Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. junija 2018 - Leto XXVIII, št. 24 stran 2-3 OD VČERA DO GNES - PLESALE SO TRI NARODNOSTI Žužana Sečko – predsednica drüštva Baráti kör v Soboti stran 5 Ob dnevu pedagoških delavcev stran 7 Dvakrat bi leko Zemlau kaulak zopojdo stran 8 2 FESTIVAL NA FESTIVALI OD VČERA DO GNES - PLES Če človek malo gleda po interneti ali po cajtinaj, na kakšne programe zovéjo lüstvo, vidi, ka je festival na festivali. Od sprtolejti do geseni so takši pa ovakši festivali. Ništrni so povezani s kulturov, zgodovinov, glasbov, filmi ali gledališčom, ništrni s kulinarikov (festival klobas, retešov, kapüste itd.). Največ varašov pa krajin ma svoj festival, steri so največkrat dobro obiskani. Na nji pride dosta lidi, sploj če so vleta pa so nin paulek vodé. Človek se nika ne čüdiva, ka se na festivalaj, steri so za mlade, zberé več deset, mogauče stau gezero lidi, vej pa mladim se ne vnauža pelati kama daleč, če vejo, ka de špilo tisti bend, tisti ansambel, steroga radi majo, radi poslüšajo. Malo se mogauče čüdiva, kak si tau leko privauščijo, vej pa na takši festivalaj so dnevne ali kedenske karte trno drage, dapa tau je druga nauta … Na kulinarični festivalaj je dosta lidi, vej pa svoj želaudec trno radi mamo pa takšnoga ipa nam je nika nej drago. Za falat reteša damo po parstau forintov, če pa potistim malo premislimo, iz tej pejnez bi doma leko spekli cejlo ponev retešov. Dapa gvüšno, ka bi nam tisti nej tak dobro spadnili kak tisti na festivali ali senji. Večkrat mi je že na pamet prišlo, kak tau, ka Varaš pa okaulica ne moreta vönajti nikšoga pravoga festivala (kulturnoga programa), steri bi pritegno več gezero lidi. Vej pa ovak mamo vse, lejpo naturo, naravo kauli varaša, kulturne spomenike (tretjo najvekšo baročno cerkev v rosagi, pauleg staro cerkev pa klošter), termalno kopališče za tiste, steri se radi namakajo, reko Rabo za tiste, steri se radi vozijo s čunaklini. Sprobavali so že z večfele programi. Istina, ka Festival zalüblenih, steroga organizirajo v Varaši na konci junija začetki julija zdaj že par lejt, ma dosta dobri programov, pozovejo znane igralce (színészek), muzikante, v kinodvorani vrtijo dobre filme na temo lübezen, dapa tau so vse programi, steri brigajo samo en sloj (réteg) gledalcov, poslušalcov. Ka bi nekak samo zatok prišo v Varaš pa okaulico, ka bi pogledno te programe, skurok nejga. Ranč tak so ostali bole samo lokalni program Varaški zgodovinski dnevi na konci juliuša, začetki avgustuša. Tej dnevi so povezani pa se spominajo na monoštrsko bitko, stera je bila 1. avgustuša 1664. leta med Törki pa krščanjskimi sodaki. Tau je en takši dogodek (esemény), steri je rejsan »naš«, varaški, samo bi ma pravo vsebino trbelo najti. Že tretjo leto organizira Slovenska zveza festival plesa Lipafest. Te program – steri je namenjeni nej samo Slovencom, liki širši publiki, Madžarom pa vsejm tistim, steri so v tom časi v Monoštri pa okaulici – v nikšoj formi vseedno popularizira slovenske plese, slovensko folkloro, s tem pa Slovence pa Porabje tö. Leko, ka iz toga programa vözrasté gnauk pravi festival za Varaš pa okaulico? Marijana Sukič Juniuša 2016 je Zveza Slovencev na Madžarskem oprvin organizirala mednarodni festival plesa, na I. LIPAFEST-i v Monoštri se je nutpokazalo osem plesni skupin v veukom šatori pred varaškim Slovenskim domom. Kak je tau vsikdar šega bila, so festival oprli domanji plesci. Na odri so se zasükali mladi člani Od vsakšoga nastopajočega smo zvedli najbole pomembne stvari od simpatični napovedovalki, Aniti Vajda pa Beti Bajzek Mladi Sinčarici sta vsakši skupini dali klinčac pa diplomo Folklorne skupine ZSM Gornji Senik, štero so v najvekšoj porabskoj vesnici stvaurili pred več kak trestimi lejtami. Plešejo porabske, prekmurske pa štajerske plese, leta 2008 pa so prejkvzeli veuko narodnostno priznanje PRO CULTURA MINORITATUM HUNGARIAE. Na III. LIPAFEST-i so nutpokazali farbasti splet: med Šator so napunili Slovenci pa Madžari s štiri rosagov. Od tistoga mau je srečanje gratalo že tradicionalno, tak smo leko letos 9. junija že tretjič vidli plese več narodov plesom so si minjavali pare, spejvali prekmurske ljudske pesmi, takšo pa tö bilau, ka so v kraugi plesali. Porabje, 14. junija 2018 Med navzaučimi smo srečali generalnoga konzula RS dr. Borisa Jesiha, slovensko zagovornico Eriko Köleš Kiss, predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša ino predsednika Slovenske zveze Jožeta Hirnöka. Vse goste je pozdravila sekretarka ZSM Gyöngyi Bajzek, štera je povödala, ka je ciu organizatorov tau, ka aj bi Porabski Slovenci spoznali tradicionalne pa moderne plese. Letos so prej želejli nutpokazati plese narodnosti na Madžarskom, štere gordržijo svojo kulturno erbo. V porabski skupinaj pleše dosta mladi, je povödala sekretarka pa zaklüčila: »Té festival aj jim bau motivacija za naprej.« Program se je rejsan dale pelo z nastopom mladi: Plesna šola ZEKO iz Murske Sobote je v Monošter pripelala dekle, štere plešejo discodance pa pojbe, ki se najraj giblejo na ritme breakdance-a. Oprvin so dekle v neonski gvantaj nutpokazale svoj skoro akrobatski ples, z elementi, šteri so bili blüzi baleti. Dva mladiva moška - med njima voditel šaule Dejan Zečević - pa sta nutpokazala produkcijo, s šterov je njija skupina leta 2016 gratala mladinski svetovni prvak. Ovak je plesna šaula v deseti lejtaj prejkvzela sploj dosta nagrad na državnom, evropskom pa svetovnom nivoni. Po moderni ritmaj elektronske muzike so oder prejkvzeli bole tradicionalni plesci. Če rejsan prihaja Folklorna skupina KD Četarci z gradiščanske rovačke vesnice Gornji Četar blüzi Sombotela, je oprvin nutpokazala plese bunjevski Hrvatov. V lejpi gvantaj so se sükali v paraj pa v redej, podje