernovo gledališče Kranj
Predstavo si bomo ogledali v Cankarjevem domu v Ljubljani. Organiziran bo avtobusni prevoz.
T)rvič je v Sloveniji na oder postav--L Ijen vsem poznani muzikal The Sound of Musič (Moje pesmi moje sanje), kjer je zablestela pevka in igralka Julie Andrews.
»Družinski muzikal« so kranjski gledališčniki podnaslovih to gledališko - filmsko klasiko, ki sojo na oder postavili v prevodu Andreja Rozmana Roze, kije ubral bolj pogovorno ubran jezik, ki še kako prija melodramatske-mu vzdušju velike filmske uspešnice izpred časa druge svetovne vojne, ki se v konturah tudi v tem žanru že na-
kazuje.
Na prvo mesto pa so postavljene vrednote družine, ki se v modernih časih temeljito majejo; domovinskost, ta je pri Slovencih še kako na preizkušnji; lepotah glasbe, ki lahko prepričljivo vodi k ljubezni in svobodi.
Predstava, kjer igra in poje več kot 50 nastopajočih je prepričljiva in ena velikih produkcij Prešernovega gledališča, v koprodukciji z Delavnico MUSIKE.
V glavnih vlogah igrajo in pojejo:
Vesna Pernarčič Žunič/Simona
Vodopivec Franko, Danijel Malalaf Borut Veselko, Branko Jordan, Asja Kahrimanovič/Lara Jankovič, Nives Mikulin/Nuška Drašček, Lucija Grm Neža Dežman...
Obisk predstave bo pravi sladki griž' Ijaj iz preteklosti v danes.
Igralčeva nočna mora, ki je v n0' vembru nismo uspeli pripeljati v Ajdovščino, bo na sporedu v mesecu februarju, o datumu vas bomo tuo pisno obvestili. Za neljubo spremeni' bo se vsem abonentom opravičujemo'
Ostržkov abonma, sobota, 20. december Ob 10.30, Dvorana 1. slovenske vlade
Glasbeni abonma in izven
Dvorec Zemono, 30. december, ob 20.00
v
(Ne)uglašeni sosedi Valentina
Petra in Lara:
T)rirejena je nastala po zgodbi Maxa Velthuijsa Krokodil muzikant odkriva IT svet sobivanja sosed.
Lili je operna pevka, fina dama, Vanda pa umirjena in že skoraj dolgočasna knjižnjičarka.
Vandi na moč preseda vsakdanje jutranje petje sosede in je po vrsti neuspelih prošenj po miru prisiljena obiskati zdravnika, da se z zdravili pomiri. Vendarle ji tudi ta ne pomagajo več, ko Lili s petjem ne preneha.
Ko v obupu začne tolči s knjigo po mizi, seji utrne, daje umetnica tudi sama, šaj je že kot otrok želela igrati bobne. Navdušena si prinese lonce in začne tolči po njih, kar seveda razkuri sosedo... A Vanda se ne da, bobni pa so tako glasni, da Lili ne more več peti in postane histerična. Tudi sama se zateče k zdravniku po pomirjevala, Vanda pa se medtem preobrazi v sproščeno glasbenico.
Tudi Lili tablete ne pomagajo in poskusi, da bi s kričanjem preglasila sosedo se izjalovijo. Tako se zateče k skrajnim ukrepom ...
... do spoznanja, da so zidovi nepotrebni. Poučno.
X Zalentina Hrobat je doma iz
V Dobravelj. Na Glasbeni šoli v Ajdovščini seje učila klavirja in flavte, nadaljevala na Srednji glasbeni šoli in 1991. z odliko diplomirala iz glasbene pedagogike na ljubljanski Akademiji za glasbo.
Sledila je Visoka šola za glasbo v Ženevi, kjer se je izpopolnjevala na harfi pri znani profesorici Catherine Eisenhoffer in 1996. prejela »Diplome de capacite professionelle de harpe«. Leta 2004 je magistrirala na ljubljanski Akademiji. Tema magistrske naloge je bila: Analiza aktivnih metod poučevanja glasbe s poudarkom na metodi Jacques Dalcroze - koordinacija med glasbo in gibom.
Hrobat - harfa
Od leta 1997 se Valentina' dobro znajde kot »predavateljica in učiteljica«, saj poučuje harfo na konzervato-riju v Sionu in Morgesu (Švica).
Vse svoje znanje vključuje v koncerte, predvsem s solističnimi recitali in repertoarjem iz renesanse, baroka, klasicizma, romantike, impresionizma, sodobne glasbe in jazza. Spisek vseh koncertov bi bil predolg, zato bi omenili skoraj vsa švicarska mesta, Francijo, Italijo, Češko, Izrael in seveda Slovenijo. Potrebno je omeniti dva svetovna kongresa harfe (Praga 1999, Ženeva 2002), kjer je s solističnimii deli A. Srebotnjaka, F. Godefroida in S. Prokofijeva kot edina zastopala Slovenijo.
Pri nas se tokrat na Zemonu pr®^" stavlja prvič s samostojnim koncef' tom. Uživali boste ob njenem prebi' ranju strun v tem prazničnem času,5 posebej izbranim programom.
Koncertira z vrhunsko harfo David iz Saint- Croixa v Švici. Kot dodatn3 zanimivost naj omenimo, da bo p° koncertu predstavitev konstrukcij® svetovno znane znamke harfe - David> kjer bosta sodelovala Anne - Marie io Gerard David.
Obeta se nepozaben prednovoletn> večer. Rezervacija vstopnic na ZKD Ajdovščina, nad Lavričevo knjižnic0 med 10.00 in 14.00 uro ali na tel.: 36 43 072. Vstopnina v predprodaji 10 evrov, pred koncertom 15 evrov.
Vetrišče
Bojan
Bizjak
Zakauuakij
Čas se gosti in tema se razteza. Ja, zima je tisti čas, ko je teme preveč, da bi človek skušal vsakdanje skrbi utola-žiti z vedrino sonca. Kako pomembno je svetlikanje sonca, ve tudi že današnja medicina, ki hkrati svari proti pretiranemu sončenju. Pa se mi zdi, da je tistega notranjega sonca vedno premalo, tistega, pa nam ne more pričarati nobena politika.
Po Evropi se je namenila strašiti novodobna kuga, ki ji znanstveno rečejo recesija. Recesija pravzaprav pomeni nek umik, neko nazadovanje. Ja, gospodarski tokovi obilja so bili v zadnjem desetletju tako živahni, da so prignali porabništvo do neslutenih
razsežnosti, ki presega vsakršno realno porabo. Ni treba, da se oziramo po svetu, saj imamo že v Ajdovščini dovolj velik dokaz, kako je s trgovinskimi širitvami, da o sosedstvu niti ne govorim. Res, ljudi skušajo dresirati v robotske potrošnike, ki jim je treba kar naprej vsiljevati nove in nove želje in navidezne potrebe. Psihologija nakupovanja se je spremenila v pravo religijo, ki zna pripeljati ljudi v svoje blešče sakralne prostore polne reklamnih ikon. Vendarle mene zaskrbljuje recesija duha, ta, ta je mnogo bolj korenita. Razslojenost ljudi je že dosegla tisti nivo, ko se morajo zganiti notranje moči zgnetenih in ponižanih množic. Strah je naredil ljudi okorne, neme in vestne potrošnike. Tudi potrošništvo ni nujno slabo, če ga gledamo skozi optiko zaposlovanja, ampak s tem se doseže narkotizacija prvinskih osebnih pobud. Dogaja se to, da vedno nekdo misli namesto nas, da vsi mogoči mediji čustvujejo namesto nas, hrana je v trgovinah, zdravje se ponuja skozi mnoge diete in razne nasvete. In potem pridemo do takih banalnosti, da se na reklamnih materialih znajde reklama za nižjo ceno kruha in za novo shujševalno sredstva, kakšen čaj ali kapsule. Kriza identitet je prvi znak družbeno agresivnih nihanj. Kriza osebnostne
vpetosti v družbeno pomembnost posameznika je predpogoj za globoke tektonske premike znotraj vsakršne družbe. Ljudje so preprosto samo kalkulacija v evidenci profita. Prava nemoč množic se bo šele oblikovala, ko bo recesija dosegla svojo najvišjo parabolo. Moralno stanje družbe se bo še transformiralo, v to ni dvomiti. Nemir ljudi se bo realiziral, kajti težko je verjeti, da bi samo banalno potrošništvo uspelo kompenzirati vsa realna hotenja ljudi. Kruha in iger, ja, to je star izrek, ki ima veljavo še danes. Oblasti se zavedajo, da so množice ranljive, če jim odvzameš majhne pozabice. Duhovne plitvine se polagoma ustalijo in postanejo običajna relacija med ljudmi. Komunikacijski bum, od mobilnikov pa do medmrežja, je sicer sprostil komunikacijsko energijo, a seje kvaliteta le te zreducirala na najnujnejše, na tistih nekaj besed, ki realno povedo tisto, kar morajo in zmorejo. Omika, ta stara beseda, ki naj bi oznanjala neko spoštljivo relacijo med ljudmi, ta pa nima mesta v sodobnih sporazumeval-nikih. Omika in olikanost, to sta besedi še iz 19 stoletja. No, kot zanimivost, naj natrosim razlago besede /omika/. Po nekaterih trditvah in razlagah naj bi se prijela v slovenščini iz izpeljanke /mikati/, kar je nekdaj pomenilo trebiti lan, ga omikati, ga torej očistiti. Pa bi lahko potem transfer te besede v družbene relacije razlagali s tem, da se ljudje očistijo nekaterih slabih komunikacijskih razvad in razvad nasploh. Kasneje so s to besedo poimenovali
tudi stanje neke kulture; umetnostna zgodovina pozna pojem za določene omike nekih obdobji. In današnja omika in olikanost ...? Recesija splošnih vrednot, tudi to je recesija. Danes je moderna ozkosrčnost, zaverovanost v svoj super ego, pa permanentna brez: brižnost do bljižnika. Tu se začne realna recesija duha, ki sproži tudi globalno gospodarsko recesijo. Vpliv produkcijskega načina in distribucije na stanje družbene duševne klime je nedvomen. Dobičkarska norija pozve-ri ljudi! In omika izhlapi. Slovenska družba ni izvzeta iz teh dogajanj, nikakor ne. V zadnjih petnajstih letih, se je pri nas ustvaril nek nov koncept družbenih relacij, ki bi mu lahko rekli prikrita razkritost. Najbolj brani so takoimenovani rumeni tiski, ki na banalen način podžigajo, nam Slovencem tako ljubo, zavistnost. Obrekovanje je mentalni šport mnogim, kar je sicer normalno v vseh družbah, ne samo v naši, ampak pri nas ima to celo politično atribucijo. Spoštljivost, ki spada v polje omike, je skorajda prepovedana, sicer formalno se artikulira skozi javne nastope raznih političnih pridigarjev, a je v realnosti ni, ker je človek moteč element v kalkulacijah delodajalcev. Najlažje, je ljudi odpustiti, to je najlažje. Šibka logika! Če ljudje ne bodo delali, bodo manj trošili, potem bodo še manj delali in ... Ah, kaj bi si belil glavo s tem. Torej, skozi spoznavanje omike pridemo do srčike recesije, predvsem recesije duha.
Letos je leto Trubarja, ki je sku-
šal požgati nevednost in je Slovencs151 priponudil povsem novo omiko, omik° pisane besede. Pa je bil tudi sam de-ležen recesije, prepovedan, pregnal zaradi napisane besede pregnan; in ne samo on, stotnije tistih, ki so s pisan® besedo skušali odkleniti duha, naredi' ti novo omiko, je moralo umolkniti in izginiti. In današnje stanje slovenske knjige, slovenske besede? Joj! J®zen bom. Dokopal sem se do podatka, da dobi vsaka slovenska krava 2€ dn®v' nih subvencij skozi razpršeno suh' vencioniranje kmetijske dejavnosti-Pa nimam nekega podcenjevalnega odnosa do tistih, ki pridelujejo hrano, ki skrbijo za krave, ker vem, kako se kida gnoj in kako je, ko nosiš mleko v mlekarno, ampak problem je drugi6' Koliko subvenciji pa namenja država slovenski knjigi, koliko? Verjamen1 celo v neko zarotništvo v Evropi, k* si prizadeva uveljaviti neko jezikovno posplošenost, ki bi počasi pretopila nepomembne jezike v splošne sporazU' mevalne jezike, potem pa bi polagoma izginjale nepomembne nacije. Me praV zanima, kako bo nova oblast zakoličila kulturno politiko na področju knjiž®v' nosti, na lokalni ravni pa ... knjižni®3 ima novo streho, nov kip, in vse m°j® letošnje knjige, nič subvencioniran®, ker nisem bik ... hahahha!
Prihaja mesec bleščavega potroš' ništva luči in recesije na osebni ravm. v denarnicah. Naj vam zasveti ptava luč novih svetlih možnosti. Kekec 6' zapel: dobra volja je najbolja, to si PlS za uho ... Vesel december!

