r LETO VI. / ŠT. 19 KRANJ DNE 9. MAJA 1953 CENA 8.— DIN Med brali Korošci Preko avsi&ijšhe Kovošhe v Mežico na veličastno pmvti%ansUo mečanie Lepo pomladansko jutro se je obetalo Gorenjski, ko je v nedeljo zjutraj zavozil vlak v karavanški predor. Poslovili smo se za nekaj ur od Gorenjske in pohiteli preko avstrijske Koroške med brate v Mežico, da skupaj z njimi proslavimo 10. obletnico ustanovitve prvega Koroškega bataljona in napada na rudarsko Mežico. V Podrožčici se je vreme ki-.salo. Deževalo je. Toda že pri Bistrici smo spet zagledali si-njino jasnega neba, še pred Celovcem pa se je razpršila tudi megla, ki je ležala po dolinah in dolinicah Roža. Hiteli smo po celovškem polju. Lep razgled se nam je odpiral. Na severu obronki Mag-dalenske gore, od tod proti za. hodu Glina in ob njej Gospa Sveta. Na jugu strme, skoraj gole stene Karavank in z iglavci poraslo predgorje. Vlak hiti mimo Grabštajna, čez Dravo, kjer pravkar postavljajo nov most, ker je bil stari zadnje leto vojne porušen, sedanji, zasilni pa močno ovira promet, mimo Velikovca in Pliborka. Od daleč smo zagledali jugoslovansko zastavo, ki je plapolala ob graničarski karavli. Bili smo spet v Jugoslaviji. Mežica je slovesno okrašena sprejemala goste. Od Prevalj do Mežice so se vrstili slavoloki. Pozdravljali so v imenu mežiških rudarjev in ravenskih železairjev ter vsega koroškega ljudstva, koroške borce in številne goste, ki so prihajali z vseh strani Slovenije in zamejstva z neštetimi avtomobili čn posebnimi vlaki. Skoraj 30 tisoč ljudi je ta dan obiskalo Mežico. Dve generaciji sta se srečali na tem shodu. Koroški borci iz prve in druge svetovne vojne so se postrojili na slavnost- Tudi letos 18 v Titovi 25. maja bo predsednik republike maršal Tito praznoval vvoj 61. rojstni dan. Kot običajno mu bodo tudi letos iz vseh krajev domovine poneslo »voje prisrčne pozdrave štafete miših potekal« E vrha Triglava in h katero bodo športniki In telovadci ponesli vdanostno in prisrče pozdrave tovarišu Titu. V obeh gorenjskih okrajih že obstoji t a pripravljalna odbora in le so določene pro-K*\ im> kadrih l>o potekala štafeta. L9. maja zjutraj bodo pri- ni>rsiH Mafetnoi jpeJIco t vrha, Triirlava, skozi Dovje, Jesenice »n Radovljico. Popoldne jo bodo sprejeli športniki kranjskega okraja in jo ponesli naprej proti T Juhi jani. kler se jI bo priključila tudi štafeta iz bivšega kamniškega okraja. Povsod bfodo pritekale h irinvnt proirl tudi stranske, krajevne: v Mojstrani se ji bo pritfruz>l:i Štafeta s trome ie, v T/eseah tl-*ta, ki 1m> prišla ml slana Sa-Ti<'e skozi Hoh'njsko Kistrico in Bled, v ll.adovl jiei se lirv •»'šla s štafetama iz Drage in nem prostoru pred tribuno. Ob 9. uri so prišli na tribuno častni gostje, med njimi dr. Marijan Brecelj, Vida Tomšičeva, Viktor Avbelj, dr. Anton Kr-žišnik in dragi tetr večja skupina zamejskih Korošcev z Mirtom Zvvittrom in Francem Petkom. (Po raportu podpolkovnika čižmeka je tov. Avbelj pregledal postrojem bata- spregovoril tovariš Viktor Avbelj. Govoril je o velikih borbah in uspehih koroških partizanov, ki so že v letu 1942. prisilili takratne nacistične oblastnike, da so priznali, »da se je narodnoosvobodilno gibanje v tem času močno razvilo tudi okrog železne Kaplje, Borovelj in v Podjuni.« Dotaknil se je tudi vprašanja narodnostnih Koroški borci, postrojeni pred tribuno ljon, nato pa je v imenu pri- manjšin in ugotovil, da bi rediteljev pozdravil vse zbra- »pravilno razumevanje in ure- ne borce in goste ing. Pavle jevanje manjšinskega vpraša- žavcer - Matjaž. Za njim je nja lahko sodelovanje med dvema državama še poglobilo. Narodna manjšina v takih razmerah ne predstavlja sporne točke med dvema državama, ampak lahko odigra pozitivno in napredno vlogo povezovanja med tema državama, v borbi za iste napredne cilje. V tem smislu bi bilo torej želeti, da avstrijske napredne sile tudi v bodoče, kakor kaže to doslej, pravilno razumejo odnos do naše nacionalne manjšine in onemogočijo poizkus kogarkoli, ki bi hotel škoditi razvoju napredka in dobrih sosedskih ođnošajev.« Sledil je kulturnoprosvetnl spored. Nastopile so godbe iiz Raven in Mežice, dijaki ravenske gimnazije, združeni1 pevski zbori, zbori iz zamejstva in folklorne skupine. Koroško »štebvanje« je zelo navdušilo številne gledalce. Ob petih popoldne smo se poslovili od Mežice. Lep dan smo preživeli med brati Korošci. Veselo razpoloženi, s pesmlijo na ustih, smo se odpeljali proti domu. Ljudje na ,'i.vstri.isikem Koroškem so nam mahali v zadnji pozdrav. Odzdravljali smo jim in žal nam je bilo, da jim ne moremo krepko stisniti roko. V večernem soncu je Koroška zgler dala še lepša kot zjutraj in ko smo spet zdrseli v obmejni predor, nam je bila še dražja kot pred pičlim dnevom. NAROČNIKI, ZAVAROVANI STE Zavarovali smo vas ra primer nezgode ali smrti VSEM NAROČNIKOM SPOROČAMO, DA SMO JIH ZAVAROVALI PRI DRŽAVNEM ZAVAROVALNEM ZAVODU ZA PRIMER NEZGODE ALI SMRTI. VSAK NAROČNIK »GLASU GORENJSKE«, KI VSAJ DO PETNAJSTEGA V MESECU PORAVNA NAROČNINO ZA TEKOČI MESEC, IMA PRAVICO DO ZAVAROVALNINE V ZNESKU 20.000.— DIN V PRIMERU NEZGODE IN 10.000.— DIN V PRIMERU SMRTI. IZRABITE PRILOŽNOST IN NAROČAJTE »GLAS GORENJSKE«! VSAK NOVI NAROČNIK SI TAKOJ PRIDOBI PRAVICO DO ZAVAROVALNINE V TISTEM MESECU, ZA KATEREGA JE VPLAČAL NAROČNINO — ČE JE TO STORIL PRED PETNAJSTIM. UREDNIŠTVO Oltok, tnali, dolžina - ttoša skd OB GBOBOVIH BEGUNJSKIH TULCEV 2000 ljudi na občinskem praznovanju V soboto in nedeljo, 2. in 3. maja so Begunje slavile svoj občinski praznik. Takrat Je potekle osem let od tistega dne, ko je partizanska pest pregnala zadnjega okupatorja iz Begunj. Begunje pa takrat udeležencev štafeti s partizanskega vrha na Jelovici, iz Krope in Kamin- gorice. V Kranju se bodo sešie štafeto z Ljubelja, Jezerskega, Cerkelj, Železnikov ]in žirov. Pri Jeperei se bo glavna Štafeta združila s tisto, ki bo prišla iz Smlednika skozi Mavčiče. Razen teb lokalnih prog 1m>-do posamezno šole organizirale le več kakor 80 pionirskih štafet. Tako bosta pionirska odreda znanih partizanskih vasi Gorjuše in Kopri vnlk sama nosila svojo štafetno palico. V vseh izhodiščnih točkah in večjih krajih bodo organizirali razne mitinge in sprejeme. RazeB članov »Partizana« in iportnlkOV bodo štafeti ponesli tudi gasilci in člani Protiletalske zaščite, lepo pobudo pa so tudi gozdarji in lovei. Njihova št/ifeta bo krenila 11. maja iz Tamarja skozi Rateče V Kranjsko goro, potem pa po vsej Gorenjski, skozi gozdove nad Jesenicami, čez Možaki jo, Pokljuko in Jelovico, pod Stolom, pa spet HUTuO Krone, skozi Gobovce ln naprej. Podobno bodo potekale štafete tudi po oklici Kamnika, Dr.niSal in Medved. DelOVUl kolektiv', in organ l.em ho skoraj 10.000. niso bile le slovenska vas. Biile so kraj, kamor so se venomer v duhu obračale solzne, a u-porne oči slovenskih mater, bile so kraj, kamor so romale stotine staršev, žena in otrok, da skozi debele, neprozome m mrke zidove bivše kaznilnice vsaj s svojo bližino pozdravijo svojce, ki so trpinčeni in mučeni v ge.stapovskem zaporu zrli v obraz negotovi, zloslutni usodi. Prav zato, ker so bile Begunje mučilnica vse Gorenjske, da, celo Štajerske in Koroške, nedeljska obletnica ni bila obi- Na grobovih je govoril tovariš Anton Potočnik, član Občinskega odbora Zveze borcev. Po govoru so na grobove položili številne vence in šopke lepega cvetja. Ob ubranem petju in recitacijah so nam misli poletele nazaj v leta borbe in težko nam je bilo za vse tiste, ki počivajo pod kamnitimi prizmami. Sprevod se je vrnil na drugo grobišče za kaznilnico, kjer je pred zbranimi svojci ustreljenih talcev, bivšimi borci in gosti spregovoril predsednik Občinskega ljudskega odbora tovariš Pogač - Grobišče talcev izza bivše kaznilnice i i; n občinski praznik. Pno-slav se je udeležilo nad dva tisoč ljudi iz vse Gorenjske, sodelovale so organizacije z Jesenic, Podlbrezij in bližnje okolice. Prisostvovali so predstavniki obeh gorenjskih okrajev. Na večer pred praznikom je bila v Begunjah akademija. Naslednji dan je dopoldne s pri/rediitvenega prostora krenili sprevod Begunjčanov in številnih gostov v Drago, dolino, kjer je grobišče padlih talcev. nik. Na glavni proslavi na prireditvenem prostoru je imel daljši govor predsednik Občinskega odbora Socialistične zveze« delovnega ljudstva tovariš Jože Kejžar. Sledil je telovadni nastop, pri katerem so sodelovali pionirski odredi begunjske in sosednjih šol, nato pa člani telovadnih društev »Partizan« iz Begunj, z Jesenic in iz Pod-breziij. Proste in orodne vajo ter talna gimnastika so vsem gledalcem zelo ugajale. Vsakoletni teden matere in otroka je tisti čas, ko se prav posebno izrazi družbena skrb za zdravo rast mladega rodtu ne le s strani poklicnih vzgojiteljev, temveč tudi vse naše družbe. Marsikje se tudi letos že pripravljajo na teden matere lin otroka. Pripravljalni odbori bodo uspešno izvedli svojo nalogo le, če bodo razen cficialnemu delu posvetili glavno skrb in pozornost delovnim programom, t. j. če bodio dosegli utrditev vseh tistih orga_ nov in organizacij, ki delajo na področju vzgoje in zaščite družine, in stvarno reševali številne pereče probleme, ki se javljajo marsikje. Teh problemov pa ni malo. Le poglejmo umrljivost dojenčkov. V kranjskem okraju znaša celih 7 odstotkov, največ v starosti do 3 mesecev, zaradi prezgodnjega poroda, bolezni na prebavilih in dihalnih organih, če dodamo še 27 mrtvorojenih v letu 1952, vidimo, da smo naše posvetovalnice za noseče žene in otroške posvetovalnice še vse premalo približali materam. Kranjski okraj je po številu splavov na tretjem mestu v Sloveniji. To nam kaže, da nosečnice v času največje notranje krize naletijo na premalo