so cingali z malimi zvonci na svoji čizmaj. Dekle z raužnatimi förtoki so plesale kolo, vse je sprevajala tamburaška muzika. Njino kulturno drüštvo so napravili pred edenajsetimi lejtami s cilom, ka bi gordržali domanji rovački materni gezik pa kulturo. Zatok je nej čüdno, ka so »Četarci« v drügoj rundi nutpokazali takzvani 3 Murska Sobota SALE SO TRI NARODNOSTI »četarski fašnjak«, v njinom od kec so prišli njini stari-stari fašenskom programi smo leko starci. Svoje plese nutpokažejo vidli eden takši ples tö, šteri je v tradicionalni gvantaj krajine, biu ranč kak naša »rejzka«. Drügi slovenski gosti letošnjoga festivala so bili člani Folklorne skupine REJ iz Šmartnoga pri Slovenj Gradci. Folklora deluje že več kak štirideset lejt, med plesci pa najdemo zvekšoga člane srejdnji lejt. V Varaši so oprvin nutpokazali ziljske plese, z avstrijske strani koroške grajnce. Skupina, štera gordrži Navzoče je pozdravila sekretarka ZSM Gyöngai Bajzek Dinamični ples Sobočank tradicijo koroške pa zahodnoštajerske krajine, med plesom sploj dosta spejva tö. (Edno od njini pesmi smo leko prepoznali kak našo »Gda zrankoma rano gorstanem«.) Na porabskom festivali je člane sprevajo mali ansambel s fudami, tubov pa klarinetom, plesci so plesali lepau gladko pa pomalek. (Istina pa je, ka so moški gnauk kumas zdignili svoje pare v bejli avbaj pa bejli štrümfaj.) V drügom tali svojoga programa je FS REJ nutpokazala polke pa valcere v spleti »Ob košnji«. Nika najbole ovaškoga smo leko vidli na nastopi Bolgarske folklorne skupine JANTRA iz Budimpešte. Ime so dobili od reke, štera tečé na söveri Bolgarije, moškov se je držalo za remen pa tak v redej plesalo, gda so pa prišle dekle z raužami v vlasaj, so se podje spistili na kolena. Nikdar so nej v paraj plesali, liki samo v redej ali kraugi. Plesi so bili sploj temperamentni, v ovaškom ritmi, kak smo mi cujnavčeni. Kraugi so se splejtali, parkrat smo vidli stopaje, kak liki bi moški rusoški kazačok plesali. Skupina JANTRA se je nutpokazala že na dosta mejstaj v Evropi, depa v Ažiji pa Latinskoj Ameriki ranč tak. Pri slejdnji plesaj je bolgarsko folkloro sprevajala glasbena skupina RILA iz Budimpešte. Člani od leta 1992 igrajo balkansko ljudsko muziko, z večféle krajin: največ bolgarski, depa grčke pa makedonske tö. V Monoštri je melodijo igro klarinet, sprevajale so ga fude, bobén je tuko divdji ritem, gitari slična škér pa je akorde držala. Na konci programa je bolgarska muzika s svojimi ritmi prejkvzela navzauče, šteri so se zavalili z veukim aplavzom. Goslarge so dale igrali, ništerni bolgarski plesci pa so staupili med domanje Slovence pa je prosili za ples. Duga kača se je začnila vlejčti po cejlom šatori, stopaje prausnoga kolona se je vsikši brž navčo. Če je štoj tistoga sobotinoga zadvečerka prišo k Slovenskomi domi, ma je gvüšno nej bilau žau PRIPOVEDNO IZROČILO SLOVENCEV V PORABJU Marija Kozar Mukič, Dušan Mukič in Martin Ropoš so v Pomurskem muzeju v Murski Soboti predstavili knjigo Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju. Z gosti se je pogovarjala Jelka Pšajd. V knjigi so zbrane porabske pravljice in povedke, ki jih je leta 1970 posnel Milko Matičetov. Knjigo so začeli pripravljati leta 2014 in zdaj je pred bralci. Dušan Mukič je poudaril, da je bilo delo zelo naporno, ker je bilo Na lepo obiskani predstavitvi so knjigo predstavili Dušan Mukič, Martin Ropoš in Marija Kozar Mukič; z gosti iz Porabja se je pogovarjala Jelka Pšajd potrebno prepisati kar več ur tonskih posnetkov. Preprosto ni bilo tudi prestavljanje/prevajanje v slovenski knjižni jezik, ker so pripovedovalci uporabljali besede, ki jih zdaj v porabskem narečju ni več. Vendar se avtorjem zdi zelo pomembno, da so pravljice natisnjene tudi v knjižnem jeziku in tako razumljive bralcem v Sloveniji. V knjigi je predstavljenih 238 enot, dodana je zgoščenka s tonskimi posnetki trinajstih pravljic in povedk v obeh različicah porabskega narečja (števanovskem in gornjeseniškem). Doslej so bile objavljene porabske pravljice in povedke predvsem iz Števanovec in okolice, ki jih je zbral Karel Krajcar, zdaj pa je zajet celoten narodnostni prostor. V knjigi je tudi zapis o porabskih Slovencih in njihovem jeziku, o porabskem pripovednem izročilu piše Monika Trupej Telban, seznam pripovedovalcev pa je uredila Marija Kozar Mukič. Knjigo sta izdala ZRC, inštitut za slovensko narodopisje, in Državna slovenska samouprava. Tekst in foto:E. Ružič ZAKLJUČEK PROGRAMA »PIKA POKA POD GORO« Lejpo lončeno posaudo je odavo lončar Zelko iz Prekmurja od štere ples plešejo. Tak smo vidli pojbe v okinčani srajcaj, farbastom prslejki, z redečim remnom kauli bejli lač pa črni štrümfaj, naus od njini papučov se je kumas zdigavo. Šest mladi - zvün moderni plesov je leko spozno tradicijo slovanski narodov: rovačkoga, bolgarskoga pa našoga slovenskoga. -dmfoto: K. Holec Program z naslovom Pika poka pod goro je bil namenjen praznovanju otroškega dne, ki je bil organiziran v vsakem porabskem vrtcu posebej, od 22. do 31. maja 2018. Nastal je v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem. Na otroški dan smo se z otroki pripravljali s petjem ljudskih pesmi, z igranjem na mala improvizirana glasbila in s plesanjem ljudskih plesov. Nastopa otrok so se udeležili starši in stari starši, ki so ob koncu programa tudi zaplesali z nami. Otroci so radi sodelovali. Pesmice in plesi, ki so se jih naučili, jim bodo zagotovo ostali v lepem spominu. Najlepša hvala vsem vzgojiteljicam v porabskih vrtcih, kot tudi Zvezi Slovencev na Madžarskem za sodelovanje in pomoč pri izvedbi programa. Zapisali vzgojiteljici asistentki: Romana Trafela in Andreja Serdt Maučec Porabje, 14. junija 2018 4 Irena Pavlič – dobitnica priznanja »Za Slovence na Madžarskem« PREKMURJE 3+1 Kak ste v preminauči novinaj že leko prešteli, je 3. junija na volitvaj v Sloveniji gvinila (dobila je okauli 25 procentov glasov) Slovenska demokratska stranka (SDS), stero vodi Janez Janša. Ta partija je največ glasov dobila tüdi v Pomurji, zanimivo pa je, ka nišče od njenih kandidatov, nej iz Prekmurja in nej iz Prlekije, nede sedo v parlamenti. V državni zbor so bili izvoljeni: Dejan Židan (SD), Franc Jurša (DeSUS) in Jožef Horvat (NSi), pauleg njih pa ške Ferenc Horváth kak poslanec madžarske narodnosti. Če poglednemo, kak je bilo pred štirimi leti, vidimo, ka de melo Pomurje po nauvom menje poslancov. 