i,
1
i
i
I
!
1
1
I
Tudi v Šmarjah se nekaj
*
dogaja
Ker so Šmarje majhna vas, oddaljena od Ajdovščine in na slabem prometnem križišču, da bi bila dejavna in rastoča, se tudi življenje v tej vasi prehitro umirja, mogoče celo izumira. Ljudje so postali Veliki popotniki med delovnim mestom in domačim krajem, zato se vračajo domov ob poznih urah. Kavno zaradi težkih pogojev nam »umira« tudi šola na vasi.
j T judje so zelo veseli, če slišijo otro-| A_/ški smeh in rajanje po »šm’rnskih gasah«. Starši, ki imajo oddaljeno službo ali nimajo doma starih staršev, vpišejo otroka na drugo osnovno šolo zaradi lažjega prevoza in organizacije. Zato smo letos začeli le kot šestčlan-I ska ekipa otrok z dvema učiteljicama, i ki otrokom poskušava dati največ kar bhko dobijo na tej šoli. Odnosi med otroci so prisrčni in lepi, zato sem tudi sama postala del vasi in njenega življenja. V letošnjem šolskem letu bomo Poskušali čim večkrat napisati kaj o
nas, da bodo vsi ljudje iz okoliških krajev vedeli kaj se v Šmarjah dogaja.
V mesec oktobru smo iz vse dobra-veljske podružnične šole obiskale Ajdovščino in si ogledale Fructal ter Lično hišo. V Fructalu smo si ogledali proizvodnjo sokov v steklenični embalaži, kar je otroke pritegnilo in so po končanem ogledu uživali v degustaciji sokov pred tovarno. Takšen izlet je bil eden, verjetno, bolj zadnjih, ko smo otrokom lahko pokazali tovarno. Naslednje generacije verjetno tega pojma mogoče sploh ne bodo poznale.
V Lični hiši smo si ogledali kipe italijanskega kiparja Riccarda Biavatija, kije otroke očaral s svojo čarobnostjo v izdelavi kipov.
Na šoli smo v teh dneh imeli pouk le do malice, potem smo pa vsak dan imeli kakšne delavnice, od gledališke do likovne. Zadnji dan v tednu otroka pa smo spuščali balone napolnjene s helijem, kar je postalo na OŠ Dobravlje že prava tradicija.
Zadnji šolski dan pred jesenskimi počitnicami smo pa imeli možnost izdelave jesenskih ježkov s pomočjo Urške Štrancar iz Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki nas je obiskala in bila z nami. Otroci so izdelali ježke, ki smo jih postavili vjesensko dekoracijo v razredu. Navdušeni nad Urško in obiskom nasploh, so ježka poimenovali in ga ponosno odnesli domov.
Mateja Kompara
SMEŠKICE IZ NAŠE DOL INČE
Včasih nas zapelje v nostalgično spominjanje in si pripovedujemo, kaj vse smo našpičili, ko smo bili še smrkavi in šoloobvezni. Ej, tisti časi ... Pa sem se tudi sam spomnil šolskih dni, povsem naključno, takole, ko pospravljaš in najdeš kakšen zaprašen star zvezek. No, pa naj vam zaupam dva pripetljajčka iz tistih dni, ko sem na Otlici skušal doumevati, kaj je šola, ko sem malo pocvekaril.
Ura zgodovine
Bilo je v sedmem razredu, zima. Zunaj je tulilo, svedralo sneg, mi pa v pregretem razredu, nekoliko že ogreti in nasmejani. In potem seje učiteljica zgodovine odločila, da bi nekoliko potipala, če smo kaj videli knjige - ker pozimi smo imel dovolj opravka s smučmi, delanjem majhnih skakalnic in podobno. No, pa so prišli na vrsto dva, trije, padla je ena petica, pa ena trojka, na kar sem bil na vrsti ja?. Učiteljica je dolgo šarila po svojih papirjih, potlej pa le zavrtela glavo proti meni in me vprašala: »No, slišali smo, kdaj je bila zgrajena proga Dunaj -Trst, ti pa nam razloži, kaj pomembnega je zraslo ob tej progi. Torej, povej, kaj vse je zraslo ob tej progi?«
Jaz sem kar nekaj časa mencal, ker nisem tiste dni videl ne zvezkov in ne knjig. Proga, železniška proga, datumi, uf ... Potem pa sem ustrelil: »Ja, zraslo je, zraslo je nekaj trave rožic in grmičja.«
Kajpak se je razlil vesel smeh. Zasmejala se je tudi učiteljica, ki se je potem spet potegnila v togost in mi s hitro kretnjo zapisala v redovalnico lepo enico.
Arašidi
Kdo ne ve, kaj so arašidi, ki smo jim v takratnih časih rekli »amerikanski lešniki« Takrat sojih še neoluščene prodajali takole, v razsutem stanju, na vago bi rekli. In marsikdaj smo sijih kupil v bližnji trgovini na Otlici, ponavadi v glavnem odmoru, po malici, takole za priboljšek, poredkoma, pa vendarle. Zdaj so kajpak vakuumsko pakirani in nasoljeni. No in arašidi so bili usodni za krepko enico pri uri zemljepisa.
Dobro se spomnim, bilje marec in je že pošteno južilo in talilo sneg. Učitelj je hodil pred tablo, si zamišljeno tipal brke in iskal naslednjo žrtev. Ja, tisti dan je bil res čuden, samo dve trojki je zapisal, res čudno. No, pa me pokliče k tabli in povsem resno vpraša: »Ti, Zakawsky, pa boš povedal, od kod pridejo arašidi.«
Malo sem mencal in se praskal po glavi. V tistem trenutku res nisem vedel, katera država izvozi največ arašidov, pa sem korajžno bleknil: »Ja, od Berteta s trgovine!«
Si lahko mislite, da seje razred spremenil v krohotalnico. Ampak učitelj je ostal resen, celo mrk. Sedel je za kateder, vzel redovalnico in povsem mirno rekel: »Od, Berteta, a. Pa ima tudi cveke na vago, veš. No, enega polkilskega ti zapišem v redovalnico, pa bo!«	Zakawsky
25 let VDC Ajdovščino - Vipavo, 25 let društva Sožitje in 5 let enote VDC Vipava
Ko »hvala« res pomeni hvala!
AJDOVŠČINA - VIPAVA Ajdovščina- Vipava
»Spoštovani vsi prisotni!
\ Zimenu vseh varovancev in vseh V zaposlenih v našem VDC hvala, da ste prišli na praznovanje in da 2 nami delite veselje. Danes je resnično dan, ko se spominjamo vseh j Uhojenih poti, že doseženih ciljev in tistih zastavljenih za prihodnost. Naša skupnost se je oblikovala pred 25-imi leti v Ajdovščini, v sedanjem predelu imenovanem C2, takrat imenovanem še »Farberaj«. Na skupni začetni poti so hodili še nekateri, ki nas danes le še obiskujejo. Hvala vsem, ki ste orali ledino.«
S temi besedami je svoj slavnostni nagovor začela direktorica Varstveno delavnega centra (VDC) Sonja ! Hočevar, v petek 14. novembra, v prepolni Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini, na praznovanju obletnic: 2$ let VDC-ja, 25 let društva Sožitje
in 5 let, od ustanovitve enote VDC v Vipavi.
»Posebne delavnice«, tako smo v takratnih začetkih slišali praviti prostorom, kjer so delali fantje in punce, ki smo jih vsak dan srečevali na poti na delo in domov. Povečini smo si bili kar pravi prijatelji ali vsaj dobri znanci, vsaj z nekaterimi, če ne z večino.
Potem so se selili in na koncu pristali (1994) v prostorih bivše vojašnice Srečka Kosovela. Tu so še danes. Leta 2003 se je ustanovila še enota v Vipavi, tako da danes celotno občestvo šteje 14 zaposlenih in 61 varovancev. Kmalu pa jih bo še več, saj načrtujejo širitev svoje dejavnosti, med drugim tudi z ustanovitvijo nove bivalne enote v Vipavi, kjer varovanci peljejo svoj vsakdan povsem po svoje.
Seveda sleherni dan v takem kolektivu sooblikujejo starši, zaposleni, še najbolj pa varovanci sami, ki svojo hvaležnost in pripadnost kažejo z vsakim pogledom, gesto in nasmehom. Kakor tudi okolje v katerem se nahajajo, še posebej pa družbena klima, ki ima (in želimo si, da bo tudi vedno imela) posluh za potrebe nekoliko drugačnih, pa še kako naših.
Zaradi potreb in zaradi posluha je bilo 19. aprila 1983 ustanovljeno društvo Sožitje, ki skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju na ajdovskem in vipavskem, predvsem pa izobražuje, bodri in pomaga staršem ter skrbnikom otrok s posebnimi potrebami. Sožitje že ves čas svojega obstoje deluje v sožitju z Varstveno delovnim centrom Ajdovščina - Vipava.
»...in kjer je osebni cilj, tam že neka
oseba potuje. Res je. Dobro je imeti zapisane cilje, toda ti zaživijo šele takrat, ko se poosebijo. Brez ustvarjalnih, zagnanih ljudi, vsak cilj ostane zgolj zapis na papirju. Še enkrat hvala vam varovancem in sodelavcem za vašo ustvarjalnost in zagnanost,« je zaključila Sonja Hočevar.
Ustvarjalnosti in zagnanosti na svečanosti prepričljivo ni manjkalo. Že od prvih taktov uvodne pesmi ansambla Lajna (prihaja iz enote Vipava), ko so nas suvereno zapeljali v »ča-ča-ča« ples, prepeljali v Pariz, z vmesno glasbeno postajo med Mursko in Koprom, do folkloristov iz ajdovske enote, ki so se poimenovali Burko in so z vso resnostjo igrivo odplesali zahteven Venček narodnih ter ga podkrepili s Plesom kmetiča.
Priznanja so dobili varovanci - jubilanti, ki so že 25 let vključeni v delo Centra, zaslužili pa so si ga vsi. Tisti, ki so v dvorani navdušeno ploskali, tisti, ki so aplavz sprožili, kot tisti, ki so poskrbeli, daje bil petkov predpoldan v ajdovski dvorani sproščeno svečan.
Varovanci pa so se jim zahvalili ta-
kole:
»...zahvaljujemo se vsem, ki ste prišli. Hvala tudi vsem, ki nas obiskujete in nas podpirate.
Okolje, v katerem živimo, nas lepo sprejema. Gradijo se poti brez ovir in lahko pridemo tja, kamor želimo.
Ne potrebujemo usmiljenja, potrebujemo pa iskren odnos in prijateljsko pomoč. Velikokrat smo deležni vaše naklonjenosti in pomoči.
Vsem delavcem, staršem, prostovoljcem in dobrim ljudem iz okolja še enkrat hvala.«
Hvala vam fantje in punce iz Varstveno delavnega centra Ajdovščina - Vipava.
/van Mermolja, fotke GM Humar
*
Koliko zborov vodiš? Čakaj, da jih preštejem!
Nadja Bratina
»Doma sem iz Podrage. Rojena sem 30. avgusta 1974 v postojnski porodnišnici. Mami Magdi in očetu Valentinu. Dve leti pozneje sem za družbo dobila brata MartinO/ šest let pozneje pa še sestro Petro. Brat in sestra sta še vedno moja najboljša prijatelja in zaveznika. Ko je eden od nas zajokal, sva se mu druga dva pridružila. V stilu mušketirskega: Vsi za enega, eden za vse (smeh). Takrat Podražani še nismo hodili v vrtec, moj vrtec je bil borjač pred hišo moje pokojne stare mame Milke. Nikoli ne bom pozabila, kako sta me mama in tata zgodaj zjutraj, mker sta pač morala v službo, zavito v odejo, nesla k stari mami in kako me je potem pokrila s celim kupom odej, »do ti bo toplo«, je rekla. Včasih mi je k nogam dala tudi toplo »planetko«, da me je grela. Malo šolo sem z vrstniki obiskovala v Podragi. Najlepši del teh res prvih šolskih dn* je bila malica. Se danes zavoham sendvič iz vrečke za malico. 1980 pa »ta prava« šola. Prva štiri leta v Podnanosu, višje razrede osnovne šole pa v Vipavi.«
Te na šolo vežejo lepi spomini? Srednja šola? Študij?
Posebej lepi so na nižje razrede v Podnanosu. Pa tista prekrasna pot iz šole domov. Ponavadi smo se domov odpravili kar peš, tudi če je lilo kot iz škafa, pot med Podnanosom in Podrago je dolga kakšna 2 km, kakih 20 minut zmerne hoje. Naša pot pa je bila časovno najmanj dvakrat daljša. Vmes smo pod kakšnim drevesom napisali domačo nalogo, včasih, da nam ni bilo dolgčas, smo se tudi skregali. Toda, bilo nam je neskončno lepo.
Šolanje sem nadaljevala na srednji šoli v Postojni, hotela sem biti ekonomski tehnik in tudi opravila maturo, ki so jo ravno takrat ponovno uvedli. Tudi na postojnsko šolo me vežejo lepi spomini, dobila sem prijatelje, s katerimi se še vedno srečujemo. Potem, misliš, da sem se odločila za Akademijo za glasbo, pa ni bilo tako. Odločila sem se za Pravno fakulteto. Žal, ali pa na srečo, sem ugotovila, da ta študij ni zame in sem ga opustila ter se vpisala na Filozofsko fakulteto, na Oddelek za muzikologijo. No, danes ne opravljam čistega muzikološkega dela, pač pa pedagoško. Sem učiteljica glasbene vzgoje na Osnovni šoli v Dutovljah.
Nadja, kam sega tvoj prvi glasbeni spomin? Je bila pesem, kot pravimo pri vas doma?
Ha, pa naj povem nekaj, kar je mogoče nakazovalo, da bo moje življenje povezano z glasbo. Menda so me nekaj dni po mojem rojstvu prišli pogledat pevci in pevke podra-škega cerkvenega zbora, moja mama je namreč bila tudi cerkvena pevka. Takratni organist Franc Kopačin* da seje sklonil nadme in potem, daje rekel: »Gljidte, gljidte, tu punce se ni je pusmejalu!« »Ma bejži, bejži, kej se ti bwu tak majhn uotruk smejou«, da so odvrnili pevci. Franc pa je le vztrajal, da sem se mu posmejala (smeh), vidiš tako je bilo mogoče zapisano v moje glasbene zvezde.
No, glasba je sicer bila vedno v naši hiši. Sama sem jo najprej spoznala preko stare mame. Z njo sva v hlevu, medtem ko je molzla, prepevali ljudske pesmi. Moja prva pesmica je bila gotovo Sem slovenska deklica, Milka mi je ime. Glasbo se spoznavala tudi peko mame,1 ki meje velikokrat vzela s sabo k vajam cerkvenega pevskega zbora. Pa tudi moj ata rad poje. Kakšna nota mu tu pa tam »zaigra« malo po svoje, takrat me pogleda, ker ve, da
mu bom rekla, da naj nam malo »prizanese« (smeh). Tudi brat in sestra zapojeta in v veseli družbi radi kaj skupaj zapojemo. Priznati pa moram, da doma najraje pojem kadar sem sama, najbrž zato, ker se mi včasih zdi, da so že vsi siti mojega petja.
Kje pa se začenja tvoja glasbena in pevska pot?
Prav zares seje začelo z vpisom v ajdovsko glasbeno šolo. Najprej leto dni pripravljalnice, nato nekaj let kitare, nad katero pa nisem bila posebej navdušena. Želela sem igrati klavir. Toda »pri klavirju« na šoli ni bilo več prostora zame, zato sta me starše odpeljala v Vipavski Križ, k patru Paskalu, ki je poučeval orgle. Tako se je začela moja pot organista in na klavir sem kmalu pozabila ter začela odkrivati bogat zvočni svet orgel. Po osnovni šoli sem štiri leta, vsako soboto, obiskovala orglarski tečaj v Novi Gorici in dopolnjevala praktično in teoretično glasbeno znanje. Tu sem se tudi prvič srečala z zborovodskim delom in ugotovila, daje to tisto res pravo, tisto kar bi v življenju rada počela.
Z aktivnim petjem pa sem se srečala v osnovnšolskem mladinskem pevskem zboru. Sicer pa sem v času dozorevanja imela kar nekaj težav z glasomin sem s petjem nekaj časa prekinila. V srednješolskem času sem se pridružila Mešanemu pevskemu zboru Stanko Premrl iz Podnanosa (danes ga vodim), nekaj časa pa sem pela tudi pri Mešanemu zboru v Postojni. Še enkrat več sem ugotovila, daje zboro-vodsko delo res tisto pravo, dosti bolj kot petje samo. Tako je to!
Kdaj in kje pa si prvič stala pred pevci kot »vodja«?
To se je zgodilo potem, ko sem prevzela mesto organista in pevovodje podraškega cerkvenega zbora. Lahko se pohvalim, da letos mineva že dvajset let, odkar sem prevzela to cerkveno »službo«. Moje vila »sojenica«, Franc Kopačin, je umrl, bila sem edina v vasi, ki se je učila orgel. Takratni podraški župnik Otmar Črnilogar (danes je že pokojni) je verjel vame, v 13 letno deklico. In odločitev je padla. In sem zmogla! Bilo je. leta 1988, ko sem izpeljala svojo prvo veliko noč kot organistka in pevovodkinja. V spomin na moj debi, mi je gospod Otmar podaril Sveto pismo nove zaveze, na prvo stran prilepil svojo fotografijo in v posvetilu zapisal, da mi »poklanja delo, v katerem je tudi sam nastopal neizkušen«. Zagotovo pa mnogo bolj izkušen kot takrat jaz sama. Z našim župnikom sva imela poseben odnos, kljub veliki razliki v letih se je z mano pogovarjal kot s sebi enakim. Ničkolikokrat sva se po maši ustavila pod lipami pred cerkvijo in klepetal o različnih stvareh. Vsakdo, ki ga je poznal, ve, da je bil odprtega duha in rok. Zase ni jemal veliko, rad pa je neustavljivo dajal drugim. Vedno, ko mislim nanj se spomnim na tale dogodek: mama nas je otroke za k maši vedno lepo uredila. Otmar je imel seveda izreden občutek za lepo in je seveda komentiral: »Nadja, ti imaš vedno tako lepe gvante, ampak vedi, pomembnejši kot gvant je obešalnik.« Rad je imel tudi glasbo in kadar sem
vadila v cerkvi, sem- mu morala zaigrati »tisto njegovo«. Tudi zaradi njega počnem danes to, kar počnem.
Menda vodiš kar celo »rajdo« takšnih in drugačnih pevskih sestavov. Kakšne so razlike v delu z manjšimi in večjimi pevskimi ansambli?
Ko me kdo vpraša, koliko zborov vodim, dobi odgovor: »Čakaj, da jih pre-šetejem!« (smeh). Torej: Cerkveni zbor v Podragi, sem zborovodja Mešanega zbora Stanko Premrl iz Podnanosa, od letos dalje maham Mešanemu pev-■ skemu Primorje iz. Ajdovščine, sem umetniški vodja Okteta Castrum, zborovodja zamejskega Mladinskega zbora Krasje, na OŠ Dutovlje imam dva otroška pevska zbora in mladinski pevski zbor; kot pevka in kore-petitorka sodelujem pri Komornem zboru Ipavska, občasno korepetiram Moškemu pevskemu zboru Srečko Kosovel, nekaj let sem bila umetniški vodja Kvinteta Ventus iz Vipave.
Seveda so razlike med vodenjem manjših in večjih pevskih sestavov ali med delom z otroškimi ali odraslimi zbori. Vsak sestav je svet zase, sestavljen iz številnih različnih posameznikov. Zborovodja mora znati ta svet različnosti oblikovati v homogeno in harmonično skupino. Vedno ni lahko, včasih je potrebno krmariti med temi različnostmi in iskati kompromise, kdaj popustiti, da se neko notranje ravnovesje ne zamaja ali celo poruši.
Kje nabiraš prepotrebna dodatna znanja?
Naj rečem, da sem praktičen tip človeka, da nisem piflarka, kar vem že iz šolskih klopi. Česar si praktično nisem znala razložiti, se nisem naučila. Praksa pa se mi še vedno pomembnejša kot teorija in seveda opazovanje in poslušanje. Na tak način sem pridobila ogromno znanja, dosti pa tudi s zboro-vodskimi seminarji. In največ sem se verjetno naučila od našega odličnega zborovodja Matjaža Ščeka, ki me je naučil, da je muzika veliko več kot gole note. Upam, da se ta moja spoznanja vidijo tudi pri mojem, želim si, da uspešnem delu. Svoje pa seveda pridoda tudi talent, ki ga nosiš v sebi.
Kako pa izbiraš repertoar za tako številno in različno »populacijo«?