moralne opore pri ženah, hkrati pa to tudi pomeni, da bi naša sodišča morala v številnih primerih določati večjo preživnino za nezakonskega o-troka. Zdravniški izvidi kažejo, da so otroci danes slabše hranjeni, kot so bili v času garantirane preskrbe. Marsikje so otroci prepuščeni cesti v času, ko so rodiltelji zaposleni, in čakajo na kosilo do treh ali celo do štirih popoldne kljub temu, da imamo otroške jasli ln vrtce. Ko so te ustanove prešle na samostojno finansi-ranje, so se morrJli zvišati prispevki staršev. Posledica je, da so razpuščene otroške jasli na Jezerski cesti v Kranju, otroška vrtca na Primskovem in v Železnikih. Iz vrtca »Tugo Vidmar« je izstopilo 18 najpotrebnejših otrok itd. Socialno in moralno najbolj ogroženi otroci so spet na cesti. Menim, da bodo mestni skrbniški organi morali izdajati odločbe v vseh tistih primerih, ko je zaradi stanovainjskih, zdravstvenih in vzgojnih razlogov potrebno oddati otroke v take u-stanove, starši se pa tega branijo. Skrbniški organi se pri izdajanju takih odločb lahko opirajo na čl. 18. Temeljnega zakona o razmerju med starši in otroki, na Uredbo o dodatkih za otroke in na čl. 5. U-redbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodatkih za otroke (Ur. list FLRJ 59/52). Nekatere matere premalo pazijo na snago otrok in se ne zavedajo, da gre tu za dve važni stvari v otrokovem življenju: za njegov pravilen razvoj in vzgojo k redu in čistoči. Dokler nimamo možnosti za velike javne kopalnice, bi se bilo vredno potruditi, da vsaj pri vsaki šoli uredimo prhe s toplo vodo. Tam, kjer pa prhe že obstojijo (v Kranju in Škof ji Loki), bi jih bilo treba predati njihovemu namenu. Tudi kar zadeva skrbništvo in organizacijo dobrih otroških obiskovalk, se nam odpira široko področje dela, saj imamo 1200 sirot, od katerih je 450 partizanskih, dlo katerih imamo še prav posebno odgovornost. Ta mladina se ravno v teh letih pripravlja na vstop v poklice in ima pri tem često velike težave, ker ima slabo šolsko izobrazbo zaradi posledic vojne in pomanjkljive vzgoje. Nujno bi bilo, obiskati prav vse sirote, ugotoviti njihovo socialno in zdravstveno stanje ter šolske uspehe, pogledati ali se z njihovimi podedovanimi imetji pravilno gospodari. Zagotoviti je treba, da v času počitnic ti otroci ne bodo prefpuščeni sami sebi. Mnogokrat naletimo na slabo gospodarjenje skrbnikov z imovino varovancev, pa tudi primerov brezvestnosti staršev ne manjka. Primer v Stražišču, kjer je 14 letni otrok obupal nad življenjem in se obesil zaradi neznosnega pretepanja in izkoriščanja s strani očima, terja, naj bodo naše organizacije bud-neiše, da bi pravočasno lahko preprečile take življenjske tragedije. Mnogo dela nas čaka tudi na področju zaščite matere v delovnem odnosu. Tu gre za pravilno »zaposlitev žena v času nosečnosti, za pravilno štirl-umo zaposlitev doječe matere, za urejanje ženskih higienskih kotičkov itd. Naše zaposlene žene hudo zadeva tudi oddaljenost stanovanja, zaradi Česar porabijo mnogo časa pri hoji ali vožnji s kolesi. V »Ti-skanino« se n. pr. vozi zelo veliko število žena s kolesi ali pa hodijo po 2 uri daleč. Izpostavljene so vsem vremenskim neprilikam, slabša se njihovo zdravstveno stanje, njihova delovna storilnost pada. Vredno bi se bilo zamisliti, zakaj de>-lavski svet v »Tiskanini«, katera ostvarja največji brutto produkt v okraju, ne more nabaviti avtobusov za prevoz svojih delavcev. Tudi sami družini, tej osnovni naravni enoti naše družbe, posvečamo malo pozornosti. Premalo ali skoro nič nismo napravili za razbremenitev gospodinj. Nismo ji še o-stvarili tistega položaja v družini, ki bi ga morala imeti. Navedla sem le nekaj perečih problemov, ki se v našem okraju pojavljajo razen številnih drugih vprašanj s področja zdrarvstvene prosvete, šport, nega in kulturnega življenja, pedagoških in socialnih vprašanj, katerim bi se morali posvetiti ravno v času priprav na teden matere in otroka. Če bd ob podpori organizacij m raznih odborov dosegli postopno boljšanje, bi letošnji teden matere in otroka od 1. do 7. junija lahko prispeval svoj delež k izpolnjevanju teh težavnih, a plemenitih nalog. Draga Rom et ova Zunanjepolitični komentar NOVA AGRESIJA V AZIJI? Gospodarski načvi kranjskih zadrug Indakitajska federacija ali Vietnam obsega 5 francoskih kolonij (Tonkin, Annam, Laos, Kambod-žo in Kočinčino), ki se imenujejo »pridružene države« in so od leta 1949 članice Francoske unije. Na tem polotoku s 27 milijoni prebivalcev silno raznorodnega narodnostnega sestava je že leta 1941 nastalo osvobodilno gibanje. Odtlej boji niso prenehali, vendar je težko reči, v koliki me- -—-----$*timm:: ,C W,l K A " C H T Nt >• Francoska Indokina 1. Ozemlje, ki ga obvladajo Ho ši Minhove sile, 2. glavne smeri napada na Laos ri je gibanje danes še osvobodilno in kakšne smotre pravzaprav zasleduje. Brez dvoma se navdihuje nad kitajskim primerom in že sam način, kako ga propagira Peking in kako o njem govori Moskva, daje vedeti, da uživa naklonjenost obeh kominformovskih režimov in da ga doslej še ni zadela usoda Azerbejdžana ali Elasa. Značaj Ho ši Minhove-ga gibanja ocenjujejo različno. Nekateri ga imajo za agrarno gibanje pod komunističnim vodstvom,( drugi spet za proti-kolonialno težnjo k ustanovitvi nove nacionalne države na>-roda Tai, ki naseljuje tudi predele sosednje Kitajske, Burme in Slama, dočdm ga imajo tretji za navadno orodje sov- jetske ali kitajske zunanje politike. Deg'stvo Je, da VCetminove čete hitro napredujejo, da so obkolile indokitajsko glavno mesto Hanoi in v zadnjem tednu prodrle globoko v državo Laos. Francoske posesti so resno ogrožene. Francija, ki je doslej v Indokini vodila slabo in neodločno kolonialno politiko, se je zavedla vse težavnosti svojega položaja. Ves čas je zavirala osamosvojitev teh azijskih dežel. Ko jih danes hoče za vsako ceno ohraniti zase, trpi velikanske izgube v četah, sredstvih in materialu. To dejstvo tudi otežkoča pristop k evropski armadi. Odtod izvira velik del francoskih pomislekov in ugovorov proti u-dieležbi v evropski obrambni skupnosti. Francoski tisk je razbil dolgotrajno molčanje o neuspehih, se pričel razburjati in ostro napadati sedanjo in vse pretekle vlade, ki niso u-s-pe-Ie doseči pomirjenja. Vlada ZDA predvsem poudarja, da gre za ozemlje, ki mu grozi sovražnikova zasedba in ga je zato »brezpogojno zagotoviti za svobodni svet«. Ker je republikanska vlada v ZDA izrazito »azijsko usmerjena«, ni težko razumeti poudarjenih Dufilesovih izjav (2., 5. in 6. maja), da bodo ZDA odločno podprle Francijo in da je napad na Laos nujro predložiti Organi zaci-I združenih narodov. Določene količine vojaškega materiala so že poslale v Indokrno. Vendar je Francija še vedno v škripcih, še dalje bo morala kriti dve tretjini vseh stroškov negotovega bojevanja, ki se iz dneva v dan večajo v nedogled. Francoski narod1 mora z lastno krvjo in mesom plačevati svoj izživeli okupatorski položaj in nesposobnost francoskih oblasti v Vieitnamu. Ko je bila francoska oblast v Indokini še trdno v sedlu, ni hotela niti misliti na premirje, sedaj, ko so njene roke šibke, pa se ji možnost premirja izmika. Tudi uigibanje o tem, da so se Ho &i Minhove čete pred. včerajšnjim nenadno umaknile zaradi kakega namiga iz Moskve, se nam zdijo preveč drzno. Bržkone gre le za veliko deževje, ki bo tam nastopilo okoli 15. maja. V Indokini bo stalna latentna nevarnost, dokler Francija ne bo prisiljena k popuščanju. Zadružno kmetijstvo kranjskega okraja si je postavilo dokaj obsežen gospodarski 'načrt za leto 1953, Id predvideva predvsem graditve in nakup novih strojev. Poljedelstvo je odmerilo 18 milijonov za traktorje in njih priključke, 3 milijone za škropilnice domače proizvodnje in 9 milijonov za zgraditev skladišča za semenski krompir v škofji Loki. Traktorje naročajo KZ žab-, niča, Godešič in Preddvor. Odkar se je vrnil iz Anglije tovariš Anton Umnik iz Šenčurja, ki je bil tamkaj na praktičnem šolanju, raste zanimanje predvsem za angleške traktorje Ferguson. Tovariš Umnik je zdaj vodja mehanizacije v Poljedelsko-strojnem odseku OZZ. Pomemben napredek je dosežen pri nabavljanju motornih škropilnic. V okraju jih je zdaj že 25. Zadnje čase kupujejo škropilnice iz Maribora, ki kafi?jO celo neke prsd nesti pred inozemskimi. Letos so "'iih kupili že 6 v vrednosti poldrugega milijona, naročenih pa je še 8 novih, tako da bodo prav gotovo presegli znesek, ki je predviden v načrtu. Po zadrugah so začeli formirati stalne grupe za škropljenje, kajti dela ne primanjkuje skoraj preko celega leta: spomladansko in poletno škropljenje sadja, dvakratno škropljenje krompirja, jesensko beljenje in hkrati razkuževanje hlevov, v katere sili mrčes in z njo bolezen, če računamo še nekaj časa za natančen pregled in popravilo, potem pridemo do zaključka, da škropilnica zahteva stalnega uslužbenca. Le-ta bo toliko zaslužil, da ga bo lahko plačati. Vodja zaščite rastlin pri OZZ je tovariš Tomaž Bergant iz Zminca. Upravni odbor OZZ se je odločil, da z lastnimi sredstvi in s pomočjo kmetijskih zadrug loškega sektorja zgradi veliko nadzemeljsko klet za semenski krompir na Trati pri kolodvoru. Prostori nad kletjo naj bi hkrati služil kot skladišče vsega blaga, ki prihaja po železnici za trgovine KZ. V kleti bo prostora za 100 vagonov krompirja v gajbicah. Ureditev bo takšna, da ne bo nevarnosti pred nizko temperaturo, medtem ko bo previsoko temperaturo treba zniževati z ventilatorji. Nad kletjo bo tudi prostor za sortiranje krompirja po velikosti in izločanje bolnih gomoljev. Majhna mizarska delavnica bo stalno izdelovala ali popravljala tipizirane gajbice, katerih zaloga se bo zbirala na podstrešju. Dvoje dvigal