2014. leta so bili v parlament prva izvoljeni (tak kak letos) Franc Jurša, Jožef Horvat in Dejan Židan, pauleg njih ške Aleksander Kavčič in Franc Laj (oba iz SMC), pa László Göncz kak narodnostni poslanec. Vmes se je zgaudilo neka sprememb. Že po neka mesecaj je Dejana Židana, steri je biu izvoljeni za podpredsednika vlade, na poslanskon stauci vöminila Marija Bačič, ministrico za izobraževanje Klavdijo Markež pa je meseca aprila 2015 na poslanski stolici vöminiu Dušan Radič (SMC). V začetki leta 2016 je Franc Laj vöstaupo iz SMC-ja in se pridrüžo poslanski skupini nepovezanih poslancov. Namesto sedmih ma »slovenska kokauš« po nauvom samo štiri poslance. Profiterali so na ptujskom konci. Tau je zavolo toga, ka je Pomurje samo en tau 8. volilne enote, stera ma sedež na Ptuji. In v proporcionalnom volilnom sistemi, kakšoga ma Slovenija, je tak, ka v vsakši od enajstih volilnih enot izvolijo po osem poslancov, se pravi vküper 88, pauleg njih pa v parlamenti sedita ške poslanca madžarske in italijanske narodnosti. Silva Eöry VSI SE MORAJO NAUČITI NAREČJE »Priznati moram, da je bilo to zame veliko presenečenje. Priznanja nisem pričakovala, sem ga pa zelo vesela, saj to pomeni, da so priznali moje življenjsko delo,« je po prireditvi, na kateri ji je v okviru državnega srečanja Porabskih Slovencev predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš izročil priznanje »Za Slovence na Madžarskem«, povedala 83-letna Irena Pavlič, ki je še danes pomemben steber slovenstva. Sogovornica, ki je odraščala v Slovenski vesi, pravi, da so v njeni mladosti v Porabju še skoraj vsi govorili »po domanje«, madžarsko pa so se otroci naučili šele v osnovni šoli, »saj takrat ni bilo vrtcev«. Že mlada je zapustila domače ognjišče, saj je v Budimpešti obiskovala narodnostno srednjo šolo, po uspešno opravljeni maturi pa se je v glavnem mestu vpisala še na Visoko pedagoško šolo, smeri slovenski jezik in geografija: »V osnovni šoli smo se učili narečje, šele v srednji šoli sem prišla v stik s slovenskim knjižnim jezikom. Po zaključenem šolanju sem se vrnila v Porabje, in sicer na števanovsko osnovno šolo. Imela sem možnost, da sem sama izbrala šolo v Porabju. Nisem se odločila, da bi poučevala v domači vasi, saj je tu takrat poučevala Ana Pavlič, ki je veljala za dobro učiteljico. V Števanovcih sem ostala sedemnajst let, vmes sem pet let poučevala slovenski jezik tudi na monoštrski gimnaziji. Vsekakor je bilo takrat lažje poučevati slovenski jezik kot danes, saj so takrat v Porabju družine za sporazumevanje še uporabljale narečje. Tudi pri pouku ni bilo nič narobe, če so šolarji poleg knjižnih uporabljali narečne besede.« Irena Pavlič je bila aktivna tudi v narodnostnih vrstah, in tako jo je leta 1972 življenjska pot odpeljala v Budimpešto. Pri Demokratični zvezi Južnih Slovanov (DZJS) je 28 let, vse stu,« je pojasnila Irena Pavlič, ki je vrsto let urejala tudi slovensko rubriko v Ljudskem v krogu slovenske skupnosti v glavnem mestu Madžarske. Dolga leta je predsedovala Slovenskemu društvu v Budimpešti, ki je bilo ustanovljeno leta 1990: »Pod našim okriljem deluje pevski zbor, imamo tudi ljudske pevce, zdaj še Špajsne flajsne muzikante. Imamo tudi mladinsko sekcijo, ki ima svojo voditeljico. Žal mladi ne obvladajo porabskega narečja, nekaj je takih, ki govorijo slovenski knjižni jezik, saj so Irena Pavlič je od 1972. leta aktivno delala na narodnostnem področju, vse do razpada bili na poletni šoli je bila sodelavka Demokratične zveze južnih Slovanov, po letu 90 pa sodelavka Zveze slovenskega jezika Slovencev na Madžarskem ali pa so nekaj časa do razpada socialistične Jugo- koledarju, za časopis Narodne študirali v Sloveniji.« slavije leta 1990, opravljala novine je pripravljala članke Irena Pavlič se zaveda, da je delo referentke za slovensko in študije o življenju Sloven- tudi v Porabju iz leta v leto cev na Madžar- manj otrok, ki govorijo sloskem, uredila je vensko, in to kljub temu da knjigi Porabska delujeta dve dvojezični osnovpesmarica in ni šoli. »Če bi imeli takrat, Slovenske pra- ko sem jaz poučevala, mi vljice iz Porab- takšne pogoje, kot jih imajo ja, delovala pa danes, bi postali vsi zlati. je tudi kot ured- Ne pozabimo, da je bilo tanica Slovenske- krat na števanovski šoli še ga koledarja. dvesto otrok, osemletka je Po razpadu DZJS bila tudi na Verici, v Andovje bila leta 1990 cih in Otkouvcih pa sta bili na Gornjem štiriletki. Če bi imeli takrat Seniku usta- takšne pogoje kot jih imajo novljena Zveza danes, bi vsi ostali Slovenci Slovencev na in bi govorili tako narečje M a d ž a r s k e m . kot slovenski knjižni jezik,« Jože Hirnök je bil je prepričana Pavličeva, ki na izvoljen za pred- vprašanje, kako vidi prihodIrena Pavlič je denarno nagrado podarila sednika, prva nost Porabja odgovarja: »Ko pevskemu zboru budimpeštanskega slovenskega krovna organi- me je pred leti isto vprašal društva, ki želi posneti zgoščenko zacija Porabskih nekdanji generalni konzul narodnost. »Kot članico šol- Slovencev pa je dobila tudi v Monoštru, mu nisem znaskega odbora pri zvezi me je dve sekretarki, Ireni, Barber- la odgovoriti. Ko je bilo Botakratni generalni sekretar jevo in Pavličevo: »Moja na- rovo gostüvanje na Gornjem Milan Ognjenović nagovo- loga je bila, da v Budimpe- Seniku, sem mu na to le odril, da prevzamem to delo. šti hodim na sestanke, tako govorila, in sicer da bomo Opogumila sem se in odšla v parlament, kjer je deloval Porabci ostali Slovenci le v Budimpešto. Tako sem iz narodnostni odbor, kot vse- tako, če se bomo vsi, od najšolskih vrst zajadrala v na- povsod tja, kjer je bilo po- mlajšega do najstarejšega, rodnostno politiko. Večkrat trebno zastopati stališča slo- zopet naučili porabsko nami je bilo pozneje žal, da venske narodnosti. Upam, rečje ali pa če se pridružimo sem zapustila Števanovce, da sem bila koristna.