Seveda je kriterijev veliko. Eden je zmožnost zasedbe, za katero izbiraš, da bodo sposobni zastavljeno izvesti. Pa število pevcev, da izbereš skladbe, ki bodo tudi v manjši skupini zazvenele. Pa še drugi, ali se zbor pripravlja na tekmovanje, festival, ali imajo pred sabo kakšno okroglo obletnico delovanja, lahko se osločiš za skladbe enega skladatelja, obdobja, zvrsti..., čudo različnih možnosti in variant obstaja, malce pa moraš imeti tudi srečno roko.
Priprave pred nastopi, trema, koncentracija, priprave s pevci..., znaš biti tudi na odru zadovoljna, jezna?
Sedaj imam pred nastopi veliko manj treme kot na začetkih, če pa je skoraj ni, se ne počutim preveč dobro. Trema in adrenalin vsekakor ne škodita. Nimam pa kašnih posebnih priprav. Mogoče rabim le miren kotiček, da se umirim in v glavi preletim koncertni program. To svetujem tudi pevcem, da se umirijo in nekako skoncentrira-
jo. Na odru pa želim delovati mirno in sproščeno, ker nemir in nesproščenost preneseš nehote tudi na pevce. Vedno pa jim pravim, da moramo na odru sodelovati in delati kot ena celota. Če je nastop daljši n$ znam povedati, kako se po nastopu počutim, najbolj sem podobna izpraznjeni bateriji (smeh). Vse kar sem imela povedati je
upam pa vendarle, da moj pogled o' tako grd...(smeh).
Včasih sem kar malce presene' čen, ko med zborovodji najdem tudi skladatelje, imaš kaj te žilice?
Ne, nimam in me tudi ne mika, če povem po pravici. Je pa .res, da sem za potrebe cerkvenega zbora priredil3 par skladb. Za interno uporabo.
ostalo na odru in v dvorani med poslušalci. Včasih se ne morem ubraniti solz, ko čutim, da smo zapeli tako, kot nam niti na najboljši vaji ni uspelo. Nazadnje se mi je to zgodilo s pod-nanoškim zborom ba tekmovanju primorskih zborov v Postojni. Bili smo tretji najboljši zbor tega tekmovanja. Pevci so solze opazili in vedeli, da so solze zadovoljstva. O, znam pokazati tudi nezadovoljstvo. Takrat menda strašno grdo gleda. Fantje iz Okteta Castrum pa mi pred vsakim nastopom rečejo: »Ma sam nje ns grdu gljedt!« (smeh). Pravijo namreč, da znam tako grdo pogledati, da jim kar kri zastane,
Nadja, kaj pa prosti čas,, zdi se, d3 ga ni prav dosti?
Res ga ni prav veliko, če pa je, ga izkoristim za branje zgdovinskih romanov, planinarjenje, tek ali sprehod s psičko Mišo. Letos januarja je brat postal ponosen očka, jaz pa ponosu3 teta nečaku Jakobu. Ko nas obiščejo* mu posvetim ves prosti čas.
Kaj pa kakšna zanimiva zgodba <z tvoje prakse?
Ja, pa še resnična je. Bilo je na reviji Primorska poje v Lokvi pri Divači-Čakala sem na nastop svojega zbora-Ponavadi seveda nisem v dvorani h1 ne poslušam drugih zborov, tokrat p3 meje zamikalo. Sedela sem v dvorani ploskala zboru, ki je odhajal in nato zboru, ki je prihajal in ugotovila, d3 ploskam mojemu zboru. Videla sem. da pevci zaskrbljeno pogledujejo v dvorano in me iščejo z očmi. Namreč zbor pred nami ni nastopal, ta infof' macija pa do mene ni prišla. Nakar sem ugotovila, da sem še glasbene vilice pustila v garderobi. Stečem po nekih strmih stopnicah in sem še skoraj padla. Sreča je bila v tem, da je pred našim nastopom imel svoj govor Rudi Šimac in me tako rešil iz te neprijetne in hkrati komične situacije (smeh).
Pod Latnikom je »klepeta^ Ivan Mermolft
IZPOD FARNIH ZVONOV
Župnijski dnevi v župniji
A • I
Ajdovščina
Z župnijskimi dnevi, ki so potekali v dneh od 13. do 16. novembra pod geslom »Družina-župnija«, smo v župniji sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini zaokrožili leto družine. V svojo sredo smo povabili frančiškana p. Marjana Čudna, župnika iz župnije Ljubljana-Vič. Pater Marjan nas je na začetku spodbudil, da naj bodo ti dnevi, kakor naša vipavska burja, ki naj prevetrijo naše odnose, povežejo naše družine in nam približajo domačo župnijsko cerkev kot prostor srečevanja z živim Bogom.
•>
/^\d četrtka do nedelje je na sre-V^/čanjih, ki so zajela vse stanove v župniji, velikodušno delil z nami optimistične spodbude, misli, besede in izkušnje. V petek so si medsebojne izkušnje izmenjali mladi iz obeh župnij. Viški mladinski cerkveni zbor je z lepim petjem obogatil večer. Prisrčno je bilo sobotno srečanje z otroki ter ostarelimi in bolnimi. Pri sv. mašah smo začutili, da se srečujemo z živim Bogom, ki nas vedno z odprtim srcem pričakuje, ki razume naše stiske in nas v preizkušnjah tolaži.
Ob koncu smo ocenili, da so bili župnijski dnevi le ena stopnička na poti našega župnijskega življenja in povezovanja. Talente, ki smo jih po zakramentih prejeli, ne smemo zakopati, pač pa z njimi trgovati in jih deliti z vsemi s katerimi se srečujemo. Tudi letu mladih, ki v cerkvi na slovenskem že poteka, bomo poskušali v župniji Ajdovščina dati poseben poudarek. Niko Ličen
Mladi pritrkovalci iz Lokavca
Pritrkovalec - kdo pa je to? Je glasbenik, ki igra na zvon.
Kaj je pa pritrkavanje? To pa je ritmično udarjanje s kemblom po udarnem obroču zvona.
Ponavadi imamo v zvoniku vsaj tri zvonove, ki skupaj pomenijo en instrument, ki mu pravimo zvonilo. Na tem zvonilu igrajo-pritrkavajo trije pritrkovalci in zelo morajo paziti na ritem. Udarci morajo biti posamezni in hitri, vendar toliko hitri, da dva pritrkovalca ne udarita hkrati na udarni obroč zvona. Vedeti moramo, da ko igramo na zvonove, smo visoko v zvoniku, kar pomeni, da naše igranje slišijo in poslušajo daleč naokoli.
Zakaj pa pritrkavamo? Pritrkava se v cerkvene namene. Pritrkovalci pojemo slavo Bogu, kličemo ljudi k molitvi in oznanjamo cerkvene praznike.
Kdo pa pritrkava? Včasih so pri-trkavali samo odrasli moški, danes pa ni več tako. Pritrkavajo dekleta in fantje, mladi in starejši, vsi tisti, ki to
umetnost obvladajo in imajo radi zvonove.
V Lokavcu imamo kar petnajst pri-trkovalk in pritrkovalcev. To so otroci stari od 5 pa do 13 let. Pred dvema letoma so prvi začeli Stane, Eva in Anej, ki so že skoraj pravi mojstri, saj so prejeli že veliko pohval in že zasedli tretje mesto na tekmovanju v Ajdovščini lani in letos v Škocjanu pri Novem Mestu. Huda konkurenca sta jim Tina in Urška, ki sta se pridružili malo kasneje. Postopoma pa so prihajali in kar še prihajajo k vajam še drugi otroci, ki se lepo učijo in prav kmalu bodo dosegli lepe rezultate.
Kdo jih pa uči? Nada in Beti, ki imava tudi radi zvonove in pritrkavanje.
Pred nami so veliki cerkveni prazniki in v Lokavcu imamo dve cerkvi in seveda dva zvonika in poskrbeli bomo, da bo glasba zvonov odmevala iz obeh zvonikov in oznanjala, da v našo deželo prihajajo prazniki in veselje.
Nada Blažko
Vesela ajdovska tržnica
V spomin pokojnemu Romanu Buncu
Dramska skupina Žar je Ajdovcem že dolgo poznana. S svojimi nastopi dokazujejo, da lahko marsikdo svoje skrite talente uresniči tudi ob odhodu v pokoj. Z izvirnimi igrami navdušujejo v domačem kraju, gostujejo po Sloveniji in žanjejo priznanja na festivalih za tretje življenjsko obdobje. Ada Bačar je uspela s svojo ustvarjalnostjo in predanostjo delu iz njih izvabiti skrite igralske talente. V četrtek, 13. novembra 2008, so v organizacij študijskega krožka »Obudimo kulturno življenje na vasi«, ki poteka v sodelovanju z LU Ajdovščina, zaigrale v Dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu svojo prvo uspešnico Vesela ajdovska tržnica.
i
i
t
)
i
i
i.
i.
n
a
i.
0 a i, v
1
•-
ir
i-
i
d
Ji
i£
k
■i
V predstavi temperamentne branjevke hvalijo svoje pridelke, se prepirajo, se ob pesmi veselijo in hudomušno spogledujejo in modrujejo. To predstavo so poklonile Lokavčanom v spomin na pokojnega Romana Bunca, ki jih je s svojo harmoniko zvesto spremljal mnogo let. V dvorani že dolgo nismo videli toliko nasmejanih obrazov, kar je pričalo, da so gledalce uspeli pritegniti in nasmejati.
Predstava je zbrala tudi številne člane in sorodnike družine Bunc.
Življenjska zgodba Romana Bunca je vredna spoštovanja in zanimanja. Nekaj kratkih utrinkov iz njegovega življenja sta mi zaupali njegova žena Anica in hči Tatjana.
Rodil se je 15. oktobra 1933 v Lokavcu. Vojna leta so ga usodno zaznamovala, zlasti 20. januar 1943, Za njihovo rojstno hišo je bilo takrat skladišče z vojnim materialom in otroci so dobili v svoje roke bombo. Ne sluteč, kaj je to, so se z njo igrali, žal pa je ta nevarna igrača eksplodirala. Ubila je Romanovega brata Jožeta, Roman je za posledicami poškodb izgubil vid, mlajša sestrica Liljana pa je bila lažje poškodovana.
Po vojni je obiskoval šolo v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, kjer je končal glasbeno šolo in se naučil igrati harmoniko. Ko se je 16-leten vrnil domov, ga je za igranje še dodatno vzpodbujal sorodnik Franjo Sežun, ki mu je približal note. Skupaj sta note prevajala v Braillov zapis. Prvo harmoniko mu je kupila mama.
Njegov veder značaj in glasbene spretnosti so kmalu opazili tudi drugi. Veseli dogodki v življenju ne morejo brez harmonike. Na prvo ohcet so ga povabili, čeprav je takrat znal zaigrati le tri pesmi. K tem je hitro moral dodati nove, saj so ga vabili na viste, igral je na številnih veselicah, dobrodelnih koncertih. Prav na eni izmed vaških veselic je postala nanj pozorna mlada 17-letna Anica s Ceste. Vzbudil ji je pozornost s svojo glasbo in veselim značajem. Dve leti kasneje sta se
poročila in v zakonu se jima je rodilo 6 otrok. Žena Anica ni nikdar obžalovala, da seje poročila z njim, saj je bil dober mož.
Vsakega dela seje loteval z navdušenjem, vendar je vedno na prvo mesto postavljal skrb za družino. Energijo je črpal prav z igranjem na porokah, kar je izpolnjevalo njegbvo življenje. S ponosom je pripovedoval, daje igral na več kot 1.200 ohcetih.
Poleti je občasno igral tudi v Bohinju v hotelu Zlatorog. Ustanovil je tri ansamble, najprej Goriški kvintet, ansambel Planika in Duo Roman, kjer je v duetu igral s svojim sinom.
Domači pripovedujejo, daje bil kljub slepoti zelo optimističen in vesel človek. Bil je zelo samostojen in ustvarjalen. Imel je utečen dnevni ritem. Pomagal je pri kuhinjskih opravilih, skrbel za otroke in kasneje za vnuke. Obdeloval je vrt, sam je žagal in cepil drva. Sinu je pomagal pri gradnji hiše, težave je imel le s predstavo o barvah, saj je vid izgubil že pri desetih letih. Nekaj časa je upravljal gostilno na Grajšku, mnogo let je bil predsednik Zveze vojnih invalidov v Ajdovščini. Rad seje udeleževal številnih izletov.
Bil je zelo moder, znal je prisluhniti in svetovati, zato je imel mnogo prijateljev, ki so ga spoštovali.
Članica Društva Žar Klara Štrancar je o sodelovanju z Romanom napisa-
la:
»Prvi nastop smo s pokojnim Romanom imeli v juniju 2002. Ada Bačarje ob zaključku študijskega leta 2001/2002 Univerze za tretje življenjsko obdobje Društva MOST pripravila kulturni program. Za to srečanje j,e napisala scenarij prve, krajše variante Vesele ajdovske tržnice. Ob spremljavi Romana smo nastopajoči zapeli pesem Imamo tržnico, ki jo je napisal Stanislav Bačar. Ker je bila ta predstava dobro sprejeta, je Ada besedilo razširila in v igro vnesla repertoar pesmi, kijih še danes prepevamo v tej Veseli ajdovski tržnici. Z Romanom smo to veseloigro predstavili v različnih krajih Slovenije in zamejstvu -skupaj 37-krat. S še večjim vese-
ljem nas je spremljal ob prepevanju Gregorčičevih pesmi v predstavi Nazaj v planinski raj. Z njim smo imeli 7 predstav - zadnjo v Dvorani prve slovenske vlade v februarju 2006, to je le dva meseca in pol pred njegovo smrtjo.
Veliko lepih trenutkov smo preživeli z Romanom. Obiskovalce predstav je vedno zabaval pred in po nastopih. Bil je vztrajen, razpoložen in potrpežljiv, kajti zadnje leto je bilo opaziti, daje težko z bolečimi prsti udarjal po tipkovnici njegove stalne spremljevalke - harmonike.«
Tudi Lokavčani se Romana spominjamo s prijetnimi spomini in spoštovanjem.
Alenka Furlan
Veseli december 2008
Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
15.	december:
Med 13.00 in 15.00 - Festival namiznih iger (MSA)
Med 14.00 in 16.00 - Izdelovanje novoletnih okraskov in krašenje dvorane (CMD in PUM)
Med 14.00 in 18.00 - Glasbena delavnica »didgeridoo« (Sebastjan Leban)
Med 16.00 in 18.00 - Izdelujmo okraske: Snežak v snegu sedi (MDPM)
Ob 18.00 - predstava ČARODEJ MARIS
16.	december
Med 13.00 in 15.00 - Festival namiznih iger (MSA)
Med 14.00 in 16.00 - Izdelajmo božičkove nogavice (CMD in PUM)
Med 14.00 in 16.00 - Glasbena delavnica »didgeridoo« (Sebastjan Leban)
Med 16.00 in 17.00 - Izdelujemo okraske: Medvedek Berto in jelenček Rudolf (MDPM)
Med 16.00 in 18.00 - Izdelajmo intarzijo - slike iz furnirja (Darko Poženel)
Ob 17.00 - lutkovna predstava ČAROBNA JASA (Dramska skupina ŽAR)
Ob 18.00 - BALETNA PREDSTAVA (GŠ Ajdovščina, Sergej Semenjuk)
17.	december
Med 13.00 in 15.00 - Festival namiznih iger (MSA)
Med 14.00 in 16.00 - Izdelajmo božičkove nogavice (CMD in PUM)
Med 14.00 in 17.00 - Glasbena delavnica »didgeridoo« (Sebastjan Leban)
Med 16.00 in 18.00 - Izdelajmo okraske: Pisane smrekice (MDPM)
Med 16.00 in 18.00 - Izdelajmo intarzijo - slike iz furnirja (Darko Poženel)
Ob 18.00 - lutkovna predstava PRAVLJICA O ZLATI ROŽI (Melita Osojnik)
18.	december
Ob 13.00 - nastop FOLKLORNE SKUPINE VDC Ajdovščina Med 13.00 in 15.00 - Festival namiznih iger (MSA)
Med 14.00 in 16.00 - Izdelajmo božičkove nogavice (CMD in PUM)
Med 14.00 in 18.00 - Glasbena delavnica »didgeridoo« (Sebastjan Leban)
Med 16.00 in 18.00 - Izdelujmo okraske: Bele snežinke, zvezdice bele... (MDPM)
Med 16.00 in 18.00 - Izdelajmo intarzijo - slike iz furnirja (Darko Poženel)
Ob 19.00 - interaktivna delavnica LIČNA hiša
19.	december
PRAZNOVANJE 5-LETNICE MSA
Med 8.30 in 14.00 bodo potekale naslednje delavnice:
Izdelajmo igrače - spomin, domine, lonček-ulovi ter Igre s kredo - kako smo se igrali nekoč (MDPM) CMD in PUM delavnice, taborniške veščine (RMB), fotografska delavnica (Jutro), predstavitev inštrumentov (tolkala, bobni, didgeridoo)
Ob - MSA	'■■■■■■■I
Nastop pevskega zbora Stomažanke, nagovor, Extreme team film - PREMIERA 17:00 Razvoj mladinske dejavnosti v Ajdovščini Sledi glasbeno-družabno srečanje s pogostitvijo.
20.	december
9.00 - start ZIMSKEGA POHODA NA KOVK (taborniki RMB)
Dopoldan - 97. Bolšja tržnica na Trgu 1. slovenske vlade Med 11.00 in 13.00 - Jelka odeta v škorenjčke, zvezdice in božičke (MDPM)
Med 13.00 in 15.00 - Glasbena delavnica »didgeridoo« (Sebastjan Leban)
Ob 17.00 - lutkovna predstava MUCA COPATARICA
Ob 21.00 - glasbeno-veseli december v ŠC Police - DAN D in NIET
21.	december
Med 15.00 in 17.00 - prodajna razstava izdelkov veselo-decembrskih delavnic Ob 17.00 - gledališka predstava MARTIN KRPAN Z VRHA (gledališki krožek 0§ Danila Lokarja Ajdovščina, režija Peter Avbar)
■ Od 18.30 dalje - PLESNI VEČER s Plesno šolo Mravljica
22.	december
Med 13.00>in 15.00 - Festival namiznih iger (MSA)
Med 14.00 in 16.00 - izdelava maket (taborniki RMB)
Med 15.00 in 17.00 - Glasbena delavnica »didgeridoo« (Sebastjan Leban)
Med 16.00 in 18.00 - Praznična dekoracija (MDPM)
Ob 18.00 - glasbeni koncert GODALNI KVINTET učencev GŠ Ajdovščina, vodja Sanja Kaludžerovič
23.	december
Med 13.00 in 15.00 - Festival namiznih iger (MSA)
Med 14.00 in 16.00 - delavnica taborniških veščin (taborniki)
Med 15.00 in 17.00 - Glasbena delavnica »didgeridoo« (Sebastjan Leban)
Med 16.00 in 18.00 - Kuharska delavnica: piškotki, piškotki ... (MDPM) '
27.	december
Ob 17.00 - pravljice gospodične Bazilike ZLATI KLJUČEK, nato nas bo obiskal DEDEK IVIRAZ! (taborniki RMB)
28.	december
Med 17.00 in 19.00 - prodajna razstava izdelkov, nastalih na veselo-decembrskih delavnicah Ob 19.00 - PRAZNIČNI KONCERT, (DU Ajdovščina)
Sledi MILONGA v avli Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina.'
Vabi vas MSA, ki si pridržuje tudi pravico do drobnih sprememb, popravkov in dopolnitev progra* ma. Še več informacij: Vili 031-814-905 ali TIC Ajdovščina, 05/36 59 140, www.tic-ajdovscina.si
MIKLAVŽEV
AJDOVŠČINA
05.12. - 07.12. 2008
C - 2 POD OGREVANIM ŠOTOROM
sobotaTnedelja
22 - 03' Glasbeni večer
DJ0MIS
05. 12.
3K
ANA PUPEDAN
D| DAHLILA
OR 1 ? '
S* -17*’ Hiša mladih se predstavi	VJ v} .	* j
lO" -13'’ Otroška delavnica: Snežko snežak (CSD-CMD) 10”-14” Delavnica: Izdelovanje cvetja (Upokojenci Ajd.) 11" - 14s Otroška delavnica: Miklavž in angelčki se vrtijo, stanovanje nam krasijo... (MDPM)
11h - 14h Streljanje z lokom,hoja z A-jem,pimp moj šotor... (Ajdovski taborniki)
14.30	PRIHOD MIKLAVŽA S SPREMSTVOM (KD Vmivc)
15.30	Nastop čarodeja (Progalant d.o.o. in MSA)
16.30	Predstava 'Mama na službenem potovanju’
(OŠ Šturje, podružnica Budanje)
17.30	Nastop skupin plesnega centra ADC 22 - OS” Večerni koncerti
LOUDSREAKER AL LIAN C E
THE HOAX PROGRAM
IENAGE
07. 12.
10’ - IS" Hiša mladih se predstavi 1f -15* Delavnica: Izdelovanje cvetja (Upokojenci Ajd.) 11” -14* Foto delavnica in foto natečaj (Društvo Jutro) 13’ -15’ Likovna delavnica za otroke (Lična hiša)
13’ -16’ Delavnica: Naredimo praznično hišico za Miklavža in angelčke... (MDPM)
15.30	SREČANJE MLADIH HARMONIKASEV
16.30	PIHALNI ORKESTER GŠ AJDOVŠČINA
17.30	Nastop skupin plesnega centra ADC
18.30.21.30	TRIO DADO
VSE DNI PROST VSTOP VLJUDNO VABLJENI !
DJ.OMIS
center farna vipava
MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO
TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI
CENTER FAMA Jjgli
FAMA