bo povezovalo vse prostore — vsako na enem koncu stavbe. Dokončno odločitev bo sprejela v ta namen izvoljena komisija, ki se je prvič sestala že 26. aprila. Pridelovanje semenskega krompirja zahteva še mnogo organizatoričnega dela. še bolj bo treba razširiti krog pridelovalcev, zlasti v hribovitih predelih. Obdelavo in sortnost bo treba resno nadzirati. Registrirati je treba vse dobre pridelovalce semenskega krompirja in jih iz leta v leto ocenjevati. Letos imamo 130 ha pod semenskim krompirjem. Prav bi bilo, da se semenska služba ne omejuje samo na krompir, temveč skrbi tudi za detelje, trave, jara žita itd. Posebno semenska detelja ima lepo tradicijo v Poljanski dolini, obenem pa je rentabilna kultura. Semensko službo pri OZZ vodi tovariš Andrej Tiler iz Naklega. Živinorejski odbor je namenil večino s edsterv za seletkcijo (poldrugi milijon), umetno o-semenjevanje (dva in pol milijona), nakup plemen j akpv (poldrugi milijon), ureditev planin (milijon) in pomoč pri zatiranju TBC (poldrugi milijon lastnih sredstev). Za pomoč pri zatiranju TBC so tudi organi oblasti prispevali pod-drug milijon. Doslej je uvedena selekcija in molzna kontrola v Preddvoru, Naklem, Predosljah, Šenčurju, Kranju, Žabnici, Poljanah, Selcah, Hotavtjah, So-vodnju in Smledniku. Selekcijo živine so začeli pripravljati tudi v drugih zadrugah, kajti interes je vedno večji. V načrtu je umetno osemenjevanje od Naklega preko Goric in Preddvora do Šenčurja. Zagotovljena so denarna sredstva za nakup avtomobila in ostalih potrebščin. Za ureditev planin se najbolj prizadevajo v tržiškem kotu. Vendar je sredstev odločno premalo in prav bi bilo, da OLO podpre to akcijo z iz- rednimi dotacijami v višini nekaj milijonov. Zatiranje goveje tuberkuloze je dobilo — zlasti po pri\ zadevanju veterinarjev tovarišev Dolenca in Rutarja — značaj stalne in solidne borbe, ki bo prav gotovo kronana * uspehom. Prizadeti kmetje dobijo izdatno denarno pomoč, da. lahko kupijo novo živino. Za sadjarstvo je predvidena le milijonska vsota, če bodo pogoji za plantažo v Preddvoru resnično ustrezni, tedaj se bo ta znesek verjetno dvignil s pomočjo državnih kreditov. Zadruge z izredno marljivostjo in skrbjo dograjujejo in popravljajo svoje domove. V ta namen bodo- verjetno porabile celo več kakor 20 milijonov, kolikor predvideva gospodarski načrt, čeprav gre sorazmerno največ denarja v domove, ne smemo misliti, da odrivajo zadružniki druga vprašanja v stran. Prišli so le do spoznanja, da v tujih prostorih zadružništvo ne more stopiti na pot zdravega razvoja. Ing. Janez Perovšek. GLAS NAŠIH BRALCEV Nekaj predlogov k ureditvi.Krania V zadnjem času je komunalna dejavnost postala živahna, kar je razveseljivo. Razumljivo je, da prebivalci razpravljajo o ureditvi mesta, saj v njem žive. Tako se je dolgo razpravljalo o tem, kje naj se postavi Prešernov spomenik. Predlagano je bilo, naj se postavi v parku pred Sindikalnim domom ali na Titovem (Glavnem) trgu, kjer bi prišel najbolj do izraza. Končno je bil spomenik postavljen po zamisli priznanega arh. Plečnika pred novo krasno fasado gledališča, kjer je, čeravno tujcem bolj skrit, povzdignil zunanji videz. Ali naj sedaj to kultumo-umetniško središče prikrivajo drevesa ?! Ker še nikogar nisem slišal, da bi to odobraval, se na ta način obračam na me-r odaj ne osebe, naj na željo veščine meščanov odstranijo drevesa, dokler je ploščad še v diefliu. V zvezi s predvideno obsežno adaptacijo Sindikalnega doma vprašujem strokovnjake, če se le-ta izplača. S preži davanjem se obstoječi prostori le preob- likujejo, ne pa tudi povečajo. Z morebiti malo večjimi stroški (sedaj je1 predvidenih 80 milijonov), bi lahko postavili novo (moderno stavbo, ki je tako potrebna rastočemu mestu, stara pa bi malo olepšana tudi služila svojemu namenu. S.K. Uredništvu! Kot čitatelj vašega mladega, objektivnega in simpatičnega lista, se obračam na vas z zadevo, ki se mi zdi precej pomembna a vendar jo je »Slovenski poročevalec« 29. marca 1953 objavil na 7. strani pod razno, pod naslovom »Invalidi nemške vojske«. V skritem stolpcu objavlja sledečo vsebino: Za priznanje invalidnine je treba dostaviti neonskemu konzulatu podatke vseh invalidov, ki naj obsegajo rojstne podatke, bivališče, okraj, datum vstopa v nemško vojsko in točen opds poškodbe. Te podatke pošljite na naslov: Invalidi nemške vojske, Braslovče, ter priložite kolek za 60.— din. Skrajni rok dostavitve je 10. april 1953. Tak postopek »Slovenskega poročevalca« je nas, invalide nemške vojske, užalil, Nekaj sto nas je doslej životarilo z; občutkom podcenjevanja in ne-zanimanja za nas, čeprav smo v pretežni večini morali r nemško vojsko proti svoji volji in bili tam poškodovani. Čakali smo rešitve našega položaja, toda vse do danes naše časopisne agencije niso našle za nas košček prostora. Ko se je po osmih letih pojavila prva objava, pa ni bilo zanjo bolj vidnega mesta. Prizadeti smo morali hoditi drug k drugemu in se o stvari obveščati, da ne zamudimo roka. Naprošamo vaše uredništvo, da objavi v prihodnji številki ta dopis, hkrati pa vas prosimo, da nas o postopku za priznavanje invahdnine podrobneje obvestite, v kolikor vam je stvar znana. Jože šest, Stara Fužina 94 ODGOVOR UREDNIŠTVA: Vse dokler zavezniki ne vrnejo Nemčiji vsaj del njenih suverenih pravic, ki so ji bile s kapitulacijo odvzete, ni bilo mogoče urediti vprašanja vaših invalidnin. Sedaj je s strani Nemčije dobljen načelni pristanek, da vam prizna invalidnino, dokončno pa bo stvar urejena po diplomatski poti. Franc Štefe-Miško ROJSTVO K0KRŠKE6A ODREDA Po Zupanu se je sk»pina že sredi marca povezala s Kokrsko četo — Stanelom Be-Canorn in Antonom Stefclom - Kostjo. 22. marca sta se obe skupini Že lahko združili v Udnem borštu. 25. marca }e izvedla četa na Trsteniku večjo prehranjevalno akcijo pri tamkajšnjem trgovcu in gostilničarju nemčurju Lombarju, ki je bil ubit na begu pred partizani. To akcijo so spremljale tudi nekatere manjše. Za Dupljami se je četa spopadla z Nemci, ki so jo zasledovali. Po krajšem spopadu so partizani Nemce prepodili iz gozda. V zadnjih dneh marca se je za Tcne-tišami četa reorganizirala. Vodstvo sta prevzela Alojz Hrovat kot komandir in Anion Stefe - Kostja kot politični komisar. Bečan je še naprej deloval na terenu. V marcu in v prvih dneh aprila so prišli v četo novi borci. Razen aktivistov iz Kranja, Šenčurja, Podbrezij in drugih krajev so se ji pridružili Vlado Peraijć, Kani Bečan in še nekateri drugi iz Tržiča. Prišel ie tudi znani gorenjski organizator SKOJ-a Stane Žagar, mlajši. Tako je v prvih dneh aprila četa štela 52 mož. 6. aprila se ie patrulj) pod Hrovatovim vodstvom posrečilo dobiti na območju I .ju tmega nekaj pušk, ki so bile skrite pri posameznikih. 11. aprila je četa izvedla ponovno večjo inkvizicijsko akcijo pri znanem nemčurju, trgovcu in gostilničarju Kozlu na Zg. Brniku. V spopadu v njegovi gostilni so partizani (ubili tri Nemce in zaplenili vse njihovo orožje. V streljanje je po naključju zašel tudi nek civilni avtomobil, pri čemer sla bila ribita đva in ranjena dva potnika. Partizan -ska zaseda je mislila, da so v avtomobilu Nemci, zlasti še, ker je avto prihajal od Cerkelj, Kier Je m'a v°čja okupatorska postojanka, in ker je bila vsem znana stroga okupatorjeva prepoved vožnje z avtomobili ob tej uri Po spopadu je četa Kozla ostro opozorila na njegovo slabo vedenje ("'.cz ne- kaj ur je četa zapustila vas. Takoj po tem se jc zaslišalo silovito streljanje pred vasjo, kar je pomenilo, da v vas ..prodirajo" Nemci iz bližnjih postojank. Bafali iz partizanskih strojnic so jim najbrže povzročili dokaj Padli v Udnem borštu neprijetne občutke, pa sc niso upali kar naravnost v vas. na glas c;oiu:njske Zadnje akcije Kokrške čete, zlasti tista . Zg. Brniku, so šle Nemcem hudo na živec. Ponovna oživitev partizanskega delu vanja na levi strani Save, tako rekoč pred samim Kranjem, je terjala od okupatorja hitrih protiukrepov. Z vse Gorenjske so navlekli več kot 10 tisoč policistov in vojakov in pričeli sistematično pregledovati teren. Najprej so obkolili in preiskali Vol; ljansko gmajno in okoliške gozdove. Pripeljali so celo oklopna vozila. Na levi strani Kokre niso zasledili ničesar, zato so naslednji dan pričeli z desnim bregom. 