« k Sloveniji.« saj sem mi zdi, da je na vasi Sogovornica je bila vsekakor Silva Eöry lažje živeti kot v velikem me- koristna, in je še danes, tudi Foto: K. Holec Porabje, 14. junija 2018 5 Žužana Sečko – predsednica drüštva Baráti kör v Soboti Žužana Sečko – predsednica drüštva Baráti kör v Soboti Žužana Sečko, stera v Soboti že deset let uspešno vodi Madžarsko kulturno društvo Baráti Kör, je letos iz rok generalnega konzula Republike Madžarske v Lendavi dr. Gyule Földesa dobila visiko vogrsko odlikovanje. Red za zasluge s srebrnim križom ji je podejlo madžarski predsednik János Áder. »Meni tau odlikovanje trno dosta pomeni. Vesela sam, ka so opazili, ka ges tü v Soboti delam, gé probamo ohranjati vogrski gezik pa tüdi kulturo. Ge tak pravim, ka nikdar ne smeš pozabiti, odkec si in ka si. Prva kak sam od doma odišla, je meni moj oča pravo, nikdar ne pozabi, što si, ka si in odkec si. Sigdar idi nazaj ta, odkec si prišo. Probaj ohranjati svoj gezik, poštüj pa tüdi drüge. Ges poštüvlen večinski, slovenski narod, od njih pa škém, ka oni poštüvlejo tüdi mene,« je povedala Žužana Sečko, stera je gor rasla na velkom paverstvi v vesnici Trimlini, pauleg Lendave. Po pravici povedano, je dosta cajta preživela tüdi v Lendavi, gé sta živela njeniva stari oča in mati: »Vsakšo leto me je na sprtoletje oča s piciklinon odpelo v Lendavo, samo nej je bilou dneva, ka me ne bi prišo poglednot, zrankoma ali zadvečerek, kak je najbole cajt meu. Ges sam se v Lendavi dobro počütila. Blüzi sta bili bauta in pekarna, tak ka sam vsakši zranek leko friške žemle gela, vleti pa vsakši den sladoled, vej pa je dedek penzijo meu in mi je sigdar dau peneze. Vsakši den sam šla v bauto, gé sam tüdi novine Magyar szó, stere so v Novom Sadi vödavali, mogla küpiti staromi oči.« Tüdi v osnovno šaulo je naša sogovornica odila v Lendavo. Te ške nej bilou dvojezične šole, njeni oča pa se je odlaučo, ka jo pošlje v slovenski klas: »Pravo mi je, ka doma na grünti nemo ostala, ka mo mogla titi dale v srednjo šaulo, zatau se morem navčiti slovenski gezik. Dokejč sam nej prestaupila šolskoga pra- sam spoznala tüdi svojoga moža Janeza. Čiglij sam sledkar napravila ške administrativno in komercialno šaulo, sam ostala bautošica vse do penzije. Odavala sam cipele.« Mladi zakonski par Sečko si je svoje držinsko gnezdo spleu v Murski Soboti: »Prva sva živela pri njegovi starišaj. Pauleg njihovoga rama sva küpila en tau, steri se je odavo, pa sva si zazidala svojo zidino. Sve pa s taščo vküper küjale. Red za zasluge s srebrnin križon ji je podelo 26 let sam bila madžarski predsednik János Áder sneja, pa sva se ga, sam nej znala niti ene nikdar nej svadile. Ges sam slovenske rejči. Že po enon ji pravla, „mati, gda te vidli, meseci sam malo znala gu- ka pridem čemerasta z dela, čati. Tüdi oča, oba z mamo te mene vi malo njajte”. In sta znala slovenski, se je v ona me je resan njala. 1971. tistom cajti z menov poguča- sam rodila starejšoga sina, vo po slovensko, zatau ka je Boruta, štiri leta po tistom Žužana pred »Žuži« stüdencom v Veszprémi steu, ka se brž navčim.« Žužana Sečko je cejli svoj delovni žitek preživela kak bautošica, čiglij je prva nej mela vole, ka bi tau delala: »Oča je meu bratranca, steri je biu bautoša. On je mene steu meti za inašico, zatau ka sam trno rada gučala. In tak sam v Soboti šla v srednjo šaulo za bautaše, ge se je naraudo ške Tomaž. Oba sta v Ljubljani odila v srednjo šaulo. Starejši je prva delo v Soboti, gda se je oženo, pa je šau v Trimline živet, na moj dom. Po tistom je nekaj cajta živo v Kecskeméti, zdaj pa dela in žive v Italiji. Mlajši sin, steri s svojo držino žive v Murski Črncih, pauleg Sobote, pa dela v Ljutomeri.« Žužana Sečko je oba sina navčila vogrski gezik. Moužova mati je tüdi znala té gezik in tak so se, gda so sami bili, doma furt pogučavali po vogrsko: »Moj materni gezik guči tüdi najstarejši vnük, Benjamin, steri zdaj žive v Trimlini, vnük in vnükica od mlajšoga sina - Matic je star petnajst, Maruša pa devet let – pa zdaj odita na tečaj madžarskoga gezika, steroga je naše drüštvo organizeralo v Murski Soboti. Razmeta me vse, takše bole enostavne stvari pa mi tüdi po vogrsko nazaj že povejta.« Sogovornica pravi, ka je fejst fontoško, ka svojo deco sam navčiš materni gezik in toga dela ne prepistiš samo škonikom v šauli: »Ge sam sinama in vnükom že te, gda so ške nej znali gučati, furt vogrske pesmice spejvala. Tüdi mauž malo vogrski zna, samo on guči samo te, gda mene nega pauleg.« Madžarsko kulturno društvo Baráti Kör je bilo ustanovleno 1990. leta. Gnesden ma okauli šestdeset članov, vseeno pa vsakšo leto dosta zanimivih programov pripravijo, pauleg toga majo tüdi krožek ročnih del, pevski zbor oziroma ljudske pevke: »Pripravlamo tüdi predstavitve knjig o eričnih Madžarih, steri so inda sveta živeli v Soboti, dvakrat na leto demo na izlet, pauleg toga mamo meseca aprila furt madžarski ples v hoteli Zvezda, prauti konci leta pa gesensko srečanje v grajski dvorani, na sterom predstavimo tüdi našo razstavo vezenin. Kak smo že pravli, smo našim najmlajšim zdaj dali tüdi priliko, ka se na tečaji navčijo vogrski gezik. Pri tom nam pomagata Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, zadnje cajte pa dosta tüdi matični rosag.« Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Žužane Sečko Porabje, 14. junija 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Škofijska palača ma dvera odprejta Edno leto je tauma, ka so obnovili pa so prejkdali Škofijsko palačo v Somboteli, tau edno leto si je več kak 16 gezero lüstva poglednilo tau lejpo rezidenco pa muzej. Škoda, ka tej obiskovalci, ka so si poglednili palačo, nejso iz Sombotela pa iz bližnje krajine, bola so vsi prišli od daleč, je pravo vodja centra za obiskovalce župnik dr. Gyula Perger. En tau sombotelske Škofijske palače so lani na nauva zozidali, tak kak je pred drugov bojnov vögledala, pred tistim, ka so bombardirali Sombotel. Od tistoga mau baročni prostori funkcionirajo kak škofijski muzej sombotelske škofije. Na drügi strani zidine se najdejo škofijski uradi, tajništvo pa prostori (rezidenca), gde se škof dr. János Székely drži. Lüstvo je prvin (pa edni še gnesden) tau zidino tak zvalo ka škofovski grad, tau je pa še gorostalo zatok, ka je na mesti palače v 10. stoletji eden grad stau. Škofovska rezidenca je na Vogrskom edna najlepša stavba, v poznobaročnem stilu zozidana, stero je prvi sombotelski škof János Szily dau postaviti. Taši irašnji mojstri so go vöpofarbali, kak sta bila Anton Maulbertsch pa Štefan Dorffmeister. Pohištvo pa vse, ka je znautra, je najmenje dvejstau lejt staro, dapa najdemo tašo pohištvo tö, stero je iz 16. stoletja. Obiskovalci, steri si škejo pogledniti palačo, najprvin si eden film leko poglednejo od zgodovine stolne cerkve, potejm pa vse drügo, ka je v palači za ogled. Med drugimi eden pisarniški sto, na sterom so iz marmora napravleni kejpi, v vitrini sablo, stera nas na sv. Martina spominja, vogrsko korono iz porcelana, stero je napravo eden Madžar, steri je živo v Meriki. Gotske kelihe, gde so držali olje, ka je škof na velki četrtek posvečo, gvante, plašče, stere so škofi pri meši nücali, freškone, pohištvo pa zvün tauga še dosta, dosta vse zanimivoga. Med drugim tisto sobo, gde je papež Janez Pavel II. počivo, gda je leta 1991 v Somboteli odo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Večina prvakov strank izvoljena v parlament Med novoizvoljenimi poslanci, ki so bili v državni zbor izvoljeni na predčasnih parlamentarnih volitvah, je večina prvakov strank, ki jim je uspelo preseči parlamentarni prag. Zmagovalka volitev SDS je pridobila največ mest (skupno ima 25 poslancev), v tem sklicu pa bo v DZ sedelo 17 poslancev, ki so stranko zastopali že v minulem mandatu. Med njimi je tudi predsednik stranke Janez Janša. Na Listi Marjana Šarca (LMŠ) so večinoma novi obrazi, stranka bo imela 13 poslancev, med katerimi je tudi Marjan Šarec. Iz vrst SD (10 poslancev) so bili znova izvoljeni trije poslanci, med njimi tudi predsednik stranke Dejan Židan. Sedeže v DZ so obdržali tudi štirje dosedanji poslanci SMC (skupno jih je 10), ki se jim bosta pridružila še predsednik stranke in premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar, ter dosedanji minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. V DZ je bilo izvoljenih tudi vseh pet dosedanjih poslancev Levice (skupno jih je devet) in pet poslancev NSi, ki ima v parlamentu po novem sedem poslancev. Sedež v DZ sta si zagotovila oba prvaka strank, koordinator Levice Luka Mesec in predsednik NSi Matej Tonin. To očitno ni uspelo predsednikoma Stranke Alenke Bratušek in DeSUS, saj sta tako Alenka Bratušek kot Karl Erjavec po trenutnih podatkih ostala pred parlamentarnimi vrati. Njuni stranki bosta imeli vsaka po pet poslancev. Od prvakov strank si je mesto v DZ zagotovil še Zmago Jelinčič, predsednik SNS, ki bo imela štiri poslance. 88 poslancem strank se bosta v parlamentu pridružila narodnostna poslanca. Po neuradnih izidih bo predstavnik italijanske narodne skupnosti Felice Žiža, madžarske pa predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth. Pri avstrijskoj grajnci eške Nemci Leta 1993 so na Madžarskom skom geziki. Nekda so orga- zdigava srejdi vesnice, liki na so go septembra 1992, križ na sprejeli prvi narodnostni za- nizirali menjše narodnostne ednom bregej, na šteroga ko- törmi je blagoslovo sam papa kon po konci socializma, v šte- dneve, na šteraj so gorstaupili maj gorpride avtobus. Včasik sveti Janoš Pavel II. rom so dojspisali, ka v našom bližanji Slovenci tö. pri avstrijskoj grajnci najde- Sombotelski Slovenci smo rosagi 13 narodnosti živé. V Znautra v iži vidimo indašnjo mo cerkev svetoga Imrena, zmolili eden očanaš pa zdraŽeleznoj županiji gestejo zvün künjo, štera je sploj takša štera se gnes drži k fari v Črejt- vamarijo ino zaspejvali Marijinaši slovenski eške rovačke pa kak vogrske, slovenske ali ro- njeki. no prauškarsko pesem »Je annemške vesnice Gda smo se doj z busa spaki- gel gospaudov«, pa malo eške tö, zatok smo v vali, so nas že čakali plebanoš - v gnešnjom slobaudnom geseni leta 2015 sombotelski Slovenci oprvin gorpoiskali domanje Hrvate, letos majuša pa eške ništerne vesnice z nemškim lüstvom. Na paut smo se podali zatok djenau zdaj, ka so narodnostni zakon gorprijali Sombotelski Slovenci pri sovjetskom tanki v Nemesmedvesi ranč pred 25. lejtami. S Sombotela Gyula Takács, ino znautra na lufti - sé pa tá v Avstrijo špansmo se 12. maju- V cerkev svetoga Imrena so inda ojdli - zdaj pa pá ladnom pripovejdali o cerk- cerali. Te smo se pa napautili odijo - iz avstrijski vesnic ša zrankoma odvi. Na njenom mesti je boža dale, vejpa so se gostüvanjčarpelali prauti Monoštri, vejpa vačke künje - samo napisi so iža stala že v