TEHNIČNI PREGLEDI
Goriška cesta 13, VIPAVA
M 36 71 199,36 71 192
kultura, fosili
Romanje s Trubarjem
je Lavričeva knjižnica v Ajdovščini ob 500. obletnici rojstva ponudila 10. dan letošnjega listopada. Med življenjem in delom Primoža Trubarja je romarje vodil dr. Mihael Glavan, ki je 'Trubarjevemu letu' s kar 28. bolj ali manj monografskimi deli o protagonistu, dodal Trubarjev album in Trubarjevo razodetje. In njuna predstavitev je bila tudi vodilo literarnega potepa.
~T'Vr. Mihael Glavan slavljenca uvo-JL/doma postavi v zgodovinski okvir in družbeno-politične smeri ter v nadaljevanju z gosti potuje med ključnimi postojankami v uresničevanju njegove poklicanosti.
Trubar, ki je postavil temelj slovenske kulturne identitete; njene besede in jezika, je globoko zajet in prepoznan v evropski zgodovini. Prepoznal je zgodovinski trenutek vrenja 16. stoletja, duh humanizma, ki je preko renesančne umetnosti in kulture odseval na vsa področja, in se v teokratičnem času, z bogom v središču sveta, priključil vodilnemu toku humanistične in renesančne misli in verske reforme. Ob tem v projekt evropske reformacije vključi ogromno skupino slovanskih narodov. V slovenski jezik prevedena celotna nova zaveza je namreč vzpodbudila tako Dalmatina in ostale kot tudi druge slovanske jezike k pozornosti, ki je bila tedaj podkrepljena tudi z razmerjem do turškega imperija, vitalno ogrožajočo silo v Evropi.
In je Trubar v Evropi veljaven vseh 500 let; ob 500 letnici rojstva pa je tudi dr. Glavan za oživitev in ohranitev Trubarjevega duhovnega in kulturnega projekta prispeval širšo predstavitev njegove biografije. Velikega moža se dotakne z vseh treh vidikov; spoznamo posameznika s svojo bivanjsko zgodbo, reformatorja pripetega v konkretne kraje ter pisca in stvaritelja slovenske knjižne besede. Nastal je Trubarjev album, modernejši monografski pristop, ki v 16 poglavjih zajema njegovo pot od mladosti v mlinu preko glavnih postaj vse do konca, do letošnje nove pridobitev njegovih naj-
novejših del, ki so delno objavljena v Trubarjevem razodetju.
Predstavitev knjižnega dela ob ključnih poudarkih posameznih poglavij dr. Glavan začne z Mladostjo in domačijo v mlinu (1508-1520) na Rašici. Sem še vabi obnovljena žaga in galerija. Uka žeja ga (1521-1530) vodi med Reko, Salzburgom in Trstom; kot mladi duhovni pastir preživi šest let v Laškem, ko začenja svojo pot k ‘čistemu evangeliju’; jo nadaljuje kot pridigar v Ljubljani (1536-1540) in pridigar v Trstu (1540-1542) ob škofu Bonomu. In potem (1542-1547) doživi trenutek najvišje časti ob mestu kanonika v Ljubljani; delo nadaljuje s stvaritelj st vom v tujini (1548-1553), kjer leta 1550 v Rothenburgu ob Tauberi napiše Katekizem in tudi Abecednik; kot ‘velik zaslužen mož’ v Kemptenu (1554-1560) začne prevajati sveto pismo in napiše tamkajšnji cerkveni red, ki velja nadaljnjih 400 let, do konca 2. sv. vojne; svoje svetopisemsko prevajanje nadaljuje in me-
sto Superintendenta v Ljubljani med leti 1562-1565 mu ponudi še kratka leta slave, ko obišče tudi sv. Križ v Vipavski dolini, a ga Cerkovna ord-ninga ponovno pošlje na tuje, kot pregnanca na Nemško (1565-1566). Nadaljnja leta mu v Derendingenu do 1579 naklonijo zrelo ustvarjalnost, ko tudi dokonča prevajanje Svetega pisma; in s postankom v Tubingenu nadaljuje pot poslavljanja do 1586.
V Trubarjev album pa dr. Glavan prida še Romanje v naš čas, ki ga podkrepi z Izborom Trubarjevih portretov.
Imenitna izobrazba in znatna mera sreče sta ob izjemni vitalnosti in kreativnosti z veliko željo po delu in spreminjanju sveta navdihnili tudi več desetin letošnjih portretistov Primoža Trubarja. Posvečen v duhovnika na prvo mesto v Laško začne teološko razvojno pot od reformiranega katolištva k uradni reformirani luterantski cerkvi nemške smeri. Na vseh vmesnih poteh je v svojem pastoralnem delu zgleden tudi s svojim načelnim in etičnim ravnanjem, v cvetu njegovega ustvarjalnega obdobja pa so se njegova dela tudi vedno prodajala brez težav. In tako tudi danes, ko sta pri založbi Mladinska knjiga izšli Trubarjev album in Trubarjevo razodetje dr. Mihaela Glavana.
Slednje v ličnem žepnem izvodu povezuje Trubarjeve prevode svetopisemskih odlomkov, bogato okrepljene z njegovimi komentarji in razmišljanji, ki so še kako aktualna danes, ko
bog že dolgo dni ni več središče sveta. Ko ‘antikrist hodi okoli z velikimi vrečami denarja’ in je zdrav ponos ponošena srajca, pa bi bil (ne)kdo po Trubarjevi meri toplo dobrodošel tudi ‘v živo’.	LaraSa
4-*
k om p a
((•080 24 42 j
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
POMOČ
Kompa je podjetje, ki ponuja računalniško pomoč na vašem domu ali v vašem podjetju. Ponujamo širok razpon storitev, visoko kakovost naših uslug pa zagotavljamo z nenehnim izobraževanjem in prilagajanjem potrebam naših uporabnikov.
Ker za manjše težave obisk serviserja na domu ni potreben, smo za vas odprli brezplačno telefonsko pomoč, na kateri se bomo potrudili za rešitev vašega problema.
Pokličite nas na številko 080 24 42 in zagotovo vam bomo lahko pomagali!
Castrumfoto 08
Se do 5. decembra je v Pilonovi galeriji na ogled razstava del, ki so nastale na letošnjem 6.mednarodnem fotografskem srečanju CASTRUMFOTO 08, ki je potekal pod okriljem Pilonove galerije Ajdovščina in v organizaciji Primoža Breclja med 20. in 22. junijem v Vipavskem Križu.
T etošnje fotografsko srečanje J—/Castrumfoto na svoj način govori o preseganju primarne naloge medija. Z zadano temo razkrivanja kotičkov in vogalov mesta, ki so v svoji samoumevnosti domačinom postali »nevidni«, se je izza maske vsakdanjega razkril njihov mikrosvet in ujetje njega pojavnosti v fotografski objektiv je tako oživelo bistvo in bit predmetnega. Na ogled postavljen fotografski zapis življenja in bitja mesta skozi individualnost fotografskih pogledov odkriva majhne »čudeže«, ki so se po-tajili v senci večjih in kijih vsakdanjik tako vztrajno odmika sodobnim očem. Stvarjalke in stvarjalci fotografij so jim skozi sodobne oči večidel dodelili dejanje osrednjega »subjekta«, jim prepustili zgodbo v pripovedovanje.
Njihov odhod v sobane vrta ali naravnega ambienta, ki ga zaznamuje živa preteklost, skrita v toku letnih časov in časa let, v ciklu dneva in
noči, življenja in umiranja, je delno že prestop v odkrivanje še ne neodkritega. Najsi ta pristop k iskanju znotraj predmetnega, otipljivega in stvarnega že zajema vnaprej zarisan koncept ali pa je bilo fotografsko oko odprto za »novo« in pripravljeno na sprejemanje drugačnega - v odkrivanju samem je že vsebovana mera radovednosti in dojemljivosti, potrebna za odigranje 'fotografske naloge. Odziv fotografinj in fotografov, njihovo interpretiranje opaženega ter predstavljanje svoje vizije, je prevajanja videnega v medij. ki že sam po sebi nosi ogledalo stvarnosti. Odkrivanje skrivnosti je tako zamenjalo (nalahno) odstiranje pritajenega in neizgovorjenega in objektu je bil razkrit le njegov pomen, smisel, značaj in esenca.«
Razstavo spremlja katalog s spremnim tekstom kustosinje razstave Tanje Cigoj.
imi, foto MSlejko
Pilonova galerija Ajdovščina 3. december 2008 ob 19.00 uri
Večer kratkih filmov Roberta Kuster-leta in Ferruccia Goie
5 kratkometražnih filmov: Blave, Hommage to sv. Elisabeta Turingijska, Looking in the Eyes, Dancing Water in Domenica
dei fiori.
Roberto Kusterle je na polju likovne umetnosti prisoten že od sedemdesetih let, ko seje ukvarjal s slikarstvom in instalacijo, zadnjih dvajset let pa se posveča predvsem fotografiji. Nadrealističen, pravljičen in temačen svet njegovih fotografij z izrazitimi režijskimi prijemi, ki zajemajo apokaliptične scenografije, fantastične kostumografije ter dodelano masko in postavitev človeških figur v prostoru pa presegajo samo fotografsko sfero in posegajo že na področje filma. Pet kratkih filmov je posnel v sodelovanju z mladim filmskim ustvarjalcem Ferrucciom Goio, ki se že več let ukvarja z videom in kratkim filmom, pri čemer pokriva tako področje scenaristike in fotografije kot režije in montaže. Leta 2007 je diplomiral na videmski univerzi na oddelku Dams Cinema Gorizia.	pg
T etos, 16. novembra smo pripra-JL_/vili in izpeljali osmi pohod po Vertovčevih poteh. Prvi je potekal 18. novembra 2001.
18. julija 2001 smo z županom Marjanom Poljšakom in svetnikom Antonom Kreševcem pregledali območje, po katerem naj bi pohod potekal ter dokončno določili steze in poti pohoda, ki z manjšimi spremembami in dopolnitvami, veljajo še danes.
Fosili - naša naravna dediščina - 70
Letos smo prvič k sodelovanju povabili KS Gaberje. Povabilo so sprejeli. Za njihovo »vplivno območje« smo jim določili kapelico pod Ostrim vrhom. Tam so letos že postregli pohodnikom. Ko sem šel letos od kapelice proti Ostremu vrhu, sem se spomnil ne tisti 18. julij. Takrat sem se, kakih 20 metrov proč od kapelice, brcnil v manjši okroglast kamen, ga pogledal in vtaknil v žep. Kamen iz eocenskega konglomerata je imel na površini kar lepo vidne preseke numulitin s premerom okrog 6 mm. Kamna nisem brusil, pač pa sem nekatere preseke fotografiral (šele 3. februarja 2005). Do takrat je bil primerek v depoju. Ker ni bil brušenje fotografija fosila malo zamegljena, vendar dovolj razločna za določitev.
Fotografija, ki jo objavljam, predstavlja foraminifero - pražival. Zanesljivo gre za rod Nummulites, žal se vrste brez brušenja ne da doličiti. Je pa zelo podoben numulitom, ki sva jih z vnukom Juretom nabirala na Planini. Večino v kamnu, nekateri pa so bili prosti, izluščeni iz materiala.
Ob tem!
Jure je brat Tomaža Slokarja, svetovnega podprvaka v modelarstvu, ki je bil predstavljen »Pod Latnikom« v prejšnji številki in smo ga »zatajili«.
Takih in podobnih primerkov, kot je ta na fotografiji, je na in ob Vertovčevih poteh veliko. Morda bi bilo dobro nekoč, nekje pripraviti razstavo fosilov, najdenih prav na poteh tega pohoda.
Stane Bačar - se nadaljuje
l .
kultura
Peta obletnica delovanja DePZ Plejade
V soboto, 8. novembra, smo dekleta Dekliškega pevskega zbora Plejade s koncertom obeležile petletnico delovanja. Nabito polni Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini smo pod vodstvom Metke Colja in ob spremljavi Sare Rustja ponudile v poslušanje našo pesem.
Na evropskem natečaju Mladi za razvoj 2007
Zmagovalna slovenska plakata
Dvaintrideset likovno nadarjenih dijakov in dijakinj iz slovenskih srednjih šol se je letos udeležilo mednarodnega natečaja za plakat z naslovom Mladi za razvoj 2007, ki ga je razpisal Evropski komite za razvoj, s sedežem v Strassbourgu v Franciji. Namen natečaja je vključiti dijake stare med 15 in 18 let v novo strategijo za pomoč Afriki pri trajnostnem razvoju.
T)rogram koncerta je bil povzetek X naše dosedanje poti. Zasnovan je bil kot pesem, sestavljena iz petih kitic, pri čemer je vsak sklop programa predstavljal kitico zase. Prvi sklop so sestavljale sakralne skladbe, s katerimi smo se jeseni 2004 predstavile na uvodnem koncertu. Poleg že slišanih skladb smo program osvežile tudi z dvema novima skladbama: Mendelssohn - Bartholdyevo Hebe deine Augen auf zu den Bergen in Schubertovo Heilig ist der Herr.
Z drugo kitico naše pesmi smo se z umetnimi in priredbami ljudskih pesmi sprehodile po raznobarvnih slovenskih pokrajinah. Po dveh prekmurskih pesmih San se šetao in Ne ouri, ne sejaj smo se ustavile v Beli krajini z njihovim znanim napevom Igraj kolce.
Nato smo se podale v Rezijo, kjer smo občudovale Zeleni polog in popotovanje končale s opisom jeseni na Krasu.
Drugi del koncerta je bil bolj sproščen in razigran. Uvedle so ga črnske duhovne pesmi, med katerimi sta poslušalce navdušili zlasti skladbi 1 will follow him in Hail Holy Queen iz filma Nune pojejo. Četrti sklop programa je bil namenjen zimzelenim melodijam. Poslušalci so lahko obujali
spomine ob slovenskih popevkah, kot so Mlade oči, Brez besed, Poletna noč in Mini maksi. Vse, tako nastopajoče kot poslušalce, pa je verjetno najbolj navdušila zadnja peta kitica, ki smo jo skupaj z obiskovalci zapele v preddverju dvorane ob prigrizku in kapljici domačega vina.
Petletnica delovanja je tudi priložnost za podelitev priznanj za udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Katarina Volk je v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti podelila bronaste Gallusove značke dvanajstim pevkam, ki v zboru prepevajo že od samega začetka.
Plejade se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali pričarati nepozaben večer. Najprej hvala sponzorjem, ki ste nam materialno in finančno priskočili na pomoč. Hvala tudi vsem obiskovalcem, ki ste nam s svojim obiskom pokazali, da vam za Plejade ni vseeno.
Sploh hvala vsem, ki že pet let verjamete v nas. Upamo, da vam bomo s svojim petjem pričarale še veliko lepih trenutkov in privabile še kakšen nasmeh na obraz.
Valentina in Polona
L ia
'TVijaki so ustvarjali na teme po-vezane s problematiko v Afriki( podnebne spremembe, voda, električna energija in trajnostni turizem), da bi vsaj delček njihovih ustvarjalnih idej pripomogel k boljšemu in hitrejšemu razvoju v Afriki. Na sedež natečaja je prispelo kar 1300 del, med katerimi so jih v finale sprejeli okrog 50. Med njimi sta se znašli tudi edini Slovenki, Primorki Lara Likar in Tanja Lozej, dijakinji četrtega letnika. Kot izbrani finalistki sta tako 15. novembra odšli na podelitev nagrad v Strassbourg.
Tanja Lozej, sicer dijakinja 4. letnika
umetniške gimnazije v Novi Gorici, ki je svoj plakat ustvarila v Lični hiši pod vodstvom mentorice Polone Kunaver Ličen, se je uvrstila v finale in prejela priznanje za plakat na temo »onesnažena voda«. Lara Likar iz Škofijske gimnazije Vipava pa je ustvarjala na likovnem krožku pod vodstvom mentorja Davida Lična in za svoj plakat na temo »razvoj turizma v Afriki« prejela najvišjo nagrado, kar pomeni, da bo kot edina predstavnica Slovenije v EU skupaj z mentorjem marca 2009 potovala v Afriko in sicer v Zambijo.
pkl
V Lavričevi knjižnici odkrili doprsni kip dr. Karla Lavriča
v	/
20. november je bil v Lavričevi knjižnici prav poseben dan. Ne samo, da je to Dan slovenskih splošnih knjižnic, v Lavričevi knjižnici smo imeli še druge razloge za slavje: dokončali smo prenovo strehe in pročelja, postali ponosni lastniki stavbe in odkrili doprsni kip dr. Karla Lavriča.
TAan slovenskih splošnih knjižnic -L/smo začeli s tradicionalno klepe-talnico. Letos je bil gost klepetalnice Bojan Bizjak Zakawsky, ki je samo v letošnjem letu izdal kar 5 knjig. Pisatelj je predstavljal in prodajal svoje najnovejše knjige, z obiskovalci knjižnice se je pomenkoval o različnih temah, ki nas vsak dan žulijo, pripravil pa je tudi seznam knjig, ki jih priporoča v branje.
Zvečer pa smo v obliki besede iz Lavričevih časov (tudi samo vabilo
je bilo v takem stilu) pripravili slovesen program. Zbrane je pozdravil župan Marjan Poljšak, ki je poudaril pomen knjižnice za starejše in mlajše generacije in povedal, da se občina Ajdovščina tega tudi zaveda, saj je navsezadnje tudi financirala tako prenovo dotrajane strehe kot obnovo pročelja. Po 15 letih se je rešilo tudi lastništvo stavbe, ki je z Ministrstva za kulturo prešlo na javni zavod Lavričeva knjižnica.
Ob tej priložnosti smo v predverju knjižnice odkrili doprsni kip dr. Karla Lavriča. Doprsni kip je v mavčnem odlitku leta 1968 izdelal naš rojak Julij Lenščak in ga podaril knjižnici. Letos smo ga dali preliti v bron.
Za odkritje doprsnega kipa smo prosili gospo Francko Meden, rojeno Nabergoj, doma s Podgriča. Gospa Francka je naša dolgoletna in tudi naša najstarejša članica. Prav ta dan je namreč slavila 89. rojstni dan.
Življenje in delo Francke Meden je prisrčno opisala njena prijateljica Jelka Lemut, kije povedala, kako seje med drugo vojno Francka pridružila vaškemu odboru OF, nakar so jo leta 1944 Nemci aretirali in deponirali v Auschwitz in kasneje v Ravensbriick.
Spomine na te težke čase je kasneje
na podlagi svojega dnevnika opisala in najdemo jih kar v treh knjigah: knjigi Dorice Makuc Primorska dekleta v Nemčijo gredo (2005), v knjigi Silvije Kavčič Preživele smo in spominjamo se (2008) in v knjigi Kamenček v mozaiku zgodovine NOB našega kraja, ki jo je napisala gospa Francka sama.
Gospa Francka je vedno rada brala. »Brala sem še ob petrolji«, mi je zaupala. Spominjala seje, da so kot otroci doma zelo radi brali še ob petrolejkah in kako so jih starši opozarjali, da ne smejo predolgo brati, saj je bil petrolej drag.
Še vedno je zelo aktivna in prava zakladnica lokalne zgodovine in zato z veseljem pomaga. Tako je tudi z njeno pomočjo izšla knjižica Hišna imena v vaseh Otošče, Lozice in Podgrič.
Profesor Pavel Bogataj pa je spregovoril o dr. Karlu Lavriču in ajdovski čitalnici. Dr. Karel Lavrič (1818-1876), odvetnik, politik, publicist, narodni buditelj, pobudnik in ustanovitelj številnih čitalnic in taborov, je aprila 1864 v Ajdovščini ustanovil tudi čitalnico s knjižnico, predhodnico današnje knjižnice, ki nosi njegovo ime. Ne samo, da so si ljudje lahko knjige izposojali v knjižnici, ampak so knjige nosili tudi po vaseh, torej srečamo že
zametke potujoče knjižnice.
Karel Lavrič je pospremil začetek delovanja takratne čitalnice z besedami, ki so aktualne še danes. Namen je bil:”... duha buditi in bistriti s pod-učivnim čitanjem časnikov in knjig slovenskih pa tudi druzih narodov...” in še: “Vsa skrb naj vam bode za naš jezik, za klasike kakoršnega koli naroda, in za prav temeljno in obširno znanje. “
Svoje poslanstvo, ki se je seveda v skladu z zahtevami sodobnega časa razširilo tudi na ponudbo neknjižne-
ga gradiva in sodobnih on-line informacij, knjižnica še vedno izpolnjuje in tako ostaja mesto srečevanja vseh generacij.
Programje z domoljubnimi pesmimi spremljal nastop okteta Castrum.
V knjižnici si še vedno lahko ogledate priložnostno razstavo. V eni vitrini je na ogled originalna listina diplome dr. Karla Lavriča, v drugi pa je nekaj utrinkov iz takratnega časopisja in nekaj listin iz prvega obdobja delovanja naše knjižnice.
Zelenka Žigon
Živeti in ne le preživeti
Celiakija
Celiakija je kronična bolezen tankega črevesja, ki je posledica preobčutljivosti na gluten - sestavino pšenice, ječmena, rži in verjetno tudi ovsa. Gluten povzroča poškodbe sluznice tankega črevesja. Bolniki imajo prebavne motnje, primanjkuje jim vitaminov in drugih za normalno življenje pomembnih sestavin hrane, neredko pa je posledica bolezni tudi slabša odpornost in slabokrvnost. V nasprotju s preteklostjo, ko so obolevali v glavnem otroci, pa je danes veliko več celiakije odkrite pri odraslih. Naslovna misel je bila tudi vodilna misel prvega mini srečanja obolelih.
I Mino zdravilo pri diagnosticirani _L/celiakiji je dosledna vse življenjska dieta, kar pomeni, da iz prehrane popolnoma izločimo gluten. Odpade torej uživanje kruha, testenin, peciva, vseh z moko zgoščenih omak, vseh dodatkov, ki vsebujejo ojačevalce okusa, jušnih zakuh, piva (ječmenov slad vsebuje gluten), skratka vse hrane, ki lahko vsebuje gluten ali pšenične be-
ljakovine. Tako ostane izbira jedi zelo skopa in brezglutenska dieta sploh ni enostavna.
Vsi oboleli stremimo k istemu cilju - obvladati -bolezen in z njo čim lažje živeti. K temu cilju pa, žal, prevečkrat hodimo sami in nam manjka razumevanja, nasvetov.
Prav zato, pomagati drug drugemu, smo se pred kratkim srečale nekatere
obolele za celiakijo iz naše okolice. Zbralo se nas je šest, čeprav je obolelih na našem koncu precej več.
Ob prijetnem klepetu, izmenjavi izkušenj in res dobri hrani, ki smo jo uživale brezskrbno, saj smo vedele, da je pripravljena posebej za nas, smo preživele lep in sproščen večer v gostilni Pri izviru Hublja. Ker smo preživele res krasen večer, smo se odločile, da ga v bližnji prihodnosti ponovimo in se srečamo v Piceriji Anja, kjer so prav tako prisluhnili našim težavam in tako pričeli s peko pic brez glutena.
Ne, ne ustanavljamo društva, saj ga že imamo, niti nočemo biti njegova konkurenca. Želimo si le, da se bolniki iz naše dolSine med seboj spoznamo ter tako skupaj in lažje premagujemo težave, ki jih prinaša življenje s to boleznijo.
Zato vabimo vse, ki se soočajo s celiakijo, da se nam na naslednjem srečanju pridružite. (Info: 031 539 759, 041 274 811).
Skupaj bomo lažje dosegli cilj: Živeti in ne le preživeti!
Magdalena in Martina
Omnium vitiorum fundamentum avaritia est
(Lakomnost je temelj vsega zla )
'JV' akšnih petnajst let bo že od ta-X\jcrat, ko je k nam kar redno prihajal možev znanec. Možje bil takrat že precej bolan, zato nama je zelo prav prišla njegova nekaj urna ali nekaj dnevna pomoč pri hiši. Priden delavec je bil, tudi dober mehanik, popravljal je tudi najin avto. Ne vem kako mu je bilo ime, enostavno smo mu rekli Mojster. Ostajal je pri nama več dni, vendar ob sobotah se je vedno vračal v Ljubljano. Vsa najina prigovarjanja, da naj ostane še kakšen dan ali dva so bila zaman, ob sobotah je Mojster dvigoval dobitke in vplačeval stavne lističe za Loto.
»Boste videli, zadel bom sedmico na lotu, takrat se bom pripeljal z mercedesom«, nama je vedno zatrjeval ob odhodu. Verjetno bi se Mojster,če bi zadel tako pričakovano sedmico, pa čeprav je moj tedanji mož že pet let pokojen, pripeljal z mercedesom v mojo vas, da bi sosedom in meni pokazal, da seje splačalo vsak teden prepisovati po tristo loterijskih listkov. Vendar ga ni od nikoder. Lahko bi dodala še to, če bi v teh letih vložil toliko truda v delo in unovčil svoje znanje in sposobnosti, bi si mercedes zaslužil s svojim delom.
Ko ob večerih malo prej prižgem televizor, da ne zamudim dnevnika, večkrat naletim na prenos žrebanja lota ali kakšne drugih dobitkov. Pri opravkih na pošti imam vedno občutek, da se nahajam na okencu loterije, pri plačevanju goriva na bencinskem
servisu se zgodba ponovi, na poti k sorodnikom se peljem najmanj mimo treh igralnih salonov,da o reklamnih panojih, ki vabijo v bližnjo igralnico in obljubljajo dobitke ne govorim.
Vzela sem si čas, zemljevid Slovenije, hranim ga še iz osnovnošolskih dni, mi je v bližnji papirnici fotokopirala prijazna gospa, pa sem začela, počasi, saj imam vendar čas, sem upokojenka, od kljuna do repa z rdečim svinčnikom obkroževati kraje, najprej po seznamu poštnih številk, nato bencinskih servisov, nazadnje še seznam igralnic in igralnih salonov.
Moja fotokopija zemljevida Slovenije je vedno bolj in bolj zardevala. Vedno bolj sem zardevala tudi jaz. Če me vprašate zakaj, vam res ne bi znala točno odgovoriti; zaradi svojih otrok, ki naj bi bili zasvojeni igralci, ne, otrok žal nimam. Zaradi jeze, da malo tudi zaradi jeze, ker v tej naši in tudi moji državi samo gledamo in molčimo, naredimo pa nič. Zaradi sramu, da zaradi tega najbolj, sram meje v dno duše, da je lakomnost' igralcev in prirediteljev iger na srečo tako velika, da se ne sliši stisk žrtev in ne vidi solz žalosti in obupa. Zardevala sem tudi zato, ker se na tiste redke posameznike, ki si upajo in glasno rečejo ne vsem oblikam hazardiranja, vsuje plaz namigov, da počno to zato, ker so pripadniki takemu ali drugačnemu svetovnemu nazoru ali instituciji, da so proti samo posameznim prirediteljem iger na srečo, o ostalih pa molčijo. Tako so v svojem
opozarjanju in pobudah osamljeni, namesto, da bi se jim pridružili in jih podprli pri njihovih naporih. Za nas vse gre, za naš obstoj.
Se še spomnite zgodbe o kokoših moje mame, kako poučna je bila, res so bile tiste, ki jih je prinesla teta večje in so nosile večja jajca, ampak so tudi zelo hitro poginile. Mama, kljub visoki starosti ima še vedno kokoši, pridno ji nosijo jajca, malo manjša, a vztrajno. Prav ponosna je nanje.
Dragica Čuk Novak Manče 4 5271 Vipava
SKUPINA
AL-ANON
Toplo vabljeni na skupino za samopomoč svojcem in prijateljem alkoholikov - Al-Anon v Ajdovščini vsak četrtek od 19h do 21 h v prostorih Karitas na Vipavski cesti 11 v Ajdovščini (vhod gleda proti Sturski OS, ki je v barvi kivija). Pristojbine za članstvo ni. Prisrčno vabljeni! Informacije: 031 58 48 98, Lama in http:// www.al-anon.si/.
• I*
Življenje z alkoholikom
A Ikoholizem ni samo bolezen po-zVsameznika, ampak je družinska bolezen, saj postane sčasoma življenje s človekom, ki trpi za to odvisnostjo, pogubno, polno tegob, strahu, negotovosti, žalosti in obupa za vse ljudi, ki živijo z njim. To lahko potrdim sama, in takšna je tudi moja osebna izkušnja, saj sem veliko let svojega življenja preživela z alkoholikom in nisem poiskala pomoči. Poročila sem se polna upanja in ljubezni in spregledala sem, da je moj fant alkoholik. Niti slutila nisem, kako težka in trnova bo moja življenjska pot. Že v začetku sem ugotovila, da mož vse prevečkrat posega po alkoholu, vendar je še nekako šlo. Pozneje pa smo bili vsi v družini vedno bolj razočarani, nazadnje pa že psihično utrujeni zaradi njegovega, za nas nerazumljivega, početja. Mož ni bil nasilen, navzven je veljal za zelo uglednega in uspešnega človeka in nihče ni poznal dejanskega stanja v našem domu.
Zaradi nevednosti in sramu sem namreč naš družinski problem prekrivala pred sorodniki in znanci. Še tisti najbolj zaupni, ki sem jim povedala o naših težavah, so se samo zasmejali in zamahnili z roko, češ, kaj naklada, saj ni tako hudo. V glavnem so vsi, s katerimi smo se družili, vedeli, da mož pije, niso pa vedeli, da to počne dnevno in se čedalje bolj utaplja.
Po dolgih letih trpljenja nisem več mogla prenašati posledic njegove zasvojenosti. Nisem razumela, zakaj čezmerno pije in se ne more odreči alkoholu. Ves moj trud, usmerjen v to, da bi se spremenil in streznil, je bil zaman. Nisem vedela, daje to bolezen in da si iz zasvojenosti lahko pomaga samo on sam s svojo trdno odločnostjo in s pri-
znanjem, da je alkoholik ter tako, da si poišče ustrezno pomoč. Nekega dne sva se končno le dogovorila, da poišče pomoč in tako seje vključil v program Anonimnih alkoholikov, sama pa v Družinsko skupino Al-Anon za pomoč svojcem in prijateljem alkoholikov.
V Al-Anonu sem prvič začutila, da nisem več sama s svojimi težavami. Tu se srečujemo možje in žene s podobnimi zgodbami. Našli smo pomoč, tolažbo, upanje in pot v zdravo življenje. Samo ljudje, ki smo breme alkoholizma ali posledice te bolezni občutili na lastni koži, lahko razumemo tiste, ki še trpijo in ne vidijo izhoda iz brezupnega stanja. Tudi sama sem mnoga leta vso pozornost usmerjala v to, da bi streznila alkoholika, prevzemala sem večji del skrbi, obveznosti za dom in družino in premalo skrbela zase. S pomočjo Al-Anon programa in izkušenj članov pa se učim najprej poskrbeti zase, za svoje dobro počutje in za svoje zdravje. Pred prihodom v Al-Anon sem neprestano mislila in nadzorovala moža, danes pa posvečam več pozornosti sebi, na nadzorujem več njega, ampak svoje misli in svoja dejanja.
Če trpite zaradi posledic alkoholizma, vam toplo priporočam, da se nam pridružite in okusite moč našega programa. V Al-Anonu boste našli razumevanje in oporo, s pomočjo izkušenj starejših članov pa boste v varnem in ljubečem ozračju lahko reševali svoje težave in jih tudi premagali. Zelo pomembno pa je tudi to, da se svojci v program lahko vključijo sami, ne glede, če se je alkoholik že odločil za zdravljenje ali ne, če že živi trezno ali ne.
Mirjana, žena alkoholika
Svetlo,
toplo,
varno in prijazno leto 2009.
ŠKAPIN