1(5. aprila je prišel na vrsto tudi tisti teren, kjer se je mudila Kokrška četa — Uden boršt. Nemci so najprej napravili močan obroč zased Oh vseh štirih cestah, ki potekajo ob gozdu, za prodiranje v notranjost pa so se pripravljali vse do srede popoldne. Kake tri ure pred nočjo se jc patrulja Kokrške čete že spopadla z Nemci, ki so se bližali taborišču z vseh strani. Četa jc bila pripravljena. Takoj jc zavzela položaje na bližnjem grebenu in Sprejeli borbo. Z močnim ognjem in napadanjem z dveh bočnih strani se jc Nemcem posrečilo razdvojiti četo. Obe njeni skupini sta vse do noči vodili borbo ločeni druga od druge. V borbi je padlo večje šlevilo Nemcev, pri prebijanj« obroča nad Petericami pa tudi pet partizanskih borcev: bratu Slane in Karel Bečan, Jože Fink, Tine Teran in Slavko Svagelj. Se večjega udarca v tej hajki sredi ravnine je četo rešila noč. Z nočjo so Nemci umaknili svoje silo na robove gozda, prepričani, da nihče ne more iz tega obroča. Zvečer so obroč |m\jaeali, predvsem Se na severnem predelu ob cesti Križe Golnik -Gorice Tenetiše. Mislili so, da se bodo partizani ponoči skušali prebiti v hrib pod Križko goro ali pod Sloržič. Z utrjevanjem Severnega del:i so Nemci razbremenili južni del proti Kranju. Prvi del čete, ki jo je sedaj vodil politični komi sar Anton Slefe - Kostja, je napravil svoj načrt. Sprejeli so predlog §iSkek naj sc prebijajo na južnem delu, proti Kranju, in ne proti seVeru, kakor so pričakovali Nemci. Proboj je bil zelo težak, ker partizani niso poznali terena. Njihov glavni vodič jc bil odsev luči iz Kranja. Do samega prehoda ceste je bilo vse' v redu, četudi SO Nemci na tem predelu vso noč metali v zrak rakete in streljali, najbrž zato, da si partizani ne bi upali približati. Ko je SKUpina stopila na cesto, ki pelje iz Naklega na Kokrico, se je i/, zasede ob cesti zadri nemški stražar: „Stoj!" Zaklie:il je v koroškem narečju, pa ne preveč sigurno. Vzklik Milana Božanca ni zmotil. Mirno je zakričal: „Tiho bodi, sicer jih dobiš!" Stražar, ki je bil vsekakor zelo presenečen, bržkone še bolj kot partizani, je začel pokašljevali, da šum ne bi opozoril drugih Nemcev, ki so bili v bližini. Tako ie en del čete prišel iz obroča na Kranjsko polje, ne da hi počil en sam strel. Vse drugače jc bil prizadet drugi del čete, ki ga je vodil komandir Hrovat. Ze prvi dan je imel dva ranjenca: Staneta Žagarja in Janeza Perkola. Medtem ko sc jc Pcrko še lahko sam umikal, so tovariši morali Žagarja nositi in ga ves naslednji dan skrivati pred Nemci. S sprotnim umikanjem sc jim je posrečilo, da niso več prišli v neposreden stik s sovražnikom. Po prestani hajki, ki je trajala dva dni, so ranjenega Žagarja odnesli iz gozda k nekemu aktivistu v Duplje, sami pa odšli v neko skalno votlino v bližini vasice Okroglo, kjer so bili nameravali urediti partizansko tehniko. Tragedija na Okroglem V skupini na Okroglem je bilo trinajst borcev: komandir Alojz Hrovat, Jaka ltibio z Dovjega, Ivan Zupane, Stanko Mlakar, Anton Zupan, Stanko Smid, Ivan Stroj, Stane Pavlin, Tone Pozuik, Dimilo Rejec, bratđ I.ado in Slavko Smuk in Vlado Peraič. BiH so večinoma stari, že preizkušeni parli/a-nekaj izjem vsi člani Partij« m m razen ali SKOJ-a. Naslednji njim v jamo sebi jc velel prijatelja Pa\ d;m, 20. aprila, je prišel k tudi ranjeni Stane Žagar. K pOkliCatl svojega nekdanjega la Kerna z Dobravo, da PJ i 1111 preobvezal ranjeno nogo in preskrbel zdravnika. Mlakar je vse obljubil, takoj pO Odhodu iz jame pa vse povedal Neincein. Ti so že ponoči pričeli obkoljevati Okroglo. Ko sta 21. aprila še pred, zoro odšla Peraič in Smid po vodo, sla lik nad .j:"n, Peraič |>;< Jr stekel do Save Skušal' jo je preplaVRU, toda ker je prehudo drla, ga jc zanesli nazaj k bregu. (---^ Gospodarske novice iz Tse domovine V TURČIJI BOMO GRADILI VEČ VELIKIH OBJEKTOV V hudi mednarodni konkurenci nemških, italijan- kih, holandskih, francoskih in tržaških podjetij so zmagala naša podjetja na natečaju za graditev modernega silosa pri Carigradu in večjega števila mostov. Pod skupno firmo »Invest — import« bodo ta dela izvršila naslednja naša podjetja: »Rad« iz Srbije, »Stup-nik« in »Rade Končar« iz Zagreba ter »Franc Lesko-šek« iz Maribora. TOVARNA ALUMINIJA- V KIDRIČEVEM BO ZAČELA OBRATOVATI 1. JANUARJA 1954 Velikanska tovarna gli-nice in aluminija v Kidričevem (prej Strnišče pri Ptuju), ki jo gradimo že šesto leto, bo začela že 1. jan. 1954 izdelovati glinico. Strokovnjaki menijo, da bo. do lahko že 1. aprila začeli tudi z elektrolizo aluminija. »PLIVA« V ZAGREBU ŽANJE VELIKE USPEHE »l»liva« Izdeluje že naa 300 raznih zdravil in farmacevtskih preparatov. Po osvoboditvi je njena proizvodnja šestkrat presegla predvojno raven, vendar nameravajo investirati še dve in pol milijarde dinarjev. ENAJST MONTAŽNIH HIŠ ZA TURČIJO Zvezni izvršni svet je poslal Turčiji deset montažnih hišic kot pomoč tistim, ki jih je prizadel potres. Hišice je izdelalo podjetje »Trudbenik« iz Beograda in obenem dodalo še eno hišico, kot svoje lastno darilo. Podjetje bo vse hiše brezplačno montiralo. V vseh 11 hišah je 16 stanovanj z vsem komfortom. POIZKUSI 2 MIKROCENTRALAMI V beograjskem Institut« »Nikola Tesla« so že pred dvemi leti začeli pripravljati izdelovanje majhnih e_ lektričnih central z učinkom 5 k\v, ki bi lahko dajale luč majhnim vasem od 40 do 50 hiš. Sedaj so že zgradili poizkusno centralo v Kamenici (Srbija), nakar bodo začeli z masovno proizvodnjo. Naši strokovnjaki so dobili priznanje za to delo že od sekcije za elektrogospodarstvo pri Organizaciji Združenih narodov, kajti s temi centralami bodo dobile luč tudi najbolj oddaljene vasi. Elektrarna je povsem enostavna in predstavlja novost v svetu, ker ne potrebuje regulatorja, turbino pa lahko izdela mizar iz lesa. _; Nc^ pozabimo žrtev! Zborovanje slovenikihtekitflcev Organizacije Zveze borcev,so go, vendar nas čaka še kopica dejstvo, da so nekateri bivši temeljito in konkretno, danes v času od svoje ustanovitve nalog. partizani zapostavljeni v sve- ne U bilo več takih vprašanj. Sai., opravile nedvomno veliko de- To so ugotovili tudi nedavni službah. Res je, da je dalo. Njihovo članstvo danes ob- 0bcni zbori Zveze brocev, ki nes strokovno znanje prav ta-sega domala vse tiste poštene so biid in že trajajo po vsej ko potrebno, kakor je bilo včasih nujno, da smo se znali boriti. Toda službeni predstojniki so bivšim borcem često kratili možnost strokovnega uspo- V Zireh ljudi, ki so v času naroano- Gorenjski osvobodilnega boja prispevali k osvoboditvi domovine in zmagi ljudske revolucije. V zadnjih letih so organizacije ZB vodile ali sodelovale v velikem številu akcij in proslav, vložile močan doprinos k čuvanju tradicije slavnih dni r.a stilnih delavcev in uslužbencev sklicali svojo redno letno skupščino v Kranju, ki je znan Občinska konferenca Zveze kot eden pomembnih centrov borcev je .bila v žireh 26. apr. slovenske tekstilne industrije. Zborovanja so se udeležili Opazili smo, dia so se konference udeležili predvsem tisti delegati vseh naših tekstilnih sabljanja" ^n"" jih neupravičeno člani, ki so bolj oddaljeni od P^Jetij, predilnic, tkalnic, ple-podcenjevali. Strokovnjaki, ki središča, dočim vidnejših funk- tilmc, čipkam in konfekcijskih čilu tovariša Franca Jagodica nigo aodejo^ai v NOB, se ne- cionarjev in borcev s terena tovarn. Zastopali so ogromno — Krstama, ki je obsegi© glav- kako nelagodno počutijo pred žal ni bik> mnogo. množico nad 20.000 ljudi iz uspehe in probleme tržiške takimi tovariši in jim prav za- v žire'h so Poskrbeli, tekstilnih kolektivov vse Slo- da ne pade v pozabo vse o- venije. g-romno gradivo, ki ga bodo Po dobro pripravljenih orga- ztorali za kroniko osvobodilne nizacijskih poročilih se je raz- partizanskih T—"^L^ ~v dT-kusiii so mi sodelovali v vojni, pa ni- v°Jne- v ta namen so tudi iz- vila gzredno živa in stvarna vzgojo paruzansKin tosnjem letu. V diskusiji so n71]mpva,nia 4 bivše vcim poseben odbor za zbira- razprava ki ie ukazala da otrok in jih tuda, gmotno pod- Sp0mnili na prekop borcev, na majo razumevanja za oivse ___.___i____ ___4.„„:„1„ 1 oprava, ki je V Tržiču Po lepem in izčrpnem poroto tovai ■ Krstam ne uspehe poirov itn sajnozatajevanja, po- organizacije ZB, je živa raz- to nagajajo. To je včasih epa pravile marsikatero krivico, ki prava opozorila na najvažnej- siti tudi pri nekaterih tehnič so jo doživeli bivši borci, skr- ^e naioge, ki nas čakajo v le- nih funkcionarjih, ki ,so sa- bele za Birokratsko in brezdušno postopanje z ljudmi tudi trži- pirale in še in še. ^rh za vzgojo partizanskih borce, ker so se navzeli biro Vendar je dela ostalo še na sirot in na zbiranje zgodovin- kratskega duha. pretek. Vzemimo samo zbira- skega gradiva, nje gradiva o narodnoosvobo- Največ so razpravljali o tem, dilni borbi, zbiranje podatkov kako je pri članih ZB splah- o nastanku in razvoju parti- nel ^gti duh tovarištva, ki je zanstva na Gorenjskem! Šele v]a(ja,i med nami v času voj- priprave na proslavo obletnice ^ Tovariš Peklaj, član Okr. ustanovitve Kckrškega odreda ^bora %B, je zadel v črno, ko so pokazale, kako malo je o- -e fefcd, da smo se včasih tr nje zgodovinskega materiala, tekstilno Posebno pozornost so na kon- delavstvo pravilno pojmuje vlogo sindikatov, ki ferenci posvetili pripravam za naj ibofJJc> v prvi vrsti šola de_ proslavo osvoboditve žirov. Le- lavskega upravljanja tovarn in mm bivšim borcem ni priza- JSHffJSl ZaŽČita Ctoveka V đel'°ivnih namreč 10 let, ko so bile Ž«n nosih posebej m obširno ie. Osrednja naloga se je razpravljalo o problemih Naj navedpmo samo en pri- ™c,Zv. _ vztrajnega in res požrtvoval- danes nad 10 tisoč odraslih složno nastopili proti nečlove- da gre v tem primeru le za ^ , .. tenmkum nega moža, ki je mnogo napra- članov in več kot 4 tisoč Čla- ški bdrokratični malomarnosti, spoštovanje golih črk uredbe ' * resolucija je bila povit za širjenje ideje mednarod. nov podmladka. Razen v pod- ki zasluži vso obsodbo, če bi in neupoštevanje izjemnih oko- u.a^3' 321 P1!?^^^ 131 nega moža, ki je mnogo napra- let jih ima Rdeči križ po vaseh bilo dislo bivših borcev bolj liščin. • ^„1° • V", -*JL .^L,lublJano'> ' . 00________:t)w Zdiruženjiu tekstilnih pmorJzva- tošnji 8. maj praznuje s po- 28 postaj za prvo pomoč. Pri sebnim poudarkom. Ob takih krajevnih odborih RK je 7 priložnostih je v navadi, da protituiberkuloznlh sekcij. V obvestimo javnost o delu or- okraju je 137 članov usposob- ganizacirje, ki slavi jubilej. Za- ljenih za dajanje prve pomoči, to naj navedemo nekaj krat- Preteklo jesen je Okrajni od- naše rastline pnocizva-jalcev v Maribor ln Gospodarskemu aviatu DOMO Kranj. ResoluicEja med1 drugim ugotavlja: »Sindikat tekstUnah delavcev Danes razpolaga tehnika že žVEPT^NO-tAaPNENO BROZ- kih misili"o"deiuWRdečega"ltri- bor Rdečega"l«iŽa"organ!ziral s celo vrsto kemičnih sredstev, GO. škropiti je treba teden dni Slovenije smatra, da je potreb- ža v radovljiškem okraju. 