cajtaj svetoga ge od »šogorov« že zberali: v nas je v Rábafüzesi (nemški nemški. V sobi najdemo svete Štefana, gda pa je na nikoj cerkvi držijo lejpa zdavanja. Raab-Fidisch) čako predsed- kejpe pa nemške molitvenike, prišla, so leta 1902 zozidali Nej daleč od Rönöka najdemo nik nemške narodnostne depa tisti gvant tö, v šterom nauvo cerkev. Osemnajset lejt najmenjšo vesnico v našoj žusamouprave Helmut Pauko- so ljudske pevke iz Rábafüze- kisnej je nauva grajnca zidino paniji Nemesmedves (nemški vits. V vesnici - ki je zdaj en sa - pod pelanjom Magdolne skoro na dvauje sekla: s 30 Ginisdorf), gde je leta 2017 tau Varaša - majo edno nem- Unger pa s harmonikov Edite stopaji bi leko što koli prišo v živelo samo 24 lüdi. Leta 1941 ško narodnostno zbirko, za Unger - leta 1977 oprvin gor- Avstrijo - če bi bilau dopüšče- je od 400 domanjoga lüstva štero je ram dala monoštrska staupile na Gorenjom Seniki. no, vejpa se je po drügoj bojni bilau 340 Nemcov, od šteri so samouprava. V etom si leko po bojni 298 vöodpelali. Od poglednemo zbirko Ferenca leta 1950 dale smo na VogrDankovicsa, šteri je biu ravskom svetili 4. april kak »den natel domanje osnovne šaule osloboditve«, gda so sovjetski pa dosta raziskavo zgodovino sodacke leta 1945 prejkvzeli vesnice. Ka je vküppaubro, je Nemesmedves - kak slejdnjo leta 1986 prejkdau vesi. vogrsko vesnico - od Nemcov. V Rábafüzesi so nej bili vsi Ništerni čednjaki so zmejs Nemci, tam so živele na prigorprišli, ka se je drüga sveliko rovačke držine ranč tak, tovna bojna v našom rosagi štere so po drügoj svetovnoj končala eške samo 13. aprila, bojni ranč tak vöodpelali. gda so »oslobaudili« vesnico Nemce v Železnoj županiji Pinkamindszent. ovak zovemo »hienzi«, o nji Na konci 1960-i lejt so v NeNemška zbirka v Rábafüzesi nutpokaže tradicionalno ižo je domanja narodnostna samesmedvesi postavili eden mouprava pred dvanajsetimi sovjetski tank »T34«, šteri eške lejtami vödala edno mono- Paut nas je dale pelala v tam dojspistila železna fijan- gnesneden stogi, pa smo si ga grafijo. Če rejsan jim dosta Rönök (Radling), štera vesni- ka. Kak so cajt - pa ništerni poglednili Slovenci s Sombopenez fali, so lanjsko leto leko ca má od leta 1994 nemško lagvi lidgé - v štirideseti lejtaj tela tö. Če štoj pride v center nadruknivali razglednico narodnostno samoupravo. na nikoj djali zidino, vidimo male vesnice, najde eške 19 (képeslap), letos pa planerajo V vesi je leta 1890 živelo 969 na kejpaj v cerkvi. Po leti 1990 leseni spomenikov (kopjafa), vödati 17 hienz pripovejsti pa lüdi, od toga 955 Nemcov. sta sosednjiva naroda vküper šteri simbolizerajo 19 županij 6 pesmi v nemškom pa vogr- Najbole erična zidina pa se ne gorobnovila cerkev, posvečali pa so pri nji duga lejta vence Porabje, 14. junija 2018 7 Ob dnevu pedagoških delavcev emci živéjo polagali. Prejk nemški vesnic Rátót (nemški Neustift) ino Pornóapáti (Pernau) smo se pripelali na slejdnji punkt naše poti: tau je bila ves Vaskeresztes (Grossdorf). Komaj smo stapali doj z avtobusa, sta že prauti prišla dva mladiva člana nemške folklorne skupine ino narodnostne samouprave. V rokaj sta nosila kupice, tak smo leko z domanjov palinkov vküper nazdravili na zdravdje Slovencov pa Nemcov. grauzdje. Lüpanje kukarce pa čejsanje perdja sta ostali v lejpom spomini. Domanji pevski zbor že 21 lejt gordrži stare hienz naute, majo pa plesno skupino ranč tak. Dosta odijo gorstaupit po rosagi, depa po tihinskom tö. Vu Vaskeresztesi je eške živa nemška molitev, smo čüli od kaplana Richárda Inzsöla, šteri zvün domanje cerkve svetoga Miklauša slüžijo eške v pet drügi nemški ali rovački vesnicaj. Tau je drüga takzvana »narodnostna fara« v Vu Vaskeresztesi sta nas gorprijala predsednica nemške samouprave Valerija Németh Hatos ino kaplan Richárd Inzsöl Pri cerkvi na srejdi vesnice (štero so zdrüžili z Németkeresztesa pa Magyarkeresztesa) sta nas že čakala predsednica nemške samouprave Valerija Németh Hatos pa domanji kaplan Richárd Inzsöl. Od predsednice smo čüli, ka je vesnica pri potoki Pinka najbole erična po svojom vini z »železnoga brega« (Vashegy). Dugo je slišala cuj klauštri v Pornóapáti, med 1921 ino 1923 pa je prišla na avstrijsko stran - svoj glas je lüstvo donk dalo za tau, aj pridejo nazaj pod Vogrsko. Po drügoj svetovnoj bojni so od tistec tö vöodpelali Nemce, na njino mesto so pripelali madžarske držine s Slovaške. Staro lüstvo eške guči staro nemško hienz rejč, štera se dostakrat čüje pri tradicionalni šegaj pa svetkaj. Eške itak je živi fašenek, nekda pa so držali borova gostüvanja tö. Postavlajo majpane, v geseni trgajo sombotelskoj püšpekiji - pauleg gorenjesinčarske. Plebanoša majo v Petrovom seli (Szentpéterfa), pri mešaj pa je prej več lüdi kak indrik v županiji, držijo vörsko tradicijo. O sebi so kaplan Inzsöl eške povödali, ka so sploj najgir človek, zatok raziskujejo zgodovino držin v svojoj fari - od rodbine »Windisch« tö, štera gvüšno má slovenske korenjé. Kaplan so poslüšali, kak smo molili pa spejvali v svojoj rejči, pa na pamet vzeli, ka je bilau tau nika skoro takšoga kak rovačka molitev. »Pojte z Buagon«, so nam v gradiščanskoj rovačkoj rejči dali blagoslov, mi smo se pa z avtobusom povrnauli v Somboteu, bogatejši z lejpimi spomini. Vidli smo, ka majo Nemci v Železnoj županiji ranč takše brige, veseldja pa žalosti kak člani naše skupnosti. -dm- Monoštrska občina je ob dnevu pedagoških delavcev 4. junija priredila slovesnost v refektoriju. Ob vseh priznanjih (ponovno predanih diplomah ob okroglih letnicah) so podelili tudi priznanje »Za monoštrsko javno šolstvo«, ki ga je letos prejela Iluška Bartakovič, podpredsednica Slovenske samouprave Monošter-Slovenska ves. Iluška Bartakovič že 39 let dela kot vzgojiteljica v porabskih vrtcih, vzgaja