popotnik^ zdravje
Bali - otok ljubezni
T etošnji dopust sva s Ksenijo, na -I—/njeno pobudo, preživela tako rekoč »na koncu« sveta, tam doli v Indoneziji. Za prvo spoznavanje tega čudovito pisanega predela sveta, ki je velik kot 96 Slovenij, seje odliočilo devet avanture željnih slovenskih popotnikov. Štartali smo z letališča Jožeta Pučnika, nadaljevali preko Dunaja do Taipea na Taiwanu, kjer smo presedli in odleteli do Denpasarja na Baliju. Po približno 20 urah smo prispeli, prvi šok, visoka vlaga, do 80% in temperature tja do 35 stopinj Celzija.
Vendar nas, željnih čimprejšnjega začetka zasluženega oddiha, za katerega vemo, da bo pravo doživetje, vreme pravzaprav niti ne zanima, saj takoj presedlamo v klimatizirano in skorajda podhlajeno prevozno sredstvo, ki nas zapelje v hindujsko oazo znotraj pretežno muslimanske Indonezije, ki jo tvori preko 1700 otokov, od tega je 600 otokov naseljenih.
Otok bogov Bali je velik za 'A Slovenije, od S-J 80 km, od V-Z 140 km, na njem pa živi, kar 3 milijone prebivalcev (550 na km2). Letno ga obišče še okoli 2 milijona turistov, zgradbe pa ne smejo biti višje kot je kokosova palma.
Bali je najbolj oblegan otok in raj za deskarje, potapljače - koralni grebeni, ribe raznoterih barv in velike želve... Je tudi otok za uživače, vendar ti že takoj povedo, da celotna Indonezija ni, kot na primer Tajska, primerna za t.i. sex turizem, ker velja za eno izmed območij, kjer je AIDS v porastu. Ob sobotah, pravijo’, da seje zelo lepo sprehodit ob kakšni plaži in uživat v pogledih na ljubečo se mladež, namreč, ob sobotah je to dovoljeno, zato se rado Bali imenuje tudi otok ljubezni, pošten afrodiziak, vam povem, klima pač dela svoje in seveda tudi občutek radosti v zraku. Za plavanje pa morje ni ravno najbolj primerno, navkljub kilometrom peščenih plaž, bodisi zaradi zelo plitve vode ali nemirnega morja, zato pa je raj za deskarje, ki lahko do onemoglosti jadrajo na valovih. Kakšen je občutek se metati v valove lahko poskusite na Lomboku, na eni izmed najlepših plaž na planetu.
Na svoje pa pridemo ljubitelji sadja,
čaja, naravnih sokov, ki jih pred teboj stisnejo iz svežih plodov, ali pa kavica, katero spražijo pred teboj in ti jo skuhajo, pa seveda morski sadeži, riž na tisoč in en način, saj je Indonezija tretja največja pridelovalka riža na svetu. Pridelujejo ga na skoraj polovici vseh kmetijskih površin, vse seveda pošteno začinjeno, na kar se po par dnevih človek kar navadi. Na severu otoka si oči napašemo ob pogledih na zelo lične riževe terase, ko vidiš domačina kako s primitivnim orodjem lično obdela slehernao ped. Bali je pravi raj zame, ki sem med obiskom Irana lansko leto zaključil s kofetka-njem, obenem pa so me čisto osvojili z odličnimi pravimi čaji, katerih je na voljo tudi na celotni Indoneziji; pa pivo domače pridelave Bitang, ki je tudi v prosti prodaji, tako, da se tistemu, ki si radi žejo potešite s »konjskim znojem«, ni bati. Pravijo, da je dobra, nisem je pa poskusil, ker imam raje kozarec rujnega.
Pred očmi mimo nas drsijo slike rajskega otoka tisočerih templjev, vsaka vas ima tri, posvečene Višnuju, Brahmi in Šivi, ki nam v sledečih dneh povsem nevsiljivo sledijo na vsakem koraku. Pa panorame prebivališč, trgovinic prepolnih bodisi kiča, tekstila in vse turistom potrebne krame, tržnic, restavracij, neopisljiv vrvež na cesti (vozijo po levi, mi po desni), torej promet, ki na prvi pogled zgleda precej kaotičen, vendar to ni, saj se odvija zmerno hitro, nobene naglice, poleg vozil na bencin, so tu še rikše, vprege, kolesa, malo morje koles z motorjem, ker je to pač najbolj poceni in zelo uporabno prevozno sredstvo. Lahko služi tudi kot stojnica za sladoled ali prodajalno slastnih prigrizkov, ali pa zgolj za prevoz, tudi cele družine z vso »fasngo«, to je treba videti.
se nadaljuje Ksimeroni
Fizioterapevti goriške regionalne enote
Strokovno srečanje
V četrtek, 16. oktobra, je potekalo v prostorih izletniške kmetije Majerija na Slapu pri Vipavi strokovno srečanje fizioterapevtov goriške regionalne enote Društva fizioterapevtov Slovenije - strokovnega združenja. Na ta dan smo želeli obeležiti tudi svetovni dan fizioterapevtov, ki ga sicer praznujemo 8.septembra.
O rečanja z naslovom Sodobni fizi-Ooterapevtski pristopi na goriškem se je udeležilo večina fizioterapevtov iz goriške regije in tudi iz ostale Slovenije. Vseh udeležencev je bilo 66.
Srečanje je organiziral organizacijski odbor v sodelovanju s Centrom za usposabljanje invalidnih otrok »Janka Premrla Vojka« Vipava. Center J.P.V. Vipava se je predstavil tudi z aktivno udeležbo dveh predavateljev. Organizacijski odbor srečanja je bil izjemno zadovoljen, da je bilo srečanje tako številno in uspešno. Ob tem dogodku je Barbara Lemut, dipl.fi-ziot, iz Centra J.P.V. Vipava, predala Mojci Bolčina, dipl.fiziot. iz Centra J.P.V. Vipava, funkcijo predsednice društva fizioterapevtov, goriške regionalne enote.
Častna gostja je bila upokojena fizioterapevtka, Marija Kandus, nekdanja predstojnica oddelka za fizioterapijo na nekdanji Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani, prva predsednica društva fizioterapevtov Slovenije v okviru bivše Jugoslavije in redna članica izvršilnega odbora Društva fizioterapevtov. Nagovorila in navdihnila nas je z besedami, ki so izžarevale predanost fizioterapevtskemu poklicu. Poudarila je pomen in naloge društva pri oblikovanju poklica, njegovih začetkov, razvoja, prepoznavnosti in uveljavitvi v timskem delu, kvaliteti in iskanosti našega poklica.
Voddru. Zaradi njenih bogatih izku- opisa primera je predstavil gibljivo šenj, je lahko teorijo limfnega sistema abdukcijsko ortozo (SWASH ortoza) v podkrepila s primeri iz prakse.	funkciji in sicer pri deklici z zgodnjo
Zofka Mrak, dipl.fiziot., zaposlena v Zdravstvenem domu Tolmin, je imela predavanje z naslovom Fizioterapevtska obravnava zloma gležnja po operativnem zdravljenju v osnovnem zdravstvenem varstvu. S pomočjo opisa primera je predstavila obravnavo zloma gležnja pri bolnici štiri mesece po poškodbi in operativnem zdravljenju ter potrebnost rehabilitacije v osnovnem zdravstvu kot nadaljevanje zdraviliškega zdravljenja.
Tea Berginc Štrukelj, dipl.fiziot., zaposlena v Spa & beauty Tea v Novi Gorici, je imela predavanje Power plate - predstavitev in uporaba. Power plate je tehnično izpolnjena in uporabi prilagojena aparatura, s katerim
Sledile so predstavitve osmih predavateljev.
Klavdija Krušeč, dipl.fiziot. je imela predavanje z naslovom Predstavitev hipoterapevtske dejavnosti v Centru J.P.V. Vipava. Hipoterapija je dopolnilna nevrofizioterapevtska dejavnost, ki otroku z motnjo v čutno-gibalnem razvoju predstavlja dinamično, kontinuirano ter usklajeno gibanje.
V nadaljevanju je Jožica Gantar, dipl.fiziot., zaposlena v Zdravstvenem domu Idrija, imela predavanje z naslovom Predstavitev Bownove terapije. Terapijo je pred petdesetimi leti v Avstraliji razvil Thomas Bown. Gre za proces sproščanja z minimalnim zunanjim vplivanjem, s fizično in energijsko stimulacijo.
Silva Uršič, viš.fiziot., univ.dipl.org., zaposlena v Zdravstvenem domu v Ajdovščini, je imela predavanje z naslovom Fizioterapevtska obravnava limfedema. Silva je mednarodna inštruktorica ročne limfne drenaže po dr. Vodru pri Vodder Schule, Avstrija. Preko Društva fizioterapevtov vodi tečaje ročne limfne drenaže po dr.
pod strokovnim vodstvom, z izbranim tipom vibracije in položajem telesa, dosežemo enak rezultat kot v šestdesetih minutah intenzivne vadbe, ker je aktivno vključenih zelo veliko mišičnih skupin.
Dejan Škvarč, dipl.fiziot., zaposlen v Centru J.P.V. Vipava, je imel predavanje z naslovom Uporaba gibljive abdukcijske ortoze pri otroku z zgodnjo možgansko okvaro. S pomočjo
Delovni odbor strokovnega srečanja
možgansko okvaro. SWASH ortozo je potrebno stalno prilagajati zaradi rasti otroka in stalno spreminjajočega se mišičnega tonusa.
Mirjam Kranjc, viš.fiziot., zaposlena v Domu upokojencev Podbrdo, enota Tolmin, je imela predavanje Rehabilitacija po zlomu stegnenice. Predstavila je programe fizioterapije v rehabilitacijskem procesu pri starejši populaciji - varovanci doma. Programi se razlikujejo po intenzivnosti in trajanju in,se prilagodijo psihičnim potencialom in stopnji sodelovanja varovanca.
Kot zadnja je mag.Andreja Troppan predstavila svoj prispevek z naslovom Pridobivanje in vzdrževanje psihofizične kondicije v obdobju pred in po porodu. Predstavila je Zavod za izobraževanje, svetovanje in socialno pomoč Tarnala, ki deluje po večjih krajih v vsej Sloveniji in tudi v Ajdovščini. Fizioterapevte je povabila k sodelovanju, saj jih primanjkuje in so zelo zaželeni.
Srečanje smo sklenili ob skupnem kosilu. Prijazni gostitelji so nam predstavili zgodovino in ponudbo izletniške kmetije Majerija ter nas postregli z dobro hrano, ki je kot sami pravijo »aroma burje in sonca«. Ob sproščenem pogovoru smo udeleženci srečanja izmenjali izkušnje iz vsakdanje prakse in poklepetali s starimi znanci.
Vsem predavateljem se iskreno zahvaljujemo za aktivno udeležbo na srečanju in prispevke ter vsem ostalim za udeležbo in prispevek k prijetnemu vzdušju. Zahvaljujemo se tudi Centru JPV Vipava za pomoč in podporo pri izvedbi tega srečanja. Obenem še čestitamo vsem za kvalitetno delo v fizioterapiji (slika 3).
Mojca Bolčina Mateja Kete Černe Foto: Lojze Adamič
ft m«*
* S&4ŽF*
«111111 uni iii
■
i
-•t’
t£M»
Jr 'sk
Šport klub » D O L » Ajdovščina
Pred novo tekmovalno sezono
Že vrsto sezon člani našega kluba marljivo trenirajo in žanjejo uspehe, tako na regijskem kot tudi na državnem nivoju. Naši tekmovalci se redno udeležujejo otroških in mladinskih mednarodnih tekmovanj, kjer se srečajo z vrstniki iz celega sveta.
O ezona traja od maja, ko začnemo s testiranji in izbiro nove opreme, pa do konca aprila naslednjega leta, ko zaključimo s tekmovanji. Delo v 5 starostnih skupinah je obsežno in zahteva veliko truda. Tekmovalci namenjajo večino prostega časa za kakovosten trening, vendar nihče ne zanemarja šole. V težavnih trenutkih jim priskočijo na pomoč starši in trenerji, ki skrbijo za reden in uspešen proces treningov. Tritedenski oddih si privoščimo v mesecu juliju, ko otroci uživajo v počitnicah, je kratek, vendar dobrodošel,Takoj nato pa že sledijo prvi treningi na snegu. V poletnih mesecih se poslužujemo vadbe na ledenikih v Avstriji in Švici. Od maja do konca avgusta opravimo 20-30 dni na snegu ter vsakodnevno vzdržujemo in izboljšujemo telesno pripravljenost. Od septembra pa do konca novembra preselimo večino aktivnosti na ledenik Moelltal v Avstriji, kjer je naša baza za zaključno pripravo na tekmovalno sezono. Najmlajši tekmovalci opravijo med 80 in 90 dni na snegu ter 100 dni treninga v dvorani, starejši pa preživijo na snegu približno 160 do 170 dni in 120 dni treningov za telesno pripravo v dvorani in na prostem. Tekmovalna sezona je dolga in traja od decembra pa do sredine aprila. Posamezniki tekmujejo na najmanj 15 tekmah, starejši jih opravijo do 40 na sezono. Tekme potekajo večinoma v Sloveniji, mladinci in mladinke pa po celi Evropi.
Ambicije tekmovalcev in trenerjev so velike, želja je prisotna, zato poteka delo kontinuirano in nemoteno.
V lanski sezoni so bili naši tekmovalci zelo uspešni, saj smo v reprezentančne ekipe uvrstili 3 tekmovalce, kar je za našo regijo velik uspeh, še posebej veseli uvrstitev mladinke v žensko C1 ekipo, kar je klubu predstavljalo velik zalogaj. V otroških kategorijah so se naši predstavniki na regijskih tekmah redno uvrščali na stopničke ter tudi zmagovali in osvajali skupne zmage. Še posebej pa smo ponosni na rezultate na državnem nivoju, kjer so naši tekmovalci osvojili medalje v različnih kategorijah. Andreja Slokar je na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu osvojila srebrno kolajno ter skupno v državi zasedla 7. mesto. Franko Bajc seje poleg bronaste kolajne na državni tekmi, redno uvrščal med 8 najboljših mlajših dečkov v Sloveniji, žal pa ga je poškodba ustavila, da ni zastopal države na mednarodnih tekmah. Nina Kobal je v kategoriji mladink osvojila skupno 5. mesto ter se večkrat uvrstila na stopničke za zmagovalce, v kategoriji članic pa je osvojila skupno 14. mesto. Tudi drugi naši tekmovalci so zelo dobro tekmovali. Deskar na snegu Peter Stegovec je ponovno izpolnil normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, Diana Stegovec se je v spomladanskem delu sezone uvrščala med najboljših 10 v Sloveniji, v svo-
ji generaciji pa celo med 3 najboljše. V lanski sezoni lahko pohvalimo vse tekmovalce saj so v večini izpolnili zadane cilje. Omeniti pa velja tudi, da nas je v začetku sezone spremljala smola, saj smo v pripravljalnem delu, zaradi hude poškodbe izgubili Roka Bizjaka, ki je v kategoriji cicibanov dosegel skupno 9. mesto ter se večkrat približal najboljšim trem.
V sezoni 2008-09 so želje in pričakovanja podobne lanskim s tem, da želimo storiti še korak naprej. Ekipi sta se pridružila otroška reprezentanta, zato se je obseg vadbe še povečal. Štirje trenerji skrbijo, da poteka delo nemoteno in po programu, ki je bil sestavljen in sprejet v mesecu maju letošnjega leta.
Kljub obilici finančnih težav vztrajamo pri celoviti izvedbi dogovorjenega programa. Upamo, da bomo ob pomoči sponzorjev in donatorjev ter z lastnim delom uspeli zagotoviti predviden obseg sredstev, ki bo zagotavljal celotno realizacijo programa in s tem tudi izboljšanje lanskih tekmovalnih rezultatov. Prepričani smo, da vas naše mlade tekmovalke in tekmovalci v prihajajoči tekmovalni sezoni ne bodo razočarali.
Jože BIZJAK
To priložnost izkoriščamo tudi zato, da vas povabimo na sejem rabljene smučarske opreme, ki bo potekal od petka, 5. do nedelje, 7. decembra 2008 v prostorih osnovne šole v Ajdovščini, kjer vam bomo predstavili tudi najsodobnejše trende v alpskem smučanju, naše tekmovalke in tekmovalce ter pripravo smuči za ugodno in varno smuko.
Petek, 5. december - od 16.00 do 19.00 ure ... prevzem smučarske opreme ...
Sobota, 6. december - od 09.00 do 19.00 ure ... prevzem in prodaja smučarske opreme. Nedelja, 7. december - od 09.00 do 13.00 ure ... prodaja in izplačila ...
INFORMACIJE : 040 831 382
Buče in bučmani pri Zmajčku
Modelarji uspešni tako doma kot v
tujini
Modelarji modelarskega društva Ventus so se ob koncu sezone-udeležili dveh tekem. Prva je potekala 25.oktobra za Memorial Dubravka Fištroviča v hrvaški Pravutini, kjer sta se v oblačnem vremenu z le malo termike izkazala Matjaž Černigoj, zasedel je 2. mesto v kategoriji F1 H ter 8. mesto v F1A in Luka Plahuta, zasedel je 3. mesto v kategoriji F1 H.
r~T aključek sezone pa je 16. novembra predstavljalo državno prvenstvo junior-f vjp.v kategorije F1H ter tekma za Pokal Gorice. Tekmo je organiziral KMT Šempeter na vipavskem letališču. MD Ventus je med juniorje v kategoriji F1H v boj z burjo, kije pihala tudi s sunki do 10 m/s, poslalo 13 letnega Luko Plahuta, ki seje v vetrovnih pogojih zelo dobro znašel in zasedel 6. mesto. V točkovanju za pokal Gorice pa je bil 5. V kategoriji F1A je Matjaž Černigoj zasedel 12. mesto (MD Ventus), Tomaž Slokar pa 16. mesto (AK Josip Križaj).
V kategoriji FIB-gumenjaki pa se je odvijal pravi družinski dvoboj očeta Dušana (MD Ventus) in sina Tomaža Slokarja, ki se nikakor nista morala dogovoriti, kdo je boljši in sta si pač morala razdeliti 2. mesto.
Levo Matjaž Černigoj„2. mesto; desno Luka Plahuta, 3. mesto na Memorialu Dubravka Fištroviča v kategoriji FlH-
'
Tekmovanje Mladina in gore
Razgreti podnanoški Hribovci zmagali
V soboto, 8. novembra 2008 je v Kopru potekalo 20. regijsko tekmovanje Mladina in gore. Na OS Dušana Bordona so se zbrali mladi tekmovalci iz primorsko - notranjske regije. Tekmovanja se je udeležilo 19 ekip in med njimi tudi dve ekipi iz PD Podnanos.
T7' o smo se zjutraj odpravili iz de-J^ževnega Podnanosa smo bili tudi mi malce deževno zaspano razpoloženi. Pričakovali smo, da nas bo v Kopru pozdravilo toplo sonce, toda tudi obala je bila zavita v turobne sive barve, ki so naznanjale dež. Vzdušje v kombiju se je občutno popravilo, ko smo se vozili po ulicah Semedele in iskali osnovno šolo oziroma njen vhod. To vijuganje in obračanje po uličicah je bilo že pravo orientacijsko tekmovanje. Toda uspelo nam je in to pravočasno.
V šoli je bilo zbranih že kar nekaj ekip in vsi tekmovalci so nestrpno čakali kdaj bodo lahko pokazali svoje znanje. Po pozdravnem govoru predsednika PD Koper so se ekipe razporedile po razredih in pričele s pisanjem testov. Čas namenjen pisanju testov vedno hitro mine in tako je bilo tudi tokrat. Mladi planinci sd polni različnih vtisov zapustili razrede.
Sledila je malica ter izlet po Kopru.
Odpravili smo se na razgledišče na vrhu Semedele in si ogledali Koper ter njegovo okolico. Po povratku v šolo je sledila razglasitev rezultatov. Vzdušje je bilo napeto. Se bomo uvrstili na državno tekmovanje??? Ko smo zaslišali ime naše ekipe smo si oddahnili in bili prijetno presenečeni, kajti ekipa RAZGRETI HRIBOVCI (v sestavi: Tine Božič, Matjaž Fabčič, Cecilija Vitežnik in Marjetka Frelih) je zbrala največ točk in tako osvojila 1. mesto.
V veselem razpoloženju smo se odpravili proti domu. Uspela nam je uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo 10. januarja 2009 potekalo v domačem planinskem društvu v Podnanosu.
Barbara Jez
___________________učenje
V MDPM praznujemo s
■	i
TOM-om
Ob svetovnem dnevu otroka, 20. novembra, na dan, ko je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah, smo praznovali TOM-ov 18. rojstni dan.
'T^OM je telefon za otroke in mlado-
X stnike, ki deluje pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije od leta 1990, ko je bil ustanovljen na pobudo Komisije 2a otrokove pravice.
Odraščanje je občutljivo in ranljivo obdobje, v katerem so ljubezen, varnost, sprejetost in podpora za mlade Zelo pomembni, saj se v tem obdobju Postavijo temelji za vse kasnejše odnose tako z vrstniki, otroki, partnerji >n prijatelji. In prav v tem obdobju negotovosti in napetosti je pogosto prav telefon prvi korak pri iskanju pomoči in zaupanja.
Pri našem društvu deluje TOM od leta 1993. Njegova pobudnica in tudi ena najbolj vztrajnih sodelavk je bila
gospa Jana Bolčina, ki je 19. novembra, na svečani prireditvi ob 18-letni-ci delovanja TOM-a, prejela priznanje za dolgoletno sodelovanje. Gospe Jani čestitamo tudi mi.
Zahvaljujemo se tudi radiu Nova, ki z naklonjenostjo sodeluje pri objavi TOM-ovega oglasa in s tem podpira naša prizadevanja, da bi se TOM slišal čim dlje, po mnenju udeležencev petnajstega otroškega parlamenta kar preko celega dneva in vedno, kadar bi ga potrebovali.
Prav z mislijo na otroški parlament pa smo v Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina zakorakali v november. Že devetnajstič se bodo
osnovnošolci iz občin Ajdovščina in
*
Vipava srečali na občinskem otroškem parlamentu, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Občino Ajdovščina.
Namen otroškega parlamenta je, da učenci javno spregovorijo o svojih vprašanjih, ki so pomembna v okolju, kjer živijo, se šolajo, preživljajo prosti čas in pričakujejo sodelovanje šolskih, lokalnih ter vladnih in nevladnih organizacij pri uresničevanju njihovih pobud. Omogoča jim, da v obliki demokratičnega dialoga izrazijo svoje mnenje na temo, ki jo sami izberejo na državnem otroškem parlamentu. Letos so želeli spregovoriti o ljubezni in spolnosti, zato so si učenci višjih razredov OŠ Danila Lokarja in OŠ Dobravlje že ogledali gledališko predstavo Ljubezen in spolnost v izvedbi Erika Vidmarja, ki jih je še spodbudila k razmišljanju in želji po javnem razpravljanju o tej temi.
Urška Kumar
anTcni
•	pravoa majhnih zbirnih in kamionskih pošiljk biaga po vsej Evropi
•	prevzem pošiljk v Evropi in dostava na vaš naslov
•	zbirno skladišče
•	carinsko skladišče
•	špedicija - uvozno in izvozno carinjenje
•	prevoz hitrih pošiljk po Evropi
d.o.o. Ajdovščina
Vipavska c. 6 A, 5270 Ajdovščina.SLOVENIJA Tel.: 00 386 (O) 5 36 58 500, antoni@siol.net
POSEBEJ SPECIALIZIRANI: ŠPANIJA * FRANCIJA • ITALIJA DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija
Evropski sklad za regionalni razvoj Kohezijski sklad Evropski socialni sklad
Vabljeni v izobraževalne programe za odrasle, ki jih sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad:
•	Računalniška pismenost za odrasle
•	Projektno učenje za mlajše odrasle - PUM
•	Programi usposabljanja za življenjsko uspešnost:
•	Beremo in pišemo skupaj - program, namenjen staršem otrok v prvih treh letih šolanja, ki želijo pomagati otroku pri šolskem delu;
•	Most do izobrazbe - program za odrasle, ki se vračajo v formalno izobraževanje;
•	Moj korak - v program se vključujejo odrasli s posebnimi potrebami;
•	Izzivi podeželja - program za podeželsko prebivalstvo;
•	Moje delovno mesto - UŽU-MDM je zasnovan za zaposlene na manj zahtevnih delovnih mestih.
Prijave sprejemamo na Ljudski univerzi Ajdovščina, telefon 05 3664750 ali po e pošti info@lu-ajdovsčina.si.
£
REPUDUKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA JOLSTVO IN ŠPORT
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira evropska unija
Evropski sklad za regionalni razvoj Kohezijski sklad Evropski socialni sklad
Nove možnosti in priložnosti za učenje
»Ne preživijo najmočnejše, niti najinteligentnejše vrste, ampak tiste, ki znajo reagirati na spremembe ...« Charles Darvvin
T Tseživljenjsko učenje je postalo
V imperativ časa, v katerem moramo na eni strani stalno iskati nove odgovore na spremembe v našem okolju, na drugi pa tudi same sebe pripravljati na nove in nove vplive tega okolja. Samo izobraževanje je tista dejavnost, ki nam pomaga iskati odgovore na mnoge izzive življenjskega okolja in nas samih. Zato je vseživljenjsko učenje tudi eno od prednostnih področij, ki jih Evropska unija podpira s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada. S črpanjem teh sredstev se je tudi Sloveniji ponudila dodatna spodbuda za razvoj vseživljenjskega učenja in s tem tudi izobraževanja odraslih.
Ljudska univerza Ajdovščina se je prijavila na javni razpis za sofinanciranje izvedbe programov Projektno učenje za mlajše odrasle in programov za zviševanje splošne in računalniške ravni pismenosti v letih 2008, 2009 in 2010 in bila izbrana za izvajanje naslednjih izobraževalnih programov:
Projektno učenje za mlajše odrasle -PUM
Namenjen je mlajšim brezposelnim v starosti od 15 do 25 let s ciljem spodbuditi osebnostno rast, preseči socialno izključenost mladih, omogočiti splošno izobraževanje ter oblikovanje poklicne, socialne in kulturne identitete. Vključenost v program traja praviloma eno leto. V tem času mladi spoznavajo različne poklice in izobraževalne programe, ob tem pa skozi projektno delo odkrivajo svoje interese. S sadovi projektnega dela se mladi predstavijo tudi javnosti - marsikdo prvikrat v pozitivni luči, s tem pa krepijo občutek lastne vrednosti, zmožnosti in samopodobe v celoti.
Računalniška pismenost za odrasle
Temeljni cilji programa je povečati splošno računalniško pismenost med odraslimi, omogočiti vsem kar najbolje uporabljati osebni računalnik in spoznati prednosti njegove uporabe ter ponuditi osnovno računalniško usposabljanje, ki bo omogočilo aktivno vlogo v informacijski družbi vsem ne glede na starost ali doseženo izobrazbo. Programi usposabljanja za življenjsko uspešnost:
Beremo in pišemo skupaj - program, namenjen staršem otrok v prvih treh letih šolanja, ki želijo pomagati otroku pri šolskem delu;
Most do izobrazbe - program za odrasle, ki imajo do 10 let šolanja in
se želijo izobraževati naprej, za premostitev težav kot so: pomanjkanje motivacije, učnih tehnik, komunikacijskih spretnosti ipd. Cilj programa je pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, socialnih spretnosti;
Moj korak - v program se vključujejo odrasli s posebnimi potrebami, ki v vsakdanjih življenjskih situacijah potrebujejo pomoč za doseganje večje samostojnosti in socialne vključenosti, za bolj samostojno in bolj kakovostno življenje pa potrebujejo tudi boljše obvladanje temeljnih spretnosti;
Izzivi podeželja - program za podeželsko prebivalstvo za pridobitev temeljnih spretnosti in novih znanj za izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja ter za izvajanje dejavnosti na podeželju (osebno dopolnilno delo ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji);
Moje delovno mesto - program je zasnovan za zaposlene na manj zahtevnih delovnih mestih, ki si zaradi pomanjkanja primernih informacij in priložnosti ne morejo zagotoviti izboljšanja poklicnega položaja in s tem varnejše prihodnosti v tehnološko hitro se razvijajoči družbi.
Cilj navedenih programov je povečevanje pismenosti odraslih. Pismenost odraslih namreč pomembno vpliva na razvoj ključnih kompetenc odraslih za družbo znanja. Mednarodna raziskava o pismenosti odraslih je razkrila velik primanjkljaj v pisnih spretnostih odraslih v Sloveniji, saj kar 77 % odraslih ni dosegalo ustrezne ravni pismenosti, potrebne za razumevanje in rabo pisnih informacij v vsakdanjem življenju. Pokazala je, da so zaradi neustrezne pismenosti nekatere skupine odraslih bolj ogrožene kot druge, saj se. slabša pismenost povezuje z brezposelnostjo, slabšim materialnim stanjem, nižjo motivacijo in slabšimi možnostmi za vključevanje v izobraževalne in druge dejavnosti, ki odraslim omogočajo ohranjanje in razvoj pismenosti.
Prav z izvajanjem programov, ki jih omogoča tudi Evropska unija z Evropskim socialnim skladom, omogočamo večjo vključenost v izobraževanje tudi tistim, ki sicer te priložnosti ne bi imeli in prav v tem vidimo eno temeljnih poslanstev Ljudske univerze Ajdovščina.
Boža Bolčina
RfPUOU KA ŽONŽiNUA
MINISTRSTVO ZA SOISTVO IN ŠPORT
2
SREČA


S
/
3
O
o
ai
DVORANA 1. SLOVENSKE VLADE
v Ajdovščini
SODELUJEJO:
.o
o
<
a:
m
Z
ID
O
Oktet BUDANJE
Oktet SOTOČJE Selo
Nonet BAČA
Lovski oktet JAVORNIKI
Oktet BOREA Budanje
Oktet VRH Branik
IDRIJSKI oktet
Oktet ROŽMARIN Temnica
Pevska skupina AKORD Podgora
Oktet GODOVIČ
Oktet ODMEVI Salež	£
Oktet ŠKOFIJE	g
Nonet BRDA	^
Oktet SIMON GREGORČIČ	o
Oktet CASTRUM Ajdovščina	h;

nu
Glavni pokrovitelj: Castrum d.o.o.
Srečanje so omogočili: Občina Ajdovščina, Gold Club, Mlinotest d.d., Agroind d.d.. Farna d.o.o., Nova KBM d.d., Lozej d.o.o.. Koda d.o.o., Petrič d.o.o., Metis d.o.o., Antoni d.o.o., Sončna Hiša d.o.o., Vzajemna d.d.,
Nova Nova d.o.o.. Osnovna Šola Danilo Lokar Ajdovščina
Imamo dobro glasbo - Val 08
Četvorka iz uredništva za glasbo 2. programa Radia Slovenija, Vala 202, Andrej Karoli, Jure Longyka, Jernej Vene in Igor Bašin - BiGor je prišla na idejo, da z razpisom Val 08 - Hočemo dobro glasbo, odkrijejo kakšen skriti glasbeni biser, predvsem pa podprejo aktualno domačo glasbo.
111»
um f/iffh
i»
M
&
^	4%;


/j .	L1" '
T) azpis je veljal za ustvarjalce hip-X\Jtopa, rocka, funka in elektronike, odzvalo se je 154 ustvarjalcev z 288 skladbami, med njimi tudi naša
ElaBanda, ki je prišla s skladbo En piko zmage, med njih 18, ki so poleg skupin in posameznikov: Stranci, Jacuzzi&Sausages, I.Vanish, Plueg,
Superlizo, Matej Krajnc, Go.Be> Aynee, Orkester družinska sreča, Bitch Boys, The Hand, Dom za_sa' nje, Zlatko, diFASO, X-MUZA, Žiga Bižal in gost iz Makedonije Glig°r Kondovski, uvrstili na zgoščenko VAL 08 - imamo dobro glasbo, ki je bila v ponedeljek 24.11. 2008 s tiskovno konferenco v studiu 14 Radia Slovenija pospremljena na pot do p°' slušalcev.
ElaBanda se tokrat predstavlja v prenovljeni postavi, Jure Ferjančič ( akustične kitare in vokal), Mitja Škrlj (harmonike in hammond), Urban Logar (mandolina in saxofon), Lenart Božič (bas kitara), Antonio Caceres Zamora - Bongo (bobni), Matevž Červ (električne kitare) in Rok Skarabot (tolkala). Nova stvaritev En piko zmage, nadaljuje glasbeno zgodbo melodičnega folk rocka, p0'" nega radosti življenja, čeprav se poet nenehno sprehaja po robu prepada, ga vanj ne potegne, ker je tu En pik° zmage, ki pelje naprej. Fotogalerija na
www.facebook.com/album.php2aid-'
2010779&l=a3f7&id=1257053510 in www.myspace.com/elabanda, album VAL 08, je moč naročiti tudi preko. www.rtvslo.si/zkpprodaja.
Tekst: Ksimeroni, foto: P. Brecelj
Ipavska dejavna tudi v
novi sezoni
TJoslušalci bodo sadove njihovega IT dosedanjega letošnjega dela lahko slišali že ob koncu novembra in sicer v nedeljo, 30. 11. 2008, ob 17. uri na gradu Dobrovo, kjer se bo ženska zasedba Komornega zbora Ipavska predstavila na Sozvočenjih. Gre za nastop v okviru regijskih tematskih koncertov odraslih pevskih zasedb
Primorske, Dolenjske, Posavja in Bele krajine (združeni koncert Primorske in Dolenjske).
Program z naslovom Mila moja pesem je tam doma ... tematsko zaobjema Čopijeve sodobne priredbe primorskih ljudskih skladb od Istre, Trsta, Gorice do Benečije in Rezije. Vljudno vabljeni v Goriška brda na
poslušanje raznovrstnih in kakovostnih programov.
Še vedno so vrata pevske sobe Komornega zbora Ipavska na stežaj odprta vsem, ki bi se jim želeli pridružiti pri njihovem delu. Pričakujejo vas na rednih sredinih vajah v stari šoli v Vipavi.
IPavska
»Novi« Gorski cvet
V športni dvorani na Colu nad Ajdovščino bo /.decembra ob 18.00 promocijski koncert ob izidu nove zgoščenke ansambla Gorski cvet. Na koncertu bo ansambel zaigral osem novih skladb. Člani ansambla Gorski cvet so bili letošnje leto precej aktivni, saj so se predstavili na večini slovenskih narodnozabavnih festivalih, kot edini predstavnik "naše" doline.
Zadnje decembrske dni vablj^ijVa
■ ■	Jk Im* i

T /se te, na festivalih predstavljene, V skladbe bo mogoče slišati prav na tem promocijskem koncertu. Poleg nas pa bodo nastopili sami izredni glasbeniki kot so Modrijani, ansambel Petra Finka, Modri Val ter Jodel Express, s kraljico jodlanja Brigito. Na koncertu bosta sodelovala še skupina harmonikarjev “Frajton” ter oktet “Borea”, ki se bo predstavil z izvirno priredbo ansambla Gorski cvet.
Na novi zgoščenki je 15 novih skladbic, katere so fantje in dekle posneli v snemalnem studiu pri Petru Finku, ki je tudi producent. Vsi skupaj se koncerta zelo veselijo in upajo, da se ga boste v čim večjem številu udeležili. Za dobro vzdušje in vodenje programa pa bo poskrbel Slavko Podboj.
Sebastjan Fabčič
cm e ciecem orbite cmi vcioi ermnci
pod ogrevan šotor v g ra jskefm1'd&zičl j u&ž'
26., ELEVATORS ni
27. KINGSTON!^*^-^1 28. Ansambel Lojzeta7S*X^^^
SILVESTROVO,^
V31 .decembra 2008 /!\\ Tatjana Mihelf^jfisamHiom Ideja,

i*
nnknt/nr ¥.'.rw4'n ''■Ahnldmrt
nagovor župana/ ogn emet...
• /	''	,	, - /	//' jil i r\ ^ v\ \
^	//' lij a \\ \
1.1.2009 MAMBO KINGS
2.1.2009 MURAt&JOSE ni potrjeno	%
o
ponovoletne zabave tudi 1. in 2. januarja 2009!
Komorni zbor Ipavska po lanskoletnem jubilejnem letu, ko je praznoval 10-letnico delovanja, tudi^ letošnji sezoni 2008/2009 nadaljuje s svojim intenzivnim glasbenim ustvarjanjem. Zbor še napre| vodi dosedanji zborovodja Matjaž Sček.
razno, ivana
Podari igračo
Družba Petrol in Rdeči Križ Slovenije sta v mesecu oktobru združila svoja prizadevanja v humanitarnem projektu Podari igračo in nasmeh. Namen akcije, ki traja do 30. novembra, je zbirati igrače za manj privilegirane otroke in jim ponuditi enake možnosti za boljše življenje in osebni razvoj. V prvi polovici zbiralne akcije sta pobudnika zbrala okoli dve toni igrač in prejela številne dobre odzive, tako s strani šol in vrtcev kot tudi različnih organizacij iz krajev po vsej Sloveniji.
Na obisku pri mizarju
In rodil se je Ostržek...
Partnerja v projektu, družba Petrol in Rdeči križ Slovenije, sta v prvi polovici zbiralne akcije zbrala okoli dve toni podarjenih igrač, medtem pa se je že pričelo sortiranje, čiščenje in pripravljanje igrač za distribucijo, kot to določajo mednarodni standardi ravnanja v dobrodelnih akcijah. Sicer zbiranje igrač v okviru humanitarne akcije Podari igračo in nasmeh poteka na Petrolovih bencinskih servisih po vsej Sloveniji v temu namenjenih zabojnikih, njihove prejemnike v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji ter Črni gori pa bo Rdeči križ Slovenije zagotovil preko svojih območnih združenj in v sodelovanju z Rdečimi križi v omenjenih državah. Častna pokroviteljica akcije je
Barbara Miklič Turk, soproga predsednika Republike Slovenije.
Dodatni zagon so zbiralni akciji dali številni vrtci in šole iz krajev po vsej Sloveniji, prav tako kot mnoga podjetja in organizacije, ki so se odzvali na humanitarno pobudo, bodisi s skupinskim zbiranjem in darovanjem bodisi s širjenjem ideje o poslanstvu akcije med svojimi zaposlenimi ter njihovimi bližnjimi. Med drugimi se je zbiralni akciji pridružila tudi slovenska policija, ki je organizirala interno zbiranje igrač med svojimi skoraj deset tisoč zaposlenimi.
Akcija zbiranja igrač bo potekala do 30. novembra, s podelitvami igrač izbranim prejemnikom pa se bo zaključila v mesecu decembru, piar
Starec Bertold na bienalu slovenske ilustracije
T)rvo nagrajena knjiga Skrivnost A starca Bertolda avtorice Polone Kunaver Ličen, se je letos uvrstila na 8. bienale slovenske knjižne ilustracije, ki je v sredo 19, novembra odprl svoja vrata v galeriji Cankarjevega
doma v Ljubljani. Omenjena knjiga je skupaj z razstavljenimi originalnimi ilustracijami na ogled poleg še 55. pomembnih slovenskih uveljavljenih ilustratorjev, ki se predstavljajo s svojimi novejšimi knjigami in original-
nimi ilustracijami. Poleg otroške in mladinske ilustracije je na ogled tudi znanstvena ilustracija. Ogled priporočamo vsem ljubiteljem ilustracije in lepe umetnosti. Razstava bo na ogled do Februarja 2009.	pkl
Otroci radi raziskujejo in posnemajo odrasle. Da bi zadovoljili ta svoja spontana nagnjenja po odkrivanju in spoznavanju, smo se vzgojiteljice starejših skupin iz vrtca na Ribniku organizirale in z otroki pripravile raziskovanje gozda.
O poznanja o gozdu smo razširili z O obiskom žage in mizarske delavnice v Vipavi.
Že prej smo vedeli, da so hlodi poža-gana drevesa. Kako iz njih nastanejo deske in pravo pohištvo ali igrače, pa smo spoznali 13. novembra s prijaznim spremstvom Damjana Lozarja.
Peljal nas je na žago. kjer so nam delavci pokazali kako hlod razžagajo, pa nas kmalu še velikodušno gostil v svoji mizarski delavnici. Videli smo izdelavo kuhinj, za nas pa je posebej izdelal ptičjo krmilnico. Pri izdelavi so sodelovali tudi otroci, tisti, vešči dela z vrtalnim strojem. Pomagali smo pri-
vijati vijake in sestavljali dele hiške.
Nastajal pa je tudi čisto pravi Ostržek, kar smo sicer le opazovali in čakali, kdaj bo spregovoril.
Spregovoril je ob prihodu v vrtec, želel je spoznati vse otroke, tudi najmlajše. Odtlej živi z nami, skupaj se igramo in raziskujemo.
Ogled dela ha žagi, dela v mizarski delavnici in ogled salona pohištva, nam je polepšalo dan in razširilo obzorja.
Iskrena hvala gostoljubni družini Lozar in vsem delavcem Dam lesa in žage.
Uživali smo v vaši družbi! B.D.
X ^smrtno resnem mesečniku za < V kulturo, politiko in gospodarstvo ‘berem članek Ali se z 21. septembrom j 2008 v deželo vrača strah. Na koncu Je vprašaj, vrača strah je natisnjeno , [krepko. Skoraj pozabila sem že, kaj je | ‘bilo 21. septembra. Avtor našteva vse (pozitivno, kar seje zgodilo v zadnjih f štirih letih in oporeka možnost vode-tPja tistim, ki bodo vladali naslednja štiri. Novi oblastniki, glede na moja leta skoraj vsi mlečnozobi, z nekaterimi bolj odraslimi pa bi se v otroštvu lahko igrala in umila ali neumila v našem potoku, naj bi bili politično in tudi telesno genski potomci vsega, kar je bilo v preteklosti pri nas slabega.
Ker marsikaj preberem, poiščem, tako za zabavo in za vedenje, v stilu 'kdo, kdaj, zakaj, s kom, vem, kje je S kdo od odhajajočih bil, kaj je počel, [ tčigav potomec je. In vendar seje spre-ttienil, najprej na en način, potem na drugega, pa spet na tretjega in postal častivreden član naše družbe. In bo, Upam, brez ironije, tak ostal. (Saj v Zrelih letih človek ne more več tako
Skrajno žalostno razmišljanje o resnici
telovaditi kot v mladosti, tudi politično ne!)
Zakaj, se sprašujem, tako močna jeza, tako strupeno sovraštvo. In skoraj slišim, kako mi kdo odgovarja: Zate je to sovraštvo, ker si sprevržena zagovornica laži, zameje čista resnica. Dobri stari Pirandello, ki je uporaben v vseh časih in prostorih s svojim večnim vprašanjem: Kaj je resnica? Za resnico gre pri vsem tem: pri tistem, ki oporeka na levo in tistem, ki to počne na desno. Majhnost ni v tem, da si majhen, majhnost je, da se ukvarjaš z majhnimi stvarmi, slišim besede nekega pesnika. Vse je res, kar pisec piše v pomembnem mesečniku in nič od tega ni popolnoma res. Čudno je to z resnico! Nikoli ni samo enobarvna, v njej je tisoč odtenkov, nikoli ni popolnoma oprijemljiva, nikoli popolnoma razvidna in nikoli popolnoma resnična. Mavrična, nedosegljiva, ko seji približaš. Se izmakne in te vodi naprej ali pa obupaš. Poslušala sem znanega zgodovinarja, govoril je o Trstu in naših sanjah o njem. Vračala sem se v mladost, ko so na zidovih še bile parole Trst je naš!, Tukaj je svoboda!, Življenje damo, Trsta ne damo! Ko sem jih brala, so mi povedale malo, le tista svoboda me je mamila in včasih sem stala pod napisom, upajoč, da bo
padla name, čeprav natančno nisem vedela, kaj svoboda je. Trst pa je bil daleč, tako kot Gorica, na oni strani žičnate meje, čez katero mi je, štirilet-nici, teta metala bonbone. Potem sem izvedela, da nam je naša diplomacija zapravila Trst, potem sem prebrala, da ga nismo mogli dobiti in da smo v igri narodov iztržili največ, kar se je dalo. Menda je to resnica. Zdaj upam, da naša diplomacija ne bo zapravila Trsta, prispodobe vsega slovenstva na drugi strani meje. Zgodovinar in njegovi sogovorniki so govorili o denaci-zaciji Nemčije, ki je postala možnost za razvoj sodobne nemške države. Govorili so, da se Avstrija ni nikoli denacizirala, da se v Italiji defašiza-cija ni nikoli zgodila. Zato se stvari dogajajo, kot se dogajajo. V letu 2008 je treba izbrisati, kar je po človeški in božji postavi neizbrisljivo in ima pravico živeti.
Kaj bi morali napraviti mi, da bi sovraštvo postalo znosno, da bi se, majhni, začeli ukvarjati z velikimi rečmi? Vse sprave doslej niso bile prave sprave. Komaj je prišlo do ene, so že govorili, da ni bila iskrena, ko naj bi se zgodila druga, ni bi! pravi trenutek, ko bomo začenjali tretjo ali kdo ve katero, se ne bo uresničila. Z njo je kot z mojo svobodo. Hočemo jo, a ne vemo
natančno, kaj pomeni. Vsi vemo, da je sprava dejstvo, ko se kdo s kom spravi, a da bi dali roko in jo sprejeli, tega ne doumemo. Tudi, ko so roke dane in sprejete, dvomimo, da so roke zares bile. Ker vanjo ne verjamemo, smo prepričani, da sta partizanstvo in domobranstvo genski material, ki se prenaša iz roda v rod, da sta v naši deželi dve ideološko čisti rasi, ki živita v večnem in nepomirljivem sporu. Samo resnico bi bilo treba povedati, ker resnica vendarle je, in ni tako izmuzljiva, kot se nam zdi. Viri, dokazi, papirji, ljudje pričajo, kje je kdo bil, ko je bila vojna, viri, dokazi, papirji, ljudje pričajo, kaj se je zgodilo, kar se ne bi smelo zgoditi, ko je bila vojna pri-vidno končana. Samo vase se je treba zazreti in povedati. In sprejeti roko ter jo istočasno dati, vse v enem hipu, in začeti končno živeti parolo z zidu: Tukaj je svoboda! Sprava omogoča svobodo, je prst za razvoj, ustvarjanje, razmišljanje, rast, za ukvarjanje z velikimi stvarmi. V spravi umrejo zamere, praznijo se sodišča, sovraštvo se razkraja, pravica je dosegljiva že z besedo in ne samo s sodniškimi akti. Namesto radosti bivanja, ki je sposobna premagovati težave vsakodnevnega življenja, smo dovolili, da se je v nas razraslo zlo. Namesto vere v de-
mokracijo, vladavino politične večine, ki varuje pravice vseh državljanov, tako piše v slovarju, pristajamo na izključevanje, na majhnost, utesnjenost, brkljanje. Namesto svetlobe izbiramo temo, v kateri se dušijo ideje, zamisli, novosti, inovacije, lepota, ustvarjalnost, naša življenja. Ne rastemo navzgor, gremo navzdol, proti dihurju in jazbecu, bi rekel Lokar.
Samo spraviti se je treba, izreči in uresničiti tisti de-, ki je narodom, ki so to zmogli, omogočil, da so zadihali. Da so se rešili genetske krivde in zaživeli svoje lastno življenje, z mnogimi težavami, ki pa so jih sposobni reševati. Zamolčani de- nas greni, neiskreno izrečeni de- rodi sovraštvo, ki razjeda in uničuje, ki mrcvari in boli, tistega, ki sovraži najbolj. In ker je sovraštvo na vseh straneh, smo razbolelo, bolno ljudstvo, ki uničuje samo sebe. Življenje ni več niti lepo niti sveto. Edini način bivanja je sovraštvo.
V smrtno resnem časniku za kulturo, politiko in gospodarstvo bi potem, ko bi začeli verjeti drug drugemu, lahko prebrala: Dosežki štirih let so izziv novi (ni treba, da bi napisali demokratično izvoljeni, saj volitve to omogočajo, mar ne?) vladajoči skupini. Kaj je naloga opozicije, pa vemo. In bi mi bilo dobro.	Ivana Slamič
dogodki in prireditve
DECEMBER 2008:
RAZSTAVE:
PILONOVA GALERIJA AJDOVŠČINA
Do 5. decembra - Razstava Castrumfoto Sreda, 3. december ob 19.00 - "TA VESELI DAN KULTURE": Večer kratkih filmov Roberta Kusterleta in Ferruccia Goie (5 kratkometražnih filmov: Blave, Hommage to sv. Elisabeta Turingijska, Looking ip the Eyes, Dancing Water in Domenica dei fiori). Petek, 12. december ob 19.00 - ZMAGO JERAJ, izbor iz pregledne razstave. Razstava bo na ogled do 9. januarja. Vabljeni tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol. net, www.venopilon.com MUZEJ V AJDOVŠČINI ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FR1GIDO - CASTRA
-	FLOVIUS - AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Zbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.
Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Sobota, 6. december ob 19.00 - Odprtje slikarske razstave Branko Simčič PRIMORSKE KRAJINE (olja na platnu).
V Lični hiši še vedno poteka vpis v petkovo delavnico risanja in slikanja ter vpis v grafično delavnico. Naprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in
12.00	Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com DOM KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ Ponedeljek, 1. december ob 17.00 Odprtje razstave ob 30. obletnici Delovne skupnosti Alpe-Jadran: Pilonova galerija pripravlja razstavo izbranih del iz lastne zbirke, ki so nastala na desetih mednarodnih kolonijah Vipavski Križ. Razstava bo na ogled do 30. decembra.
Org.: Pilonova galerija, 05/368 91 77 RAZSTAVA LIKOVNIH DEL PETRE PETRIČ Petek, 28. november ob 19.00 (odprtje)
-	Dom krajanov Žapuže ’
Razstava bo na ogled od sobote, 29. novembra do torka, 2. decembra med 16.00 in 19.00. Info: 05/ 36 61 454 (Petra) SIMON GREGORČIČ IN BREJCI Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov brejskih sorodnikov Gregorčiča
-	v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031 468 462 (Majda) ali 041 666 544 KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med
8.00	in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, Ajdovščina. ETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji.
Zbirko si lahko ogledate na naslovu Predmeja 148 po predhodni najavi na tel: 05/36 49 303,041 561 226.
PRIREDITVE:
VESELA AJDOVSKA TRŽNICA
Sobota, 29. november ob 18.00 - Dvorana na Otlici
Na predstavo Dramske skupine ŽAR Društva MOST Ajdovščina vas vabi Turistično društvo Okno! Vstopnina 4 eur.
Predstavitev projekta
PRIJATELJ, POVABLJEN, SEM TRTO SADIL
Nedelja, 30. november ob 16.00 - Dom krajanov na Planini
Nedelja, 7. december ob 17.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Veseloigra DVOJNA LJUBEZEN, film »PRIJATELJ, POVABLJEN, SEM TRTO SADIL!«, pel pa bo ženski pevski zbor gospodinj s Planine. V preddverju na ogled razstava izdelkov iz klesanega kamna, delo Borisa Poljšaka, ter klekljanih izdelkov, ki so jih izdelale gospodinje s Planine. Org: Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini, 051 398 293, Vilma Česen
Dobrodelni koncert POPOLDAN NA CESTI
Nedelja, 30. november ob 17.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina -Nastopili bodo OMAR NABER, Sašo in Robi z Mežnarji, folklorna skupina in otroški pevski zbor OŠ Danila Lokarja pod vodstvom Marinke Šuštar. Posebni cjost - vrhunski športnik MITJA PETKOVŠEK. Med 16.00 in 17.00 - OTROŠKA TRŽNICA, mladinske organizacije in prostovoljci bodo prodajali svoje izdelke, izkupiček pa namenili za svoje programe.
Org: Karitas vipavske dekanije, 041 762 029, Klementina Bajec 21. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE Sobota, 29. november ob 19.00 - Dvorana
prve slovenske vlade Ajdovščina Org: Oktet Castrum Ajdovščina, Marjan Krpan, 041 754 753
MIKLAVŽEV SEJEM 2008
5.,	6., 7. december - C2, Ajdovščina (pod ogrevanim šotorom)
Vse dni prireditve obiskovalce čaka bogata sejemska ponudba, celodnevni družabni programi, predstavitve, otroške delavnice, produkcije, večerni glasbeni koncerti, prihod Miklavža, darila, degustacije, srečelovi,... Dobrodošli! Info: 041 485 080 (Toni) PREDAVANJE ALPINISTA PETRA PODGORNIKA
Sobota, 6. decembra ob 18.00 - Dvorana na Otlici
Zgodbo o triintridesetih letih potepanja po domačih in tujih gorah bo z obiskovalci delil Peter Podgornik. Org: TD Okno
KONCERT ANSAMBLA GORSKI CVET
Nedelja, 7. december ob 18.00 - Športna dvorana na Colu
Ansambel Gorski cvet vabi na promocijski koncert ob izidu nove zgoščenje z naslovom »Hvala za otroštvo«. Na koncertu bodo sodelovali številni glasbeni prijatelji ansambla. Dobrodošli!
KOMEDIJA ŽENITEV
Sobota, 13. december ob 19.00 - Dvorana Edmunda Čibeja
Vabljeni na ogled komedije Duška Roksandiča: Ženitev v izvedbi dramske skupine Kulturnega društva Zgonik iz Branika. Org: Krajevna skupnost Lokavec
Javna razprava - novo naselje Fužine ob Hublju
Sreda, 10. december ob 15.00 - sejna soba Občine Ajdovščina
Občina Ajdovščina vabi vse zainteresirane na javno razpravo o novem naselju v Ajdovščini.
Info:	Občina Ajdovščina, oddelek za
urejanje prostora, 05/36 59 110 97. BOLJŠJA TRŽNICA Sobota, 20. december, dopoldan - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, slučajno mimoidoči. Tokrat bo bolšjo tržnico ozaljšala ustvarjalna delavnica MDPM Ajdovščina! Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 5 eur. Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica 040 188 305 (Vladimir)
Ostržkov abonma in izven PIPI IN MELKIJAD
Sobota, 29. december ob 10.30 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Info: ZKD 364 30 72 oz. 041 756 400
(NE)UGLAŠENI SOSEDI
Sobota, 20. december ob 10.30 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Info: ZKD 364 30 72 oz. 041 756 400
ŠKRATKOV ABONMA IN IZVEN -SKRINJICA ŽELJA, Studio Anima
Sobota, 6. december ob 10.30 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Info: ZKD 364 30 72 oz. 041 756 400
GLASBENI ABONMA IN IZVEN • VALENTINA HROBAT - harfa
Torek, 30. december ob 20.00- Dvorec Zemono
Prednovoletni koncert bi lahko poimenovali Valentinin recital na harfi. Valentina je Dobravka, živi in dela v Švici, nastopa pa po vsem svetu.
Info: ZKD 364 30 72 oz. 041 756 400
Glasbena, sola Vinka Vodopivca Ajdovščina
TRADICIONALNA	NOVOLETNA
NASTOPA ORKESTROV IN SOLISTOV
Torek, 9. in sreda, 10. december ob 19.00 -Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
SPEVOIGRA V IZVEDBI UČENCEV PETJA -
zaključna prireditev ob 60. letnici Glasbene šole Ajdovščina
Sobota, 13. december ob 19.00 - Kulturni dom Vipava
NOVOLETNI NASTOP ORKESTROV IN SOLISTOV
Torek, 16. december ob 19.00 Kulturni dom Vipava	Info: 05/368 01 20
VESELOIGRA	MEDVED	IZZA
MEDVEDJEGA VRHA
Petek, 26. december - ura še ni določena - Dvorana na Otlica
V	veseloigri domačega avtorja Franca Vidmarja bodo nastopili člani dramske sekcije Turističnega društva Okno. Vabljeni! OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Petek, 26. december ob 18.00 - Dvorana prve slovenske vladč Ajdovščina
Vabi vas Občina Ajdovščina!
ŽEGNANJE KONJ NA ŠTEFANOVO Petek, 26. december, dopoldan, pred cerkvijo sv. Štefana v Vipavi Ob jubileju - letos bo potekalo že 10. žegnanje konj - bo Društvo Doli izdalo znamko, ki jo bo mogoče kupiti na prireditvi.
V	popoldanskem času bo pred Gasilskim domom v Vipavi potekal prikaz konjeniških spretnosti.
Info: Društvo Doli (Boris 051-345-314)
OSMICE v Vipavski dolini
5. dec. - 14. dec: DOMAČIJA AVIN, Gradišče nad Vipavo 39, 5271 Vipava, Tel: 05 / 36 65 345, 041 708 087
12. dec. - 21. dec: KMETIJA ČERNIGOJ, Lokavec 76b, 5270 Ajdovščina, 05/ 364 21 92,040 217 192
ŠPORT:
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
5.,	6. in 7. december - OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini
Na sejmu rabljene smučarske opreme
bodo predstavljeni: najsodobnejši trendi v alpskem smučanju, priprava smuči za ugodno in varno smuko ter tekmovalke in tekmovalci Šport kluba DOL Ajdovščina. Org: Šport klub DOL Ajdovščina, 040 831 382 (Jože Bizjak)
ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA ŠPORTNI PROGRAMI OKTOBER-MAJ 2008-2009:
VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO (za otroke v obdobju hitre rasti)
vsakčetrtekod 19.30do20.30vTrim kabinetu ŠC Police. Obvezna predhodna prijava. TERAPEVTSKA VADBA ob četrtkih med 20.40 in 21.40 v Mali dvorani ŠC Police. NOTRANJI BAZEN od ponedeljka do petka med 16.00 in 21.00, ob sobotah med
15.00	in 21.00, ob sredah rezervirano za organizirane skupine.
MED PRAZNIKI bazen odprt 27., 29, in 30. dec.
SAVNA od ponedeljka do petka med 16.00 in 21.00, ob sobotah med 15.00 in 21.00 PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI za otroke od 5. do 14. let ob sobotah od 15.00 dalje Podrobne informacije o cenah in dodatni ponudbi najdete na spletni strani Zavoda za šport www.zs-ajdovscina.si ali na tel 05-364-47-21, 05-364-47-22 ob delavnikih od
8.00	do 16.00.
ŠPORTNO DRUŠTVO REKREATIVČEK
Za otroke: PLAVANJE v notranjem bazenu Police ter ŠPORNA ABECEDA na osnovnih šolah.
Za odrasle: AEROBIKA HI-LO nižje in višje intenzivnosti v dvorani v Podnanosu ter REKREATIVNO PLAVANJE v notranjem bazenu Police:
Prijave in info: rekreativcek@gmail, 041-472-128 Tomaž , 040-348-264 Martin, http://rekreativcek.gmajna.eu PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Nedelja, 14. dec. - Park Plešivo, Goriška Brda (Italija), nezaht. pot, vodi: Vitežnik Sreda, 24. dec. - Božični pohod na Golake (tradicionalni nočni pohod z baklami)
Info: (041 759 773 Dušan - PD Ajdovščina) ČLANARINO LAHKO PORAVNATE V TIC AJDOVŠČINA, Lokarjev drevored 8. KOŠARKARSKA TEKMA KK Ajdovščina : KK Jesenice Sobota, 13. december ob 19.00 Dvorana v Šturjah - Ajdovščina: Jesenice Info: www.kosarkaski-klub-ajdovscina.si SMUČARSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA MIGETALNICA (Športna vadba za celostni razvoj otroka)^
Telovadnica OŠ Danila Lokarja Ajdovščina
-	migetalčki (otroci 1-2 leti) sre 18.00 -19.00 s starši
-	malčki (otroci 2-4 leta) sre 17.00 -18.00 s straši
-	navihančki (otroci 4-6 let) sre 16.00 -
17.00
VADBA MALČKOV V VODI poteka ob pon. med 16.00 in 17.00, vadba dojenčkov v vodi ob pon. od 9.00 naprej v notranjemu bazenu ŠC Police.
PRVI SMUČARSKI KORAKI (sobota, 10. jan., 17. jan., 24. jan.) na smučišču Forni di Sopra. Ugodne karte za starše! Prijave sprejemajo vsaj 4 dni pred odhodom.
Prijave in info: migetalnica@gmail.com, 031
632 314 (Marko), 041 921 292 (Melita)
PLESNI STUDIO MAXIM
Vabljeni na plesne in druge tečaje: aerobika
Dobro jutro, aerobika TNZ, aerobika Hi-Lo,
balet, argentinski tango, flamenko, hip hop
otroci, hip hop najstniki, hip hop odrasli,
izrazni ples, jazz, modern, joga, odrasli
družabni ples, otroški plesni vrtec, orientalski
plesi, pilates, salsa. Info: 040-529-645, 041-
888-960, informacije.maxim@gmail.com,
WELLNESS CENTER PULSUS
Cesta 5. maja 14, 5270 Ajdovščina,
070	855	335, dksport@gmail.com,
info@vsezawellness.si
Urnik: od pon. do pet. med 8.00 in 22.00,
sobota in nedelja med 10.00 in 22.00
HEALTHV LIFE FITNESS
Goriška cesta 29a, 5270 Ajdovščina,
040 417 832
Urnik: od pon. do pet. med 9.00 in 12.00 ter med 17.00 in 22.00, sobota med 9.00 in
12.00,	nedelja in prazniki zaprto KARATE KLUB AJDOVŠČINA Karate klub je klub, kjertreniramo plemenito borilno veščino KARATE, s katero razvijamo telo in duha, ne glede na starost in spol. Treniramo lahko za samoobrambo ali kot tekmovalni šport. Nove člane vpisujemo vsak torek in četrtek ob 18.30 v Športni dvorani v Lokavcu.
Informacije: 031 233 722, kksho.ajd@gmail. com, www.karateajd.si
OBVESTILA:
LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA PRIREDITVE:
Ponedeljek, 1. december ob 18.30 -Zaključek projekta PRIMORCI BEREMO 2008 z nastopom Benke Pulko in podelitvijo priznanj.
Četrtek, 11. december ob 19.00 - Ogled monodrame TRUBAR PRED SLOVENSKO PROCESIJO. Po predlogi dr. Matjaža Kmecla jo bo izvedel igralec Anatol Štern. Ponedeljek, 15. december ob 18.30 - Predstavitev knjižnega daru Goriške Mohorjeve družbe:	KOLEDAR 2009,
pravljice Anemarije Volk Zlobec: MUCA PREDE in spomini na Zorka Ščuka s pismi iz zapora Marije Ščuka Kerže: MOJ OČE ZORKO (knjigo bo predstavila Lida Turk). Predstavitev pesniške zbirke Mihaele Tihelj: SVETLOBNI BISER v Vipavi. Datum bo
objavljen naknadno.
ŠTUDIJSKI KROŽKI:
Torek, 16. dec. ob 9.00 - Knjižna srečanja ob kavici.
Četrtek, 18. dec. ob 18.00 - Študijski krožek Čitalnica:	Pogovor o knjigi Prekletstvo
družine LeRoy rojakinje Ksenije Batič Voder.
Informacije o urniku in ostalem dogajanju dobite na: 05/3661 328, www.ajd.sik.si KLUB AJDOVSKIH ŠTUDENTOV Info-točka v prostorih KAŠ-a v Ajdovščini (Hiša mladih, Vipavska 11/a, Ajdovščina) je odprta vsak delovnik med 11.00 in 16.00, ob petkih in sobotah med 14.00 in 22.00. Na voljo so 3 računalniki z dostopom do interneta ter brezžično dostopna točka. Omogočeno je tudi tiskanje in fotokopiranje. Dogajanje v klubu BAZA na http://baza. kas.si. Info: 368 11 40,051 654 002, CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI AJDOVŠČINA
Od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00
-	Hiša mladih na Ribniku
Aktivno preživljanje prostega časa mladih -osnovnošolcev, predvsem iz višjih razredov OŠ, srednješolcev ter ostale mladine, (ustvarjalne delavnice, družabne in športne dejavnosti,...).
Ostale dejavnosti: info točka z dostopom do računalnika in interneta-svetovanje pri vključitvi v program MEPI, svetovanje in pomoč v stiskah, učna pomoč in pomoč pri pisanju nalog, prostovoljno delo, izleti, poletni tabor,...
Delavnice v decembru:
Ustvarjalne delavnice: izdelava voščilnic (od 1. do 4. dec.), izdelava božičkovih nogavic (od 8. do 12. dec.). Ta delavnica bo potekala tudi v okviru Veselega decembra v Dvorani prve slovenske vlade od 15. do 18. dec. med 14.00 in 16.00 Petek, 5. dec. med 9.00 in 18.00 - Mercator center Ajdovščina - Stojnica CMD ob svetovnem dnevu prostovoljstva, delavnica izdelovanje novoletnih okraskov.
Sobota, 6. dec. med 10.00 in 13.00 -Miklavžev sejem Ajdovščina - delavnica izdelovanja okraskov Petek, 19. dec. - izlet v Kolosej v Ljubljano Krašenje CMD-ja ter novoletne jelke med 22. dec. in 24. dec.
Info: 05/368 93 83 in 041 945 392, cmd. ajdovscina@yahoo.com, www.cmd.si MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA Miklavžev sejem v Ajdovščini - Delavnice bodo potekale 6. dec. med 11.00 in 14.00 ter 7. dec. med 13.00 in 16.00 Veseli december - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina
Delavnice bodo potekale med 15. dec. in 18. dec med ,16.00 in 18.00, 19. dec. med 8.30 in 13.00, 20. dec. med 11.00 in 13.00, 22. in 23. dec med 16.00 in 18.00, razstava nastalih izdelkov bo 21, in 28. dec.
Ostale dejavnosti:
10.,	11;, in 12. dec. med 16.00 in 18.00 -
Delavnice na OŠ Vipava
Sobota, 13. dec. ob 10.00 - Mercator
center Ajdovščina - Dedek Mraz prihaja...
pričakajmo ga v okrašeni hiši
Torek, 16. dec. med 9.30 in 12.30-OŠ Skrilje
-	Pisani balončki in poskočni jelenčki Četrtek, 18. dec. ob 9.00, 10.30 ter ob
12.00	- OŠ Podkraj, OŠ Budanje + vrtec, OŠ Lokavec - Lutkovna predstava »Babica Zima«, gledališče Bičikleta Ponedeljek, 29. dec. - odhod ob 9.00 izpred avtobusne postaje Ajdovščina - Izlet v Atlantis in Kolosej (obvezne prijave)
Info: 05/ 368 91 40, 041 490 360, www. mdpm-ajdovscina.si, uradne ure pon-pet
9.00	do 15.00.
OBVESTILA OO ZZB NOB Ajdovščina
-	Vipava
Sobota, 13. december ob 10.00 - Območna
obrtna zbornica Ajdovščina
LETNA SKUPŠČINA ZZB NOB Ajdovščina
-	Vipava
Nedelja, 14. december ob 15.00 - OPČINE, na strelišču
Spominska slovesnost ob 67. obletnici spomina na ustreljene žrtve II. Tržaškega procesa
Nedelja, 21. december ob 11.00 - DOLENJA TREBUŠA, v kulturni dom Spominska slovesnost v počastitev 60. obletnice ustanovitve IX. Korpusa.
Prijave z vplačili in vse informacije o odhodih avtobusov dobite na sedežu zveze.
Info: OO ZZB NOB Ajdovščina, Goriška cesta 17, tel: 05/36 61 071, uradne ure ob ponedeljkih in sredah od 9.00 do 12.00. DRUŠTVO MOST
Nedelja, 7. dec. ob 17.30 - Miklavžev sejem Ajdovščina - Nastop plesne skupine Ajda Torek, 16. dec. ob 19.00 - SŠ Veno Pilon Ajdovščina - Silvestrovanje za člane Petek, 19. dec. ob 16.30 - OŠ Dobravlje
-	Novoletna predstavitev plesnega centra ADC, nastopa plesna skupina Ajda NASTOPI DRAMSKE SKUPINE ŽAR: Petek, 12. december ob 19.00 - Veroučna učilnica župnije Ajdovščina - Nazaj v planinski raj
Sobota, 20. december ob 18.00 - Prostori KS Erzelj - Kaznovana prevzetnost Dramska skupina Žar bo nastopila tudi 2. dec. v OŠ Komen ter 6. dec. v Novi Gorici. Uradne ure: prvi torek v mesecu med 9.00 in
10.00	v Domu krajanov Ajdovščina, OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA
Petek, 5. december ob 17.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina: MIKLAVŽEV VEČER, nastopili bodo učenci 1. razreda OŠ
Šturje, Vrtec Ajdovščina, Ansambel LAJN^ iz VDC enote Vipava, Dramska skupina Zarja DU Ajdovščina
Sobota, 13. december - Popoldansko kopanje v Izoli
Nedelja, 28. december ob 19.00 Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščino* PRAZNIČNI KONCERT, nastopili bodo študentje 4. letnikov Akademije za glasbo iz Ljubljane
Sobota, 10. januar 2009 - Silvestrovanje v Logatcu
Vodena telovadba (vodena za po kap1/ v notranjem bazenu Police ob sredah 17.00 do 18.00, bolj lahkotna vadba 0
18.00	do 19.00
Rekreacija v Mali dvorani ŠC Police o”
sredah od 18.45 do 19.45
Balinanje v Športnem parku Pale ob tor. in
čet. med 9.00 in 11.00
Pikado v Športnem parku Pale ob pon.
pet. med 17.00 in 19.00
Namizni tenis v telovadnici OŠ Šturje 0
pon. ob 15.30
MERJENJE KRVNEGA PRITISKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in H*0 v prostorih DU Ajdovščina.
MERJENJE KRVNEGA PRITISKA vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina.	]
MERJENJE KRVNEGA PRITISKA SLADKORJA v Batujah vsak prvi ponedelje v mesecu ob 8.00.
Če bi prostovoljno želeli pomag0'1 starejšim, pokličite na sedež DU Ajdovščina/ ki obratuje ob pon., sre. in pet. med 9.00 irj
11.00,	na Cesti IX. Korpusa 1, tel.: 05/ 3
61 383.
LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA LU Ajdovščina vabi v tečaje slovenščine za tujce, angleščine, italijanščine, nemščine/ španščine, francoščine, ruščine, osnove knjigovodstva, aranžiranja daril. zaključene skupine in podjetja izvajamo tudi druga izobraževanja po dogovoru. Info: LU Ajdovščina, 05/ 36 80 508, 05/ 36 64 750, Cesta 5. maja 14, info®^-ajdovscina.si, www.lu-ajdovscina.si VADBA ZA MAMICE Z DOJENČKI Vsak torek od 10.00 do 11.00 v Domu krajanov v Ajdovščini
Vadba je primerna za vse mamice od 8. tedna po porodu pa do starosti otroka enega leta/ ki se želijo fizično in psihično okrepiti ter preživeti aktivno urico s svojim dojenčkom-Obvezna prijava. Info in prijave: 040 8° 313 (Tina), www.zavod-tamala.si
OBMOČNOZDRUŽENJERDEČEGAKRIZA
AJDOVŠČINA
Pisarna: Gregorčičeva 20 (stavba stare občine), Ajdovščina, odprto vsak dan oa 7.00-15.00, sreda do 16.00 Skladišče:	Stritarjeva la, Ajdovščina *
prevzem in oddaja oblačil, obutve in drugm podarjenih dobrin vsak prvi četrtek v mesecu od 9.00-12.00.
Darovanje krvi - vsak torek od 8.00-12.0^ in 14.00-16.00 ter vsak petek od 8.00-12.0® na oddelku za transfuziologijo v Bolnišnic Šempeter.
Info: 366 49 30, ajdovscina.ozrk@rks.si
KARITAS Vipavske dekanije
Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62
372, karitas.vip.dek@siol.net
Uradne ure: pon. od 9.00 do 11.00, t°r'
in čet. od 16.30 do 18.30, ostale dni p°
dogovoru.
Srečanje prostovoljcev: prvi pon. v mesecu ob 20.00
Info: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem
Goriška cesta 17, Rizzatova vila - sre od 9.o do 15.00, čet od 15.00 do 19.00, od 19.0° do 21.00 - srečanja skupine, info: Tanjo Kaligarič 041 760 067, Oče .Franc Prelc 041 795 051
Dom karitas na Cesti
Cesta 98, tel.: 05/ 36 47 964, karitas* cesta@siol.net
Materinski dom, info: Katarina Deotto, 0^ 331 639
Popoldan na Cesti, program za otroke, sre* in čet. od 15.00 do 17.00, info: Klementina Bajec, 041 762 029
Popoldan na Cesti, ILO, terapevtska
delavnica, sobota od 15.00 do 18.00
Zavod karitas Samarijan
Solkan, Skalniška 1, 05/ 33 00 234, karitas*
samarijan@siol.net
Materinski dom in Varna hiša
Stalne prodajne razstave - Občina
Ajdovščina, Nova KBM, Ajdovščina/
Kapucinski samostan Vipavski Križ, Karitas
vipavske dekanije
KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV ADVENTNI VEČERI 2008 Škofijska gimnazija Vipava ob 20.00^ Petek, 28. november - dr. Ivan Štuhec* Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije
Petek, 5. december - Gregor Čušin* monokomedija PEŠEC
Petek, 12. december - Meta in Rudi TavČor (imago partnerska terapevta): Skrivnost povezanosti v zakonu
Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vso drugi torek v mesecu ob 20.00 v uČiln>cl ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni nov člani. Informacije: 031-600-770 Informacije za rubriko Koledar zbiramo a° 24. v mesecu.
INFO TIC Ajdovščina: 05/ 36 59 140, tic.ajdovscina@siol.net,
www.tic-ajdovscina.si

STANOVANJSKI KOMPLEKS C2
i


DARILNI BON
€25
DARILNI BON VELJA OB NAKUPU KOREKCIJISKIH OCAL/BONI SE M SEBOJ NE SEŠTEVAJO. VELJAVNOST OD 1.12.2008 DO 3 l/l .2009
^ArišKa cesta 25, 5270 Ajdovščlo^ tel: 05/ 36 63 337, e-mail: optika.ibis.doo@siol.net

STANOVANJSKI KOMPLEKS C2
F F
T O Z
L F E D P E C TD e p r o z y
r slo r x »
» K rvoric
URNIK: pon. - pet. 9 -12 in 13-18 sob.:
9-12
ned.:
zaprto
PREGLED VIDA IN OČESNEGA OZADJA
PRODAJA KOREKCIJSKIH LEČ IN OČAL
UGODNE CENE
Goriška cesta 25,5270 Ajdovščina,
tel.: 05/ 36 63 337, e-mail: optika.ibis.doo@siol.net

FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA
Mobitel
Mobitel
Pri nas lahko uredite VSAK DAN
EXPRES
•sklepanje novih naročnin* •podaljšanje naročnin« •največja izbira GSM telefonov*
AJDOVŠČINA - MERCATOR CENTER
Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 3681580
KULTURNI DOM •
NOVA GORICA
Praznični december v Kulturnem domu Nova Gorica
Ponedeljek, 8. december 2008, ob 20.15 Slovvind
Aleš Kacjan, flavta
Matej Šarc, oboa
Jurij Jenko, klarinet
Paolo Calligaris, fagot
Metod Tomac, rog
Gost večera: Andrea Rudi, klavir
Program: W. A. Mozart, L. van Beethoven, N. Šenk,
F. Poulenc
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Za abonma in izven
Petek, 12. in sobota 13. december 2008. ob 20.15 Oliver Dragojevič in skupina Dupini Tradicionalni decembrski koncert Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Za izven
Torek, 16. december 2008, ob 20.15 Sjuvvana Byers & Children of God (ZDA)
Jesenski glasbeni tris 2008- gospel
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Za izven
Petek, 19. december 2008, ob 20.15
Orkester Slovenske vojske
Andreja Šolar, dirigentka
Janez Lotrič, tenor
Božično-novoletni koncert
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Za izven
SO LJUDJE, KI VOZIJO RENAULT.
IN LJUDJE, KI GA ŠE BODO.
www.novi-megano.renault.si
NOVI RENAULT MEGANE. Na koncu vsak voznik najde tisto, kar si želi. Dinamično in elegantno EUROvTJ/NCAP obliko. Nadvse zmogljiv, a varčefi motor. Vrhunsko lego na cesti in izjemno udobje v vožnji. Uporabne www.euroncap.com tehnološke rešitve, za katere se zdi, da vam berejo misli. Vrhunsko izdelavo iz najsodobnejših materialov.
---- ------------- In že pregovorno daleč najvišjo stopnjo varnosti. Zapeljite novega Megana na testno vožnjo. Ali domov.
■>***■* J že za 13.900 EUR
PE Koper tel. 05 663 61 17 PE Ajdovščina tel. 05 364 33 02 PE Nova Gorica tel. 05 335 44 00 PE Tolmin tel. 05 388 47 00 PE Postojna tel. 05 721 28 28
TigoABC
RENAULT
				SESTAVIL DRAGO BRECELJ	DOMAČE ŽENSKO IME	SESTAVNI DEL CELOTE	DEDNO POGOJ. POTREBA SLA	TONE SELIŠKAR	RAZGLAS ZA POROKO V CERKVI	KUBAN. PREDSED. CASTRO	j|§|j 'M JPIt' 'fP fiapžli	i’« kJu	i ”	r Fr					
				VODNIK, SVETO- VALEC												
				ZVEZNA DRŽAVA V ZDA					>							
				REGI- NALD				13. IN 23. ČRKA								
				PREBIV. SAMARIJE				BOJAN EMERŠIČ								
				>												
LATNIK RADIO NOVA	OPIS, PRIKAZ	MLAD DELAVEC								PETER VIDIC			VELIKA EVROP. REKA	REDKO ŽENSKO IME	SKALNAT GREBEN V STENI	
		POHOR. KAMNINA								SLOVEN. KARDINAL						
TUREK, OSMAN							ZDRVLJE-NJE S ČEBELJIM STRUPOM	GRŠKA VOJNA LADJA	NEMŠKI ADMIRAL (ERICH)							
NIZOZ. NOGOM. KLUB IZ KERKRADEj					NEKDANJA MARIBOR. TOVARNA VEZNIK				MLADENIČ KI SO GA VZGAJALI ZA VITEZA							
VELIKO FINSKO JEZERO						PAVLIN OLGA			GR. BOG VINA VRSTA DAJATVE							
RUSKI TENIŠKI IGRALEC (MARAT)						DIJAŠKI DOM FARNA VESELICA									LATNIK RADIO NOVA	
LATNIK RADIO NOVA	ZLITINA PRI SPAJ-KANJU TELUR				NEKDANJ NOTRANJ MINISTER (ANDREJ)					RUSKI TERENEC VRSTA DV-OVPREGE					LATNIK RADIO NOVA	
IME AMER. PEVKE TURNER					VRSTA REKREACIJE OB GLASBI									VRSTA MAMILA, DERIVAT MORFIJA	STARE- JŠA ŽENSKA	
SESTAVINA SVETILNEGA PLINA					VRSTA ME-TULJNICE								HINKO SMREKAR			
					AZIJEC (ZANIČLJ.)								SM.TEKAČICA MAJDIČ			
L 1				VRSTA TROPSKE PAPIGE		v		TURŠKI VELIKAŠ				GLAVNI ŠTEVNI K				
								OKRAS, OLEPŠAVA				VALENTIN VODNIK				
				ZAPRT PREHOD							RELIGIJA, VERSTVO					
				STANE DOLANC							SRBSKO M. IME					
				>		JAP.OTOK V KOREJ. MORJU LUTECIJ				TVOREC, PISEC KEM.ZNAK ZA ERBIJ						
«	Fm 1 Ti*.		1	)								BIKOV GLAS				
				NOVOZEL. PRA- KUŠČAR, MATERIJA								SLOVEN. PEVKA DEŽMAN				
Ime in Priimek: Naslov:


Rešitev pošljite v kuverti do 20. 12.
cesta
2008 na naslov:
Nova Nova d.o.o. ,Goriška 64, 5270 Ajdovščina.
Na sprednjo stran kuverte pripišite:
Slikovna križanka ! Med izžrebance
bomo tudi tokrat razdelili 3 flaškon-čke vina iz domače kleti.
'	*	' :i
n- ;
Nagrajenci iz prejšnje številke:
Venceslav Humar, Banjšice 117, Kal nad Kanalom Franc Bajc, Vrhpolje 65,
Vipava
Doris Vukotič, Vilharjeva 25b, Ajdovščina
RADIO
INOVAI
N^ajdovščina^/
106,9 MHz
www. novanovasi

Citroen dodaja
nove dimenzije
novi modeli Nemo, Berlingo in C5 popusti na osebna vozila do 6.500 € popusti na tovorna vozila do 4.500 €
posebni praznični popusti na vozila iz zaloge dodatni popusti za podetja vse servisne storitve in karoserijska popravila prodaja rezervnih delov in dodatne opreme
AVTO SLEJKO d.o.o. Potoče 2 5263 Dobravlje
Tel: 05 36 44 100 avto.slejko@siol.net
• •
http://www.citroen.si/slejko-potoce/
QTR0£N priporoča TOTAL
Poraba goriva predstavljenega modela: 5,9 1/100 km Emisije C02 predstavljenega modela: 147 g/km. Ponudba velja do 24.12.2008
CITROEN

NITI PREDSTAVLJATE Sl NE, KAJ VSE LAHKO CITROEN STORI ZA VAS
Gazela Papirnici Veronika
Podjetje SI-Mobil vsako leto izbere in razglasi najboljšega prodajalca njihovih storitev. Na letošnjem izboru, kije potekal v četrtek, 6. novembra, so takoimenovano Gazelo za najbolj uspešno prodajalno Si Mobilovih storitev razglasili prodajalno Papirnica Veronika, v kompleksu C3 v Ajdovščini.
»Veronika« je tako postala tudi dokaz, da je uspešnost, urejenost in prijaznost lahko doma na majhnem prostoru, če so v njem pravi ljudje.
Čestitamo!