19 tečajev za zdravstveno ki učinkovito zatirajo različne po cvetju z 2% brozgo. To je no dograditi v Kranju novo po- Rdeči križ je pri nas obsta- vzgojo vaške ženske mladine., bolezni tal škodljivce rastlin, zelo učinkovito sredstvo proti slopje za Tekstilni tehnikum. jal že pred vojno, vendar je po Udeležilo se jih je preko 350 Vendar ta sredstva še ni.so škrlupu ali fuzikliadiju, moni- ki je edina srednja strokovna osvoboditvi njegovo delo uspeš- deklet, med njimi tudi tista, vsem znana in ostajajo neiz- liji in jabolčnemu zavijaču. tekstilna šola v naši republiki, nejše. Znano je, da še ni dol- za katere posečanje ni bilo koriščena. Naj enkrat sprego- Brozgo pripravimo enostavno To zahtevo utemeljujemo z go tega, ko je bila zdravstve- obvezno. Razen tečaja v F.o- vorimo tudi o njih nekaj be- tako, da v 1001 vode vlijemo dejstvom, da je tekstilna ir,- na prosveta pri nas zelo šib- hinjski Bistrici so bili vsi res sed. (Vse te kemikalije se do- 2 kg žvepleme apnene brozge, dustrija pO številu delavstva ka. V nekaterih zaostalih va- uspešni: tečajnice so si prido- be pri Trg. podjetjih OZZ m kaitera stane okrog 20 din en ena najmočnejših v ' seh ni bilo niti enega higien- bile precej koristnega znanja, tudi drugih!) skega povoja za prvo pomoč, Tiho, toda naporno in vztraj- BRAMORJA uničuje CTN- da vobče ne govorimo o kakih no je delo Rdečega križa. Ni KOV-FOSFTD. To je strupen, Sloveniji kilogram. in da prispeva znatne zneske S prvim škropljenjem proti skupnosti z uspehi svoje pro-KOLORADSKEMU HROŠČU izvodnje ter ima zato vso mo- drugih sanitetnih sredstvih. V ga mogoče opravljati z nobe- temniosiv prašek ki pomešan ie najkasneje začeti v ramo pravico, da pride njena stiski so uporabljali za ustav- niml kampanjami, rezultati med zdrobljenim'žitnim ali ko- P™ P°lorvlcl nieseca maja. Ta. šola do primernega, sodobnega ljamje krvi tudi razne konjske zdravstvene vzgoje pa sc- po- ružnim zrnjem služi za vabo krat škropimo samo s svinče- in modernega poslopja v Kra- odpadke, pajčevino ipd. in ta- kažejo šele čez leta. Vendar je bramorjem. Vabo pripravimo ko povzročali hude infekcije, to delo pomembno in nujno, iz 20 kg zdrobljene koruze, ki zastrupitve ali celo smrt. Rde- In potrebno je razumevanja in j0 poškropimo s 51 vode in'po- či križ je v dolgih letih svo- pomoči. Tega pa je Rdeči križ mešamo z 1 kg cinkovega fos- jega zdravstvenoprosvetnega ponekod premalo deležen. fida To mežanico potrosimo nim arzenatom, brez ozira na nju, kjer je šola že 23 let.« to, ali je krompirišče okuženo Zborovanja slo «se udeležili ali ne. Škropivo pripravimo na kot gostje zastopnik LOMO sledeči način: Kranj, zastopnik MK ZK 1. Za nahrbtne in prevozne Kranj, zastopnik KS sindika- DISPANZERJI IN FLUORGGRAFIJA med Tiho in veliko je delo pro- zflravllišče, da obvaruje nadalj- 26.05i2 prvih pregledov, ...^^ njk-h ** ■ A riT?r»Yr\TVT tituberkuloznih dispanzerjev, nje okuževanje družinskih čla- katerimi je bilo odkritih 1050 jjj~jr vjjf iS22 \ «£ Marsikomu ni znano. Šele ta- nov, bolniku pa pomaga k primerov aktivne tuberkuloze j[.J™0,zaSCl1- JJredstvo). škro- zvečer po dežju po okuženem škropilnice rabimo pribl. 1000 tov Kranj, zastopnik republi- litrov enoodstotne brozge za škega izvršnega odbora Zveze (Nadaljevanje na 5. strani/ sindikatov in drugi. Odškodnina za odstranjeno tuberkulozno živino zemljišču v drugi polovici meseca maja. En kg cinkovega fosfida stane okrog 400 din. PLEVEL v žitu in na trav- krat, ko človek oboli, se znajde zdravljenju. Ce pa bolnika m iz obeh dispanzerskih okolišev . ' , 30 ~ luu ao \5 <;m ... m^mAr, „r**™ irr. c^ pred ^co: »Tulir. mogoči 4oj od^Jat, v ,*a- m 395 priiov Izven U-h <*o- S^i&jSj**** ,..Y l^l^T^lt^t. S— ^J^SJ^ »uloza! Kaj sedaj?« In če bi vilđšče, je otroke odvesti v lišev. Pneumotoraksov je bilo ^. «boIeli vsaj malo vedel o de- dečje jasli ali mladinske domo. danih 8631; hišnih obiskov po . «u protituiberkulozmh dispan- ve, vsaj dokler oboleli ne odi- domovih pa je bilo 3528. Skup. vreme ob škrop. gledali in čepih že okrogJ vik hlev ter Jaršah vsa osta- zerjev bi bil poučen, da je tu. de na zdravljenje. Dispanzer no je umrlo 273 oseb. ^T^L^iJl ŽE ^ gOVCd' °t J »S naročda ve.teranarjev. Pod zen. Za motomie škropilrlce 200 sigurno pozitivnih. Prav p0ra bo določena za vsakega e bilo kJasenJa. Plevel uničimo samo kaj mesecev tuberkulinizirajo odstranili sleherno tuberkuflo. takrat, ko je v razvoju. Bolj govejo živino. Doslej so pre zno žival, razkužili in popra- cepili o^rrri^rs df«flawuaa a?tS£?s?S ^.Ssš tako prazno. M Je |Ml prod Svojim <*o.e- UnLT™ pri toj akciji SSUE^AT!?! SJm?Uw3? ^ ^ Glavna naloga dispanzea-jev njem. sodeluje dispanzer tako, da po- kiloffmmn«v VLm7rrr, u,.^ * pregted zdravih ljudi. Ko Jetika je dolgotrajna bole- kiiče vse novoodkrite sumljive SJS^dSK^^L to ShS! 2 v*t f ZST^SS ^ ^ primere tuberkuloze na ponov- t^SS^jSSJ^ v ^Si 2 T fod?*ramtl ^5? no kontrolo kier se s noclrobno 2, vlJemo Agroxon v polno žival, pa je treba pomagati, no kontrolo, kjer se s podrobno škropilnico vode in vse dobro da si kupijo novo. V ta na- ^d zdravimi odkrijejo nov zen. Počasi izčrpa bolniku ln primere tuberkuloze na ponov-Primer bolezni, je zopet proti- njegovi družini vsa sredstva tuberkulozni dispanzer tisti, ki Spet je proti tuberkulozni sko stanje in socialne razmere. Prošnji za podporo je treba priložiti: 1. Rdeči list (»Izvid in naloge«), ki ga izda vete- ^berkulozni dispanzer tisti, ki Spet je protituberkulozni dl- pret,kavo dokončno ugotovi premešamo s pomočjo motorja SLVSRSiaS aJorito in "•"•Č* kl S* ^ V^ 1 svojo patronažno službo po- spanaer tisti, kii v najtesnejši zdravstveno stanje, bolniku pa t;reid oričetkom škrmvlmniJ, 7, 1 3 ,• * * Radovljica ob tuberkulimzaciji in na ^ novooc^ritega bolnika na povezavi z množičnimi organi- pQm,aga do hitrega zdravlje- JW CZ^K SSrKEJSLr£%?Z ^terem potrdi občinski ljud- *^m, s socialno higienskimi žaci jami, socialnim zavaiova- nja. Osveti pouči obolelega, kako njem, socialnim skrbstvom, sln- se zadrži med boleznijo, dikati in protitii,berkii,loznimi ^ n ^ lg . kQ ^zne škropilnice pa pri- rv,.~ __„i_____.; _ „o,WHnm RHmiVfrn kriza nrr- . , . . . .. . 1 ^ ^ rLL okrog 300 litrov goveje tuberkuloze. Razen za brozge. En kg Agroxona stane podpore, ki jih dobe živinorej-V protitufoerkuloznem tednu okrog 230 din. Za nahrbtne in c\ bodo ta fond uporabljali ^J^govo okolico pa obvesti o sekcijami Rdečega križa pre ^varnosti inflekciie. Pomaga skrbi obolelemu socialno šib n'minja, in i*>vabi vse družin- Bolnilce . rekonvalescente dl- ^e čbuie na pregled v dispan- spanzer priporoča za lažja de- Pri tem dispanzer včasih la aH skrajšan delovni ča.s. ^krijo nove slučaje ali celo V kranjskem okraju sta dva tudi za nakup d^zinfe^cijslvih se vsako leto posebno posveti- pravimo brozgo na ta način, sredstev, instrumentov tii-so Radovljica 1 in pol milijona, Veteri- nost do skupniosti in do nas sa- Usten plevel, osat, lobodo in narska inšpekcija pri Držav-5 discipliniranim od- slak (razen parnice). Angleži nem sekretariatu za gospodar. stvo LRS pa četrt milijona. V ^vamosu m! •;<,■,.•. Pomaga »krm onoieiemu mo zatiranju zavratne morilke, da na 1001 vode vlijemo 70 herkulim zaciio itd v fond t nsanacijl bolnikov, Ofcoii- kemu bolniku m njegovi ogro- se boffno nJajbolje OĆMŽlu te ^ AgToxona (0 7% brozga) STSil OIO Z ''± V^!J^^ £1 dolžnosti, ki jeJ.hkrati obvez? A^on uničuje zlasti široki f^^mUi^. ^ min, če zivom v fluorografski akciji so dosegli zelo lepe uspehe dokažemo, da je pri nas zdrav. Poskusimo tudi mi. Vsaka za Slio^'JT'^ ZX™H\ prL^Sh P^>^«l<«na dispanzeria, ~ prosveta^ enaka "tisti dru'ga, "kT fma motorno škro- 'J'Udeh, ki »e na videz počutijo v Kranju in v škofji I^oki. Ce 7/i predstavah.) Plemenit ženski lik izdelan z dognano igralsko kulturo, bolestno zveneč na vsej široki skali človeškega trpljenja, vendar ves dosledno in skrbno pretkano uglašen na osnovni tragični akord. Vladimir Skrbinšek je gladkega, neprijemljVega lin izmikajočega se dr. Križovca odkril že v vstopni scem z vrsto premišljenih, diskretno do. ziranih nadrobnosti. Bil je odvetnik, ki lahko govori ure in ure pro in kontra, zgovorno prikrivajoč svojo praznoto in majhnost. Kot vešča krog luči kroži okrog Lavre, vendar v nasprotju v veščo dobro pazi, da so polmeri njegovih kro. gov zmeraj večji. Iz življenjske izkušnje pozna fizikalni zakon, da privlačnost pada s kvadratom razdalje. Neposrednost, iskrenost in mehka ruska slovenščina Marije Nablocke je še zmeraj polna tistega čara, s katerim je ob svojih prvih nastopih v Ljubljani kot nepozabna Nata-sja Filipovna ogrela in navdušila dijaško stojišče. * Dvoje stvari sem ugotovil ob gostovanju ljubljanskih u-metnikov. Nobene paralele ni mogoče potegniti med »Dnom« in »Agonijo«, toda če primerjam obe predstavi, spoznavam brez vsake lokaipatriot-ske pristranosti (v hiši bi mi prej kdo očital nasprotno), da je razlika med domačimi igralci in tako prominentnim! gosti vendarle manjša, kot bi pričakoval, da je ustvarjanje naših igralcev že delo, ki ga je treba resno vretnotiti. Drugo dejstvo z gostovanjem pravzaprav nima zveze, že ob uprizoritvi Gorkega, še bolj pa tokrat, smo se lahko prepričali, da je oprema našega parterja doslužila in v taiko derutnem stanju, da je vsako resno delo, vsak intimen stik med odrom in občinstvom yy Kakor vsako leto, so tudi letos jeseniške vokalne in instrumentalne skupine naštudii-rale koncertni program. V počastitev 12-letnice ustanovitve OF in kongresa SZDL Slovenije so v Mestnem gledališču nastopite s koncertnim večerom, V polnozasedeni dvorani je zaigral uvodoma pihalni or. kester jeseniške »Svobode«. Z Učakarjevo »Sutjesko« je zopet potrdil svoj sloves in se ponovno uvrstil med najboljše godbe na pihala daleč naokrog. Moški pevski zbor jeseniške »Svobode«, ki šteje blizu 60 pevcev (dvakrat več kot nedavno), je zapel Zajčevo »Slava delavstvu«, koroško narodno »Z nobenim purgarjam ne grem jaz tavšat« v Kra-molčevi priredbi in Korunovo »Potrkallii na okno«. V tej sestavi se je zbor tokrat prvič prdstavil in dokazal ne le številčni, temveč tudi kakovostni napredek. Mali orkester jeseniške Glasbene šole, sestavljen iz gojencev in predavateljev, je zaigral fantazijo iz Bellinijeve opere »Norma«. Jeseniška Glasbena šola je že tako napredovala, da so njeni gojenci sposobni nastopati v orkestralnem sestavu in mojstrsko poustvarjati glasbene umetnine. Mešani pevski zbor jeseniške »Svobode« je občinstvo naravnost presenetil. Zbor šteje blizu 100 pevcev in pevk in je doslej največja in najboljša vokalna nemogoč. Kot oddaljeno stroj-nično obstreljevanje razcefra nenehno škripanje starih stolov sleherno intimno sceno in s trudom dosežemo nastroje. nje publike. Upam, da kdaj zanese v dvorano ne le koga iz vodstva gledališča, ampak tudi vplivnejše člane mestnega odbora, ki se bodo prepričali o nujnosti, odpoimoči vsaj do začetka prihodnje sezone, saj drugače nima smisla postavljati na repertoar resna dramska dela, temveč le take komedije, pri katerih bo h rum na odru preglasil trušč v dvorani. B. skupina. Glede na dober in pomlajen pevski kader ima vst pogoje, da postane eden najboljših amaterskih pevskih zborov. A. Medvedovo pesem »Nazaj v planinski raj« je zapel brezhibno, interpretaicijsko pravilno in občuteno. Prikupno in učinkovito je izvedel tudi »Zdihljaje slepega« v priredbi Antona Ferjančiča in Vide Jerajeve »Vrabčka« in žel med občinstvom izredno odobravanje. Veliki orkester Glas. bene šole je izvajal nedokončano Schubeirtovo simfonijo v H molu. Veliki orkester \% občinstvo upravičeno navdušil, saj je nedvomno največji in najkvalitetnejši orkester na Gorenjskem. Koncertni večer, ki bo ostal jeseniški publiki v trajnem spominu, je zaključil mešani zbor jesenišk« »Svobode« ob spremljavi velikega orkestra s švabovo skladbo »Dobro jutro«. Navdušenje nad izvajanjena je dokazalo zrelost jeseniške koncertne publike in hkrati izražalo željo po pogostejših koncertih. Dirigent Rado Kleč in pero-vodja Polde Ulaga, ki sta nastopajoče vodila, sta nedvomno mnogo žrtvovala, da sta z amaterskimi ansambli pripravila tako kvaliteten nastop. Prepričani smo, da bo Ulaga, ki je ponovno dokazal svoj« pevovodske sposobnosti, številčno in pevsko zadovoljiva zbora u vrst'1 med najboljša slovenske amaterske zbore. Rado Kleč, doslej znan in priznan kot dirigent p'halnega orkestra, je dokazal tokrat tudi izredno sposobnost za vodstvo malega in simfoničnega orkestra. Na koncertnem veča. ru so dirigenta presentili % javno čestitko k 30 letnemu glasbenemu delovanju, ki ga je v dobršni meri posvetil dvigu instrumentalne glasbe na Jesenicah. Vsa jeseniška javnost se pridružuje godbenikom in jubilantu iskreno čestita ter želi, da bi še naprej tako vestno skrbel za glasbeno vzgojo Jeseničanov, kakor v preteklih letih. „Celjski grofje" na kamniškem odru *To sledovifi s far/'/? cffovanov (Nadaljevanje in konec) Kako veliko je to grobišče in s tem tudi naselbina, še ni mogoče reči. Imamo pa vtis, da gre za precej veliko pokopališče in da je bila naselbina temu primerno številna. Do zdaj je na četrtini prostora, ki ga nameravamo prekopati, 20 grobov. Razporejeni so lepo v vrstah, vsi skeleti so obrnjeni proti jugovzhodu, to je proti sončnemu vzhodu. Nekaj grobov je otroških, zastopana je tudi starost med desetim in dvajsetim letom, ostalo so skeleti odraslih. Vidni so družinski grobovi, žena je pokopana v isti grob z možem, ki je umrl nekaj let prej. Skeleti so precej slabo ohranjeni, toda ne tako, da bi lobanj ne bilo mogoče rekonstruirati in meriti, kar bo dalo nedvomno zanimive statistične podatke o rasnem tipu najstarejših slovanskih prebivalcev mesta Kranja. Mrtvecem so dajali po sta. ri poganski šegi v grobove nakit. Najdbe so precej enolične, toda precej lepe. Prevladujejo bronasti uhani v obliki polmeseca in to kovani z graviranl-mi okrasi. Med njimi je eden edinstven tovrstni uhan, kar jih poznamo, saj ima gravirani figuri dveh bajeslovnih živali po vzoru karolinških miniatur. Našli smo tudi vlite lunaste 4 glas gorenjske uhane z okraski iz vloženega emajla. Poleg lunastih uhanov je kot izjema prišel na dan tu. dl bronasti uhan v obliki grozda, tako imenovanega belobrd-skega tipa (Belo brdo je kraj pri Osijeku). Uhanom se pridružujejo raznovrstni bronasti obročki, ki :so si jih de val l Slovani v lase ob sencih, pa se zato imenujejo obsenčni obroč, ki (ti obročki so bili v modi Okoli leta 1000), in zelo lepo brošo z graviranim ornamentom, vse iz brona, ter dva železna noža. Iz najdb v slovanskih grobovih se da zanesljivo sklepati, da pripada kranjsko grobišče slovanski kulturi ketlaškega tipa(Kottlach je kraj na Nižjem Avstrijskem), ki je značilna za alpske Slovence v letih od 800 do 1000. Nekatere posebnosti kažejo na tesnejšo zvezo z velikim grobiščem na Bledu, vendar pa je Kranj po dosedanjih najdbah še vedno bliže grobiščem v Žirovni.i, Mengšu, Komendi in Ljubljani. Med naštetimi grobišči zavzema že sedaj po pomenu Ln materialu prvo mesto. V naslednjih raziskavah bo treba posebno zasledovati njegovo tl-pološko povezanost z Bledom. Kranjsko grobišče znova na. čenja staro vprašanje, ali so bila na področju grobišč kdaj slovanska svetišča in od kdaj stoje tam krščanske cerkve. Zdi se, da je Kranj v zvezi z grobišči pri kasnejših krščanskih cerkvah v Komendi, Mengšu, Žirovnici, Tolminu, Črnomlju in pri Sv. Petni v Ljubljani kaj zgovoren. Prvotno se je formiralo navadno grobišče v vrstah brez osrednje kapelice. Ponekod, n. pr. na Bledu, v Bohinju in Ptuju je pač pod močnim vplivom starih elementov pri tem ostalo. Drugod je šel razvoj dalje: na grobiščih .so postavili Lese-ne ali morda tudi zidane kapelice, na teh pa so se razvile romanske in končno gotske cerkvene stavbe. Toda vsi ti najstarejši' arhitekturni postopek jc povsem V skladu s 173. členom kazenskega zakonika, ki med drugim pravi, da nihče ne more biti kaznovan, če kritizira družbeno delovanje kake osebe vsekakor to velja tudi za družino!) ;ili pri opravljanju dolžnosti poda Izjavo, ki lahko iko nuje časti in dobremu imenu prizadete osebe, samo če taksna izjava ali kritika ni storjena / namenom, da se pri zadeta oseba /ali Takega namena ljudski odbor prav gO *OVO ni imel, saj je izjava podana izključno za notranjo Uporabo V sodišču in De jasno. Imate pa povsem prosto Pot, da ljudski odbor tožite na sodišču zaradi obrekovanja, ce smatrate da je ta Izjava (karakteristika neresnična ia •"a to lahko s pričami dokažete 1953. leto. Za njim je Marte-lanc 1575, 3. Ambrožič 1572, 5. Kavčič 1564, 12. Baje. Kranjski kegljači so s tem potrdili sloves dobrih keglja-Čev in jim k temu uspehu tudi mi iskreno čestitamo! DOMŽALE NOV LIGAŠ V SLOVENSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU S preostalo tekmo z Grafi-čarjem, ki so jo Domžale odigrale preteklo nedeljo v Ljubljani in rešile v svojo korist z rezultatom 2 : 1 (1 : 1), si je to moštvo kot drugoplasiri-no na lestvici I. razreda LNP priborilo vstop v slovensko nogometno ligo. Prav tako dobri so mladinci, katerih tekmovanje še ni zaključeno, saj so med vodečo trojico skupaj z železničarjem in Odredom iz Ljubljane. OBJAVA Spored nogometnega prvenstva Gorenjske za 17. maj: V Kranju, igrišče Korotana: ob 14.30 »Ločan« : »Projektor«, mladinci; ob 16. url »Ločan« : »Projektor«. Službujoči Bradaška. V Lečah, igrišče Prešerna: ob 16. uri »Prešeren« : »Ljubelj«. Službujoči Vovk. Na Bledu, igrišče Bleda: ob 14. uri »Bled« : »Prešeren«, mladinci; ob 15.45 uri »Bled« : Gumar«. Službujoči Canjko. Na Jesenicah, igrišče Bratstva: ob 9. uri »Bratstvo« : »Ljubelj«, mladinci; ob 10.30 uri »Bratstvo« : »Korotan B«. Službujoči Taler. Na Jesenicah, Igrišče Gregorčiča: ob 14.15 uri »Koro-tan« : »Gregorčič«, mladinci. Službujoči Dovžan. DEŽURNA SLUŽBA Dežurno zdravniško službo na območju mestne občine Jesenice ima cd 8. do 15. maja dr. Avguštin Tancar, Gospo-svetska. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj 8. maja ob 16. uri: Drago Gervais, Za stanovanje gre — Red C in Izven (desetič). 10. maja ob 16. uri: Drago Gervais, Za stanovanje gre — Izven za podeželje. 13. maja ob 20. uri: Bratko Krott, Krajnskl komedijanti - -Iz /en. Gostovanje članov SNG, Ljubljana, Ančke Levarjeve in Staneta Severja. j6. n aja ob 20. uri; Ten-nessee "VViiUams, Tramvaj »Poželenje«. Premiera — Izven. 17. maja ob 16. uri: Ten-nessee VVilliams, Tramvaj »Poželenje«. Drugič ~— Izven za podeželje. KINO Kino »Radio«, Jesenice: od 8. do 11. maja francoski film »Mesečnik Bonifacij«. Predstave v soboto, 9. maja ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uni, v ponedeljek ob 18. in 20. uri. V nedeljo dopoldne ob 10. uri matineja istega filma (cena 10 din). V torek, 12. in v sredo, 13. maja ob 18. in 20. url amer. film >Pot v utopijo«. 14. in 15. maja ob 18. in 20. uri ameriški barvni film »Na otoku s teboj«. Letni kino »Svoboda«, Jesenice: od 8. do 15. maja predvaja iste silme kakor »Radio«. Predstave ob 20.30. V slabem vremenu predstave odpadejo. Kino »Plavž«, Jesenice: od 8. do 11. maja ameriški film »Preplah na cestah«. Predstave v soboto ln ponedeljek ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. url. V nedeljo ob 10. uri dopoldne matineja Istega filma (cena 10 din). Od 12. do 14. maja ob 18. in 20. uri italijanski film »Volk z gore Sila«. 15. maja ob 18. in 20. uri franc. film »V Pariz«. Kino Javornik - Kor. Bela: od 9. do 10. maja ob 17. in 19. uri mehiški film »Biser«. Konkurenčna lestvica brez B moštev Korotana in Gregorčiča ♦Ločan« (Skofja Loka) 8 7 1 0 36: 8 15 >Ljubelj« (Tržič) 8 6 1 39:12 13 » Proj ektor« (Kranj) 9 5 2 2 31:11 12 »Bratstvo« (Jesnlce) 8 3 1 4 22:26 7 ■1 'r< ser n i Lesce ) 9 2 2 5 13:20 6 »Bled« (Bled) 6 1 1 4 8:21 3 »Gumar« (Kranj) 8 0 0 8 2:52 0 V lestvici niso upoštevane odigrane tekme, proti katerim je vložen protest in jih ima v pretresu izvršni odbor nogometnega centra v Kranju. V nedeljo dopoldne ob 10. uri matineja istega filma (cena 10 din). 15. maja ob 19. uri a-meriški film »Tarzan med lovci«. Kino Domžale: do 10. maja amer. film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. 13. in 14. maja franc. film »Otroški vrtec«. Mestni kino Kamnik: 9. do 13. maja angl. film »Pekel je razprodan«. 14. in 15. maja amer. barvni film »Zlomljena puščica«. Kino »Storžič«, Kranj: od 6. do 10. maja ameriški film »Viva Zapata«. Društvo slovenskih film. delavcev predvaja v petek in soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 8.30 in 21. uri nemški film »Velikja točka«. Matineja v nedeljo ob 10. uri »Veliki valček«. 11. do 14. maja francoski film »Panika«. Kino »Partizan«, Kranj: do 9. maja amer. film »Viva Zapata«. V nedeljo, 10. maja amer. film »Veliki valček«. — Predstave ob 20.30. Kino »svoboaa«, »trazisce: od 8. do 10. maja amer. film »Veliki valček«. . Predstave v petek ob 19., v soboto ob 17. in 19., v nedeljo ob 15., 17. im 19. uri. V soboto ob 21. in v nedeljo ob 10. uri dop. nemški film »Velika točita«. V nedeljo ob 21. uri amer. film »Viva Zapata«. MALI OGLASI Klnopodjetje v Kranju sprejme v službo blagajničarko z dnevno zaposlitvijo 6 do 7 ur v popoldanskem času in moško honorarno delovno moč za bi-ljetiranje na letnem kinu »Partizan«. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop takoj. Moški, ki je julija 1951 pri kopanju na Primskovem izgubil ročno uro, naj se javi v upravi lista. Kupim košnjo sena. Krelj, Kranj, Stara cesta 13. Poceni prodam dve postelji iz češnjevega lesa. - Romšak, Zlato polje 8. Stroj za sajenje krompirja »Vielfachgerat« kupim. Naslov pri upravi lista. Dobro ohranjeno moško ln žensko kolo prodam. Ciril Reh-berger, Kranj, Jezerska c. 17. Stirisedežni, dobro ohranjeni avto prodam ali zamenjam za Topolino. Naslov v upravi. Preklicujem blok št. 13058, oddan v komisijski prodajalni Kranj 4. VI. 1952 na ime Josip Goričan. Kupim dobro ohranjeno o-troško kolo. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista. OBJAVE Pozor! — Avtoprevozniki ln motociklisti, odprl sem akumulatorsko delavnico v Kranju. Vinko Grajzer, Ljubljanska 7. Občinski ljud. odbor Mavčiče je 13. aprila oddal svojo ekonomijo v zakup. Pozivamo vse upnike in dolžnike, naj vlože terjatve, oziroma poravnajo dolgove ekonomiji do 1. septembra 1.1. Obč. ljud. odbor Mavčiče CEPLJENJE V Kranju bo cepljenje proti kozam in da vici za Center, Ru. po, Huje, Struževto in Zlato polje 12. maja od 9.—12. in 14.—17. ure v Otroškem dispanzerju (bivša Obutev); zamudniki 19. V. od 9.—12. ure. za učence Osnovne šole Kranj 12. maja od 8. do 9. ure in 13. maja od 13. do 16. ure v prostorih Osnovne šole Kranj; za Stražišče, Lahore, Orehek, Drulovko, Gor. Savo, šmar-jetno goro, Kalvarijo in sicer za predšolske in šolske otroke 13. maja od 8. do 12. ure v osnovni šoli v Stražišču; za Primskovo, Gorenje, Klane, 14. maja cd 13. do 16. ure ln sicer za predšolske otroke v Osnovni šoli Primskovo; za čirčiče in bloke na Planini samo za predšolske otroke 15. maja ob 16. uri. OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo, da se bo vršilo cepljenje proti kozam in davici na področju LOMO Jesenice v sledečih dnevih: Jesenice: I. cepljenje 11. 5. 1953 od 8.—12. in od 14.—18. ure; n. cepljenje 10. 6. 1953 cd 8. do 12. ure — v prostorih Zdravstvenega doma Jesenice. Koroška Bela, Javornik, Potoki in Kočna: I. cepljenje 13. 5. 1953 od 8. do 12. ure, 11. cepljenje 12. 6. 1953 od 8. do 12. ure — v prostorih gimnazije Kor. Bela. Hrušica: I. cepljenje 15. 5. 1953 ob 14. uri, II. cepljenje 12. 6. 1953 ob 14. uri — v osn. šoli Hrušica. Sv. Križ: I. cepljenje 15. 5. 1953 ob 15. uri, H. cepljenje 12. 6. 1953 ob 15. uri — v osn šoli Sv. Križ. BI. Dobrava: i. cepljenje 16. 5. 1953 ob 15. uri, H. cepljenje 18. 6. 1953 ob 15. uri — Cepljenje je obvezno za vse otroke, rojene v letu 1950,1951 in 1952, kakor tudi za učence prvih razredov osnovnih šol. Za neupravičen izostanek sledi kazen. Sanitarna inspekcija ŠTEV. 19. — LETO VI. Kranj dne 9. maja 1953 Ureja uredniški odbor. — Odg. ured. Slavko Beznik. — Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekoči račun pri Nar. banki Kranj-okol. 624 - »T« - 127 Izhaja vsako soboto ljetna naročnina 400 din Polletna » 200 din Četrtletna » 100 din Mesečna » 35 din Posamezna številka 8 din GLAS GORENJSKE GORENISKI PIONIR NeUai za naše zene O negir prehrani in življenju med nosečnostjo Dragi pionirji! že, že, da sem imel čas. Toda v prvomajski številki je bilo tako malo prostora, da vas, dragi pionirji, nisem mogel pozdraviti. Zato vas pa pozdravljam zdaj, ko je Prvi maj že za nami. Ne samo za ta dan, ampak vedno se spominjajte, da je delo tisto, kar je človeku v ponos in s čimer se dviga nad vsa druga bitja. Preberite še vi, kako so nekateri pionirji zadnjič pisali o smrti našega nepozabnega tovariša in dobrega prijatelja vseh pionirjev, tovariša Borisa Kidriča. Pa še pišite! Vaš Kosobrin Umrl je Vse jugoslovansko ljudstvo je presenetila žalostna vest, da je umrl veliki revolucionar Boris Kidrič. Vedeli smo, da je bolan, vendar nihče ni pričakoval tako nagle smrti. V vseh mestih so zaplapolale črne zastave, vsa domovina se je zavila v žalost. Na stroške mestne občine Bled se je udeležilo pogreba 24 najboljših dijakov blejske gimnazije. Na Trgu revolucije je govoril Edvard Kardelj, ki je imel solzne oči, ko se je poslavljal od svojega mrtvega prijatelja s »katerim sta bila skupaj zaprta in s katerim sta mnogo let skupaj delala za boljšo prihodnost. V sprevodu so za ženo in hčerko korakali visoki predstavniki ljudske oblasti in ljudske vojske. Pred grobnico se je v imenu delovnega ljudstva Jugoslavije od njega poslovil maršal Jugoslavije Tito. Ko so Kidriča polagali v grobnico narodnih herojev, so tulile vse ljubljanske sirene, proste lokomotive pa zapiskale, da se nam je zdelo, da jočejo .tako močno, da bi prebudile nepozabnega heroja Borisa Kidriča. Takega pogreba še nisem videla in ga najbrž tudi ne bom. Za vedno mi bo ostalo v spominu, kako pokopuje narod svoje zaslužne može. Jana Zupanova, nižja gimnazija, Bled V. Naši prašički pa so nadaljevali svoj načrt. Obiskali so botra Marka, starega medveda. Plačali so mu vse kokoši, ki jih je do tedaj Voikec prejel od njega, kupili pa so še dve novi. Marko je bil zelo vesel tako dobre kupčije. Začel je že premišljevati o tem, da bo moral razširiti svojo kokošjo farmo, če bo hotel zadostiti tolikšnemu povpraševanju. Silno se je začudil, ko so mu prašički spet vrnili že pečene kokoši in ga naprosili, naj ju sam ponese k staremu volku, našemu in njegovemu sovražniku. Prašički so botra nagovorili, naj volka na vsak način prisili, naj poihrusta okusno pečenko. Marko nd vedel, za kaj gre, pa je vendar odšel. In lahko si mislite, kako se je šele začudil, ko volk kokoši ni in ni hotel pojesti. To je Marka razjezilo in kar z gorjačo je zagrozil staremu volku. Kaj je hotel stari volk kot to, da je pojedel še ti dve kokoši Vedel je, da je boter medved zelo nevaren, če se razsrdi. Ko ju je z veliko težavo pospravil, je bil njegov trebuh še veliko bolj napet kakor boben in bolel ga je tako, da bi ga najraje kar razreza!. Takrat pa je prišel naš Voikec in mu povedal, da bi prijatelji prašički nekaj radi od njega. Prosijo ga, naj tudi njim, našije ■■pum Ko sem prišel gor, je bila dvorana prašna. Za odrom je sedel na stolu moj stati tast kakor uničen in si z obema rokama pokrival obraz. Lizi, ki je klečala pred njim, je počasi vstala, ko me je opazila. „No, Pavel,' je vprašala in me žalostno pogledala, ,.aii [maš Se pogum?' Morala je brati v mojih očeh, da ga imam še; zakaj še preden sem utegnil odgovoriti, me je že objela okoli vratu. „Le močno držimo skupaj!' je tiho dejala. „In, vidiš! S tem in s poštenim delom smo zmagali." Ko smo naslednje jutra vstali, smo Ugledah* listo psovko „Lutkar Pavle" - saj to naj bi bila psovka — zapisano s krede na naših vratih. Jaz pa sem jo mirno zbrisal. Ko je potem še nekajkrat oživela na javnih mestih, sem se spet odrezal; in ker so vedeli, da se ne šalim, sc je izgubila. Kdor li jo je zdaj povedal m mislil s leni nič slabega, tudi nočem vedeli, kdo je. Naš stari oče Jožef pa je bil od tistega večera ves spremenjen. Zaman sem mu razodel nečisti vir grdobije in da je bila na perjena bolj name kakor nanj. Brez naše vednosti je dal kmalu nato vse svoje lutkt na neko javno dražbo, kjer so bile v veliko zabavo navzoče dečadi in starinarie prodane za nekaj borih šilingov; nikoli več jih ni hotel videli'. - Toda za ta namen je [zbral slabo pot; zakaj ko je mi ulice posijalo spet pomladno sonce, so prodane lulke prihajale iz temnih hiš druga za drugo na svetlo. Tu jc sedela na hišnem pragu deklica s sveto fienovcfo. tam je deček posadil doktorja Fausta na črneja mačka; v bližini Strelskega doma je ""nekega dne visel palalin Sirgfried zraven vražjega vrabca kol strašilo na češnji. Našega OCHO je ta oskru-nitev njegovih ljubljencev tako f>olela, dl j«' nazadnje komaj še mogel iti iz hiše in vrta. Videl sem, da ga je ta prenagljena pro daja v srce grizla in uspelo mi ji«, da sem to in ono lutko spet odkupil; toda ko sem mu jih prinesel, ga ni to nič veselilo; saj so bilo vrhu vsega vse polomljene. In čudno, kljub vsemu prizadevanju ni mogel zvedeti, tan&na na njiihove vreče. To je očeta tako razburilo, da ni mogel več zapreti gobca. čeprav je normalno fiziološko stanje, predstavlja nosečnost za ženo posebno Obremenitev in zahteva zato dobršno mero previdnosti, da si ohrani žena zdravje in si zagotovi normalen, razvoj plodu. Noseča žena naj živi v glavnem tako, kakor fe živela pred nosečnostjo, seveda pod pogojem, če je tedaj skrbela za dobro prehrano, čist zrak, sonce, sprehode, reden, počitek m zadostno spanje. Vse to je noseči ženi tembolj potrebno. živila, ki jih uživa noseča žena, naj bodo sveža in snažno pripravljena. Konzerve v kakršnikoli obliki niso priporočljive, žena v takem stanju naj se izogiiblje začimb in ne uživa presoljene ali preveč pražene hrane, škodujejo ji tudi alkoholne pijače — vino, pivo in žganje, neugodno vpliva na nosečnost in na razvoj plodu tudi nikotin. V glavnem naj jedi sestavljajo: meso, mleko, zelenjava, surovo maslo, jajca, testenine, sadje in kompoti. Izogibje naj se zelo mastnih, težko prebavljivih jedi, zlasti graha in zelja, ki napenjata. Večerje naj ■ jbodo količinsko in kvalitetno lahke, da ne bu prt spanju težav. Pač pa je priporočljiva izdatnejša popoldanska malica. Pozimi, ko je hrana revna na vitaminih, naj uživa noseča žena tudi vitaminske preparate. Marsikateri gravidni ženi dela prebava težave. Le-fto si uredi tako, da pridno uživa svežo zelenjavo, sadje in kompote. Dober pripomoček je tudi čaša hladne vode (mineralne) na tešče. če vse to ne pomaga, naj se žena posvetuje z zdravnikom in po njegovem nasvetu uživa odvajalna sredstva. Marsikateri ženi socialne razmere ne dopuščajo, da bi vsa težja gospodinjska dela prepustila rokam druge, plačane ženske, vendar bi morala vsaj v drugi polovici nosečnosti skrbeti, da ne riba več poda, ne lika parketa, prepusti napornejše pranje perila prijateljici ali sorodnici, da ne seka drv in ne prenaša težjih bremen. Vsa lažja hišna dela pa so razvoju nosečnosti celo v korist, zakaj gibanje je velike važnosti'! Noseča žena naj bi se sleherni dan eno do dve uri sprehajaila med zelenjem. Niso pa priporočljiva daljša potovanja z avtobusom, vozom ali vlakom. Obleke za noseče žene naj bodo udobne, tako da ne stiskajo pasu in preko prsi. Razločni stezniki oziroma nedr-njaki nosečim ženam niso priporočljivi. Predvsem pa od- svetujemo okrogle podveze za nogavice, kajti pri nosečih je krvni obtok v nogah zelo otež-kečen. (Krčne žile!) Noseča žena naj redno skrbi za snago telesa. Priporočljive so kopeli, v vodi, ki ima 33 do 35 stopinj Celzija. Vendar naj se že po dveh mesecih nosečnosti odpove banji in se poslužuje samo prhe. Spolovila naj si vsak dan umija s prekuhano vodo. Irigiranje ni potrebno, razen če ima žena močan beli tok, tedaj si izpira nožnico po zdravrjkovih navodilih. Noseča žena naj si zelo redno čisti zobe in naj sknbi za popravilo zob ter si da izru-vati vse tiste, ki jih ni več mo. goče popraviti. Posebno pažnjo naj posveti prsnima bradavicama, da jih utrdi in pripravi za dojenje. Bradavice naj si nalahno masira s čistimi prsti. Nato naj jih umije s prekuhano vodo in nežnim milom. Pretirana uporaba alkohola kožo suši, zato bradavice med dojenjem rade razpokajo. Mazanje bradavic z glicerinom, vazelinom in drugimi maščobami zelo koristi. Zadnji mesec nosečnosti naj se žena odpove spolnemu občevanju, da prepreči eventualne komplikacije v rodnih organih. Vsekakor pa je dobro, da gre žena med nosečnostjo vsaj nekajkrat k zdravniku za porodništvo ah k splošnemu zdravniku, da ji pregleda urin in ugotovi proti koncu nosečnosti otrokovo lego. Zgoraj: Popoldanska ah koncertna obleka Desno: Eleganten spomladanski kostim Praktični nasveti Lepilo za porcelan. Razbila se nam je porcelanasta posoda, ne na drobne kosce, ampak le na nekaj večjih kosov. Ne obupajmo, saj jo lahko sami zlepimo! Dobro lepilo za porcelan dobimo, če napravimo redko zmes iz gumiarabi-kuma in mavca (gipsa). Z lepilom namažemo robove razbitih kosov in jih natančno sestavimo. Po dveh, treh dneh se bo lepilo povsem posušilo ln pred nami bo spet cela posoda, ki se ji bo komajda poznalo, kje je zlepljena. V vodi neraztopljivo lepilo. Prav tako si lahko sami naredimo zelo močno, v vodi ne- raztopljivo lepilo. Starim fotografskim filmom v topli vodi izmijemo sloj soli. Očiščene nato raztopimo v acetonu in lepilo je pripravljeno. Obledeli dežniki dobe spet svežo črno barvo, če jih na-taremo s špiritom. Motno, neprozorno oitensKo steklo si lahko naredimo sami iz navadnega. V eni osminki litra piva raztopimo pest soli in s tem premažemo steklo. Ko se posuši, ostane na steklu tenka bela in neprozorrm, plast, ki pa jo po potrebi lahko vedno odstranimo s toplo vodo. 13 THEODOR STORM U8TOBRBEC Prevedel Rudolf Kresal v katerem kotu sc skriva izmed vseh najdragocenejša figura, umetelni Jurčck. In kaj Je bil brez njega ves lutkovni svet! Dobri otroški mož je umrl. Lizi ju jaz sva ga bridko pogrešala; tudi stari Henrik ki je šel čez nekaj let za njim, jc ob nedeljskih popoldnevih hodil okoli, kakor bi sam ne vedel, kam naj sc da, kakor bi hotel k nekomu, ki ga vendar ne more najti. Krsto našega očeta smo pokrili z vsemi cvetlicami iz vrta, ki ga je sam negoval; težkega od vencev so nesli na pokopališče, kjer je bil nedaleč oil zidu pripravljen grofe. Ko so spustili krsto vanj, je naš stari prost stopil na rob groba in spregovoril besede lola/he in obljube, mojim staršem je bil zmerom zvesl prijatelj in svetovalec; on me je birmal, on je poročil I.izi in mene. Krog in krog na pokopališču je bilo črno ljudi; zdelo se je, kakor da pričakujejo od pogreba starega lutkarja še prav poseben prizor. - - In nekaj posebnega sc Je tudi res zgodilo; toda opazili smo samo mi, ki smo stali okoli groba. Lizi, ki je šla z menoj in se me držala pod pazduho, me ie pravkar krčevito prijela za roko, ko je zdaj duhovnik kakor veleva običaj, prijel pripravljeno lopatico in prvi vrgel na krsto prst. Iz groba je prišlo zamolklo bobnenje I/ jirahu Si bil ustvarjen.' so se začule zdaj duhovni-kove besede, kar opazim, da od pokopališkega zidu leti prek glav nekaj proti nam Sprva sem mislil, da je kak velik ptič; toda stvar se je spuščala in padla naravnost v grob. Ko sem naglo pogledal naokoli stal sem malo više na kupu izkopane prsti - sem videl, kako so je «d«n Schniidtovih sinov potuhnil za pokopališki zid in potem stekel stran. Takoj sem vedel, kaj se je zgodilo. Lizi kraj mene je kriknila, naš stari prost je držal lopatico, kakor bi ne vedel, ali naj vrže drugič ali nc. Pogled v grob jc potrdil mojo slutnjo: na krsto med cvetlice in prst, ki je krsto že deloma pokrivala, tja se je usedel moj stari prijatelj iz otroških let, Jurčck, drobni, veseli navihanec. - Toda zdaj ni bil videli prav nič vesel; veliki kljunasti nos je žalostno pobešal na prsi; eno roko z umetelnim palcem je iztezal proli nebu, kakor bi hotel naznanili, da se, zdaj, ko so odigrane vse Lutkovna igre, začne tam gori nova pred stava. Vse to sem videl v trenutku, zakaj že je vrgel prost drugo lopatico prsti v grob: „In v prah sc vračaš!" In ko je prst bob pela s krste, je tudi Jurčck padel s cvetlic v globino in ga je zakrila zemlja. Ko je tretjič padla prst na krsto, se jc začula tolažilna obljuba: „In vslal boš od mrtvih'' Ko so ljudje odmolili očenaš in se razšli, je stopil Stari prost k nama, ki sva še zine roni strmela v grob. „Hotela je bili hudobija," je dejal, v tem ko naju Je ljube/nivo pni«] /a roke „>li pa glejmo' na' to drugače! V svoji mladosti, kakor sla mi pripovedovala, je pokojni mož izrezljal malo umetelno figuro in nekoč mu je pomagala do zakonske sreče, pozneje, vse svoje dolgo življenje, je g njeno pomočjo ob večerih po deln olajšal marsikatero srce, položil malemu Jurčku na jezik tudi marsikatero resnico, ki jc bila všeč bogu in ljudem; — lIIIII!!!IIIII!lllil!llll!lli!Viii(!iil!!l!!l nekoč sem sam gledal neko predstavo, ko sta bila vidva še otroka. — Daj ta, naj gr* to delce z mojstrom; to se zelo lepo ujema z besedami našega Svetega pisma: ln bodite potolaženi: zakaj listi, ki so dobrega srca. se bodo odpočili od svojega dela. In tako se je zgodilo. Tiho in mirno sva šla domov; umetelnega Jurčka in našega dobrega očeta pa 'nisva nikoli več videla. .,Vsc to," jc čez nekaj časa nadaljeval prijatelj, „nara je prizadejalo marsikatero bol.čino; toda zaradi tega midva mlada človeka hisva umrla. Ne dolgo zatem se nama je rodil naš Jože in tako sva imela vse, kar je potrebno, da jc človek res srečen. Na tiste dogodke pa me 1k> še leto za letom spominjal najstarejši sin Črnega Schmidta. Postal je eden tistih večno potujočih rokodelskih pomočnikov, ki razcapani in propali bedno životarijo od daril, katera jim morajo j>o cehovskem običaju na njih prošnjo dajati mojstri. Se mimo moje hiše ne gre nikoli." Prijatelj jc umolknil in gledal predse v večerno zarjo, ki sc jc razlivala tam za pokopališkimi drevesi. Jaz pa sem že nekaj časa videl, kako naju čez vrtna vrata, ld sva se jim zdaj bližala, gleda prijazni obraz gospe l'aulseii. „Tako nisem mislila!" je vzkliknila, ko sva stopila k njej. „0 Čem pa sta tako na dolgo razpravljala? A pridita zdaj v hišo' Hožji dar je na mizi, luški nadzornik je tudi že tukaj in pismo od Jožeta in Stara mojstrovke! Toda knj me tako gledaš, fant'?" Mojster se je smehljal. „Nekai sera mu izdal, mati. Zdaj bi rad videl, uli si tUfif res še mala lulkarica Lizi!" „1 seveda!" je odvrnila in objela moža s pogledom, polnim ljubezni. „Le dobro poglej, fant! In če jo ne moreš najti — late tu, tale jo natanko pozna!" In mojster je molče položil roko okoli njenega pasu. Nato smo šli v hišo k proslavi njene poročne obletnice. — Biki sta krasna človeka, Paulsen W ■jegova lutkarica Lizi KONEC