malčke v duhu spoštovanja slovenskega jezika in kulture. Za njeno požrtvovalno delo se je v imenu slovenske skupnosti zahvalila slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. V okviru proslave je bil odlikovan tudi Porabec Sándor Bedič, ki je prejel odlikovanje »Pedagog leta«. Besedilo in foto: F. Sütő Podrli mlaj na Gornjem Seniku Kot je že tradicija, so tudi letos na prvo nedeljo v juniju priredili na Gornjem Seniku srečanje, kjer sta imeli glavno vlogo ljudska glasba in gastronomija. Prireditve ob podiranju mlaja ni mogla preprečiti niti ploha, obiskovalce je pozdravila predsednica gornjeseniške slovenske samouprave Eva Lazar. Na tekmovanju v kuhanju so se najbolj izkazali delavci občinske kuhinje, tudi po oceni komisije so oni skuhali najboljši bograč. Za veselo razpoloženje so poskrbeli Špajsni-flajsni muzikanti in Folklorna skupina ZSM. Na koncu programa so zaplesali tudi domači učenci, člani otroške folklorne skupine. L.R. Horváth Porabje, 14. junija 2018 ... DO MADŽARSKE … do Madžarske Začela se je obravnava zakona STOP SOROS Prejšnji teden se je začela obravnava zakona, ki ga poznamo pod imenom STOP SOROS. Bistvo zakona je, da bo organiziranje ilegalnih migracij ali dejavnost, ki v interesu le-tega spodbuja k nespoštovanju madžarskih zakonov, kazniva dejavnost, je izpostavil državni sekretar notranjega ministrstva. Poudaril je, da se bodo v naslednjem obdobju spet povečali migracijski tokovi, saj je v Evropo namenjenih iz Afrike in Bližnjega Vzhoda več milijonov ljudi, zato moramo zavarovati Madžarsko in krščansko kulturo pred ilegalnimi migracijami in preprečiti Bruslju, da bi uvedel obvezne kvote. Član FIDESZ-a Lajos Kósa je podčrtal, da bodo ogrožene naše vrednosti, ki temeljijo na krščanski kulturi, če bodo v Evropo nekontrolirano prihajale množice, ki ne bežijo zaradi preganjaja, temveč se napotijo v upanju na boljše življenje. Spomnil je na mnenje, po katerem je prišlo do »perverzne koalicije med tihotapci ljudi in nevladnimi organizacijami«, civilne organizacije pomagajo tihotapcem, po njegovem mnenju zakonski paket preganja prav ta pojav. V boju proti ilegalnim migracijam se moramo posluževati sredstev kazenskega zakonika, je rekel minister Gergely Gulyás, obenem je potrebno spremeniti ustavo, v katero naj se zapiše, da Madžarska ne dovoljuje naselitve tujih ljudstev na svoje ozemlje. Opozicijske stranke menijo, da omenjeni zakon in tudi novela ustave služita le aktualnim političnim interesom vlade ter zakrivata dejanske probleme države, kot so nevzdržne razmere v zdravstvu, katastrofalni demografski podatki ali pokojnine, ki že nekaj let ne naraščejo. Komisarka za človekove pravice Sveta Evrope, ki združuje 47 držav in ima sedež v Strasbourgu, Dunja Mijatovič je izrazila zaskrbljenost zaradi omenjenega zakona in Madžarsko pozvala, naj ga umakne. 8 Dvakrat bi leko Zemlau kaulak zopojdo Feri Bouti ali kak je doma v Slovenskoj vesi zovejo, Bautini paulak pri poštiji živejo, nejdaleč kraj od cerkvi. Gda sem cingo na dveri, najprvin so Feri vöpoglednili na okno, gda sem tapravo, ka štjem, sprvoga so se nej trno veselili. Tau so prajli, ka oni so v cejlom živlenji dosta delali, dosta so odli, zdaj je pa te noge bolijo, aj pridem drgauč. Vedo sem, če se zdaj ne podajo, sledkar že gvüšno, ka nedo mena pripovejdali. Za par minutov, gda so mi z roakuv kazali, aj dem, tak včasin sem v dveri stau, še tau me je nej brigalo, ka eden velki bejli pes me je vö iz djümle gledo. - Feri, gde ste vi tak dosta odli, ka vas zdaj nodjé bolijo? »Dja sem sploj dosta s konjami orau, gnauk da si üšo, tak tresti centimetrov si vrezo. Leko si misliš, ka na ednoj velkoj njivi, ka si mogo gora pa dola odti, dočas si go zauro, pa te si tau z branami še gnauk mogo znauva zopojdti. Dja sem v cejlom življenji telko odo pejštji, ka bi Zemlau vejn dvakrat kaulak zopojdo. Sledkar je že zato malo baukše bilau, gda smo mašin tjüpli leta 1968.« - Dosta grünta ste meli? »Z gauštjov vret vsevküp štirdeset plügov smo meli. Gda je oča mrau, dja sem z materdjov pa staro babov austo, dja sem te šestnajset lejt star bijo. Te mi je žmetno šlau, gda sem se oženo, te je baukše bilau, zato ka te so mi že žena pa njeni stariši pomagali.« - Vi ste nej meli brata ali sestro? »Kaj bi pa nej emo, po oči mam edno pausestro v Budimpešti, stera je zdaj nej dugo mrla, edna je v Varaši živela, pa bijo še eden brat, steri je leta 1956 v Avstrijo odišo, zato sem te sam austo. Dočas ka sem se nej oženo, dja sem te dvajsti lejt star bijo, žena pa sedemnajset.« - Vi ste vsigdar doma na gazdiji delali? »Sprvoga sem nikan nej odo delat, samo doma sem delo, te leta 1968 sem üšo delat na Vodno gospodarstvo. Tam smo skrb mogli meti na poto- morajo delati! Ka bi bilau te z njimi, če bi tak bilau, kak gda smo mi v slübo odli. Gda sem še mladi bijo, ka sem še konje emo, gda sem domau s slüžbe Bautini Feri pa žena iz Slovenske vesi ke Haršaš, Senički potok, Lam potok, na Rabo pa na Lapinč. Tau smo gledali, če je stoj drva prišo v tretjoj vöri, sem üšo v ciglence cigeu vozit na bagaune. Gda sem domau prišo, te čer, ka zdaj bi nam trbelo po travo titi karavam pa vöpucati štalo.« - Kak tau, ka pri vas v Slovenskoj vesi so nej pasli krave? »Zato ka nej bilau časa, od vsikšoga rama je bijo delavec v fabriki, gda je domau prišo, te je pa leto kosit, okapat ali pa kaj drügo delat. Trave je tü pri Rabi bilau zavole, tak ka mi smo nej pasli, travo smo njim pokosili pa smo je tak nakrmili. Zvün tauga smo te še vsikšo leto šestau bal domau zvozili, tau je te za deset mare vödržalo.« - Ka ste na njivaj pauvali? »Vse je trbelo pauvati, zato ka gnauk je tau bola zraslo, drügo leto pa drügo, ranč kakšno je bilau vrejmen. Mi, ka smo pripauvali, nika smo Zdavanjski kejp, na sterom – vüpamo – ka se dosta lidi spozna vöseko, če je stoj grdo vodau nutrapiščavo, kakšna voda teče iz Avstrije, če je pa povaudan bila, te smo pa merili, kak visiko stoji voda. Štiritresti lejt sem delo na tau ednom mesti, pa te od tistac sem üšo v penzijo. Samo dočas, ka sem dja v slüžbo odo, doma smo ranč tak gazdüvali. Gda smo z dela domau prišli, te smo doma tadala delali. Zdaj se naša mladina žaurga vsigdar, ka tjelko sem se nadjo pa sem išo na njivo travo kosit za krave ali orat, ka je ranč trbelo, večer do osme vöre. Te sem domau prišo pa sem v krčmau išo malo pit, drügi den pa znauva. V tretjoj vöri sem stano pa se je vse znauva začnilo.« - Krave ste tö meli? »Meli smo, bilau tak, ka štiri, vsevküp pa devet, deset mare smo meli. Tau si tak večkrat gučimo, gda vanej sedimo ve- nej odali, vse smo spolagali z marov, potejm smo te odali, kak bike tak svinje. Gda sem bike v Varaš gnau, tam sem je audo, ka pejnez sem daubo, tiste sem včasin na pošti njau, tak ka domau sem samo lance (verige) neso.« - Pejneze ste nutra v takarék (hranilnico) djali? »Kakšni takarék, vse, ka sem za dva bika daubo, se na pošti njau, iz te pejnez sem porcije Porabje, 14. junija 2018 (davke) dolaplačo. Vejš, ka porcij je bilau tistoga reda? Vejn pet ali šest, še za konje sem ejkstra porcije mogo plačati, na leto dvej djezero forintov. Tau je tistoga ipa dosta pejnaz bilau, tau bi gnesden tak staudjezero forintov bilau.« - Dosta ste odli v foringo? »Dosta, še bilau tak, ka na svetke sem v ciglencaj delo, zato ka te so zidali Dunaújváros, pa od tec so z bagauni cigeu vozili. Predpodnevom sem tak petkrat pelo petstau ciglov na železnico, ka je eno tono vagalo gnauk, gnauk, tak ka velka bremen bila. Odtec iz vesi je pet, šest foringašov bilau, za edne kaule so šesttresti forintov plačali tak, ka sem dja naklo, ta sem pelo pa sprazno tö. Nej je tak veltji pejnez bijo, dapa mogo sem titi v foringo, zato ka smo v dudjej bili. Oča je petdesetšestoga leta mrau, špitale smo mogli plačati, operacijo, mentő (rešilca), pa te je še oča zaostanjeni bijo s porcijami.« - Gda ste te veltji ram zidali? »Völtji ram smo zozidali, dapa zatau smo dosta delali kak pri rami tak te, gda je pejneze trbelo slüžiti. Žena, gda je domau prišla iz židane fabrike v edenajsto vöri vnoči, te sta še z materdjov cigeu patjivale.« - Kak ste meli telko mauči? »Mladi človek, steri je vcujnavčeni k deli, tisti se vcuj vzeme.« - Kak pa zdaj gazdöjvate? »Kokauši mamo, edne znautra, stere nesejo, drüdje vanej, te še mačtje mamo pa pisa. Mamo eden völki ogradac, gde vse pripauvamo, dvanajset fele zelenjave mamo, vse, ka nam trbej. Svinje že nejmamo, neštjemo se z njimi spravlati, dojšlo je. Zdaj bola televizijo gledava ali vanej na stolici sediva, zato ka lejta so že tašle pa že ne ladava. Dojšlo je, tak sva v cejlom življenji dosta delala, vejn še več, kak bi trbelo. Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 19. »VSE JE EKSTAZA, EKSTAZA SMRTI!« Cajt »slovenske moderne« je trpo do konca prve svetovne bojne. Z letom 1918 - gda je mrau Ivan Cankar - se začne čas takzvanoga »ekspresionizma«, šteri se konča kauli leta 1930. Po tistom je najbole krepek »socialni realizem«, šteri trpi prejk drüge svetovne bojne pa segne vse do leta 1950. Literatura kisnejši šteri se je naraudo na Krasi (Karsztvidék) ino mrau pri svoji 22 lejtaj, leko srečamo vse elemente ekspresionizma pa vsej drügi literarni štilušov v 1920-i lejtaj. Njegve pesmi taužijo o trplenji človöka v modernom svejti, kaosi ino katastrofi. Iškejo rešenje, narodjenje nauvoga človöka. V dosti njegvi veršaj najdemo Srečko Kosovel je biu človek s Krasa - eden od pesnikov, šteri so prerano mrli časov pa nema vküpnoga imena, zatok go prausno zovemo »sodobna književnost« (kortárs irodalom). Rejč »ekpresionizem« pride z latinskoga »expressio« ali »vöpotežiti«. Če so impresionisti gučali od toga, kak se prejk čütenj vinešnji svejt nut v nas poteži, pravijo ekspresionisti, ka naša düša svoje znautrašnje kejpe vöpotiska. Vse, ka vidi, deformira, tau pa se pozna na geziki tö. Ekspresionisti radi nücajo kričanje v svoji delaj, reči pa zmejs postavlajo v špajsne forme. Ne kažejo sveta, kak ga vidimo, liki kak ga gorprija naša betežna düša, štera šké svojo bolezen vöpovödati. Ekspresionistični pesniki neškejo pisati o lepotaj, farbaj pa atmosferi sveta, liki o svojoj veukoj stiski pa razklanosti. Nejso zadovolni z drüžbov, škéjo go ovaško napraviti. Gučijo o nauvom človöki, bratstvi, človečnosti pa lübezni, depa brezi harmonije. V liriki Srečka Kosovela, eške čütenja pa forme nauve romantike, najbole eričen pa je grato s svojimi pisanji, šterim je dau ime »konsi« (konstrukcije). V cajti živlenja so Kosovela nej držali za veukoga pesnika, pravli so, ka samo piše po minti slovenske moderne - tistoga ipa so eške nej poznali njegvi konstruktivistični veršov. Cejnili so človečnost pa moralnost njegve poezije, štero so vcejlak spoznali, gda so vöprišle vse njegve pesmi. Pokazalo se je, ka je njegva poezija sploj originalna, ka má svoj kompletni pesniški svejt z važnimi, nauvimi idejami. S svojimi »konsi« je biu »boter« moderne slovenske poezije po drügoj svetovnoj bojni. Gnes cejnimo njegve rane impresionistične pesmi tö. V štiluši Josipa Murna je napiso verše o rodnom Krasi, materi pa čütenji smrti. V svojo poezijo je nutdjemau drauvne kejpe vinešnjoga svetá, situacije iz narave. Na srejdi njegvi pesmi najdemo čütenje, štero je žalostno, melanholično, mérno ino estetsko. Kauli sebé ranč tak iške nika lejpoga, s šteroga leko napravi harmonijo. Odebéra motive, šteri majo v sebi eške malo simboličnoga tö. Kosovelova pesem »Slutnja« se je rodila pri dvajseti lejtaj pesnika, ž njauv dale pela tradicijo moderne. Štiluš pa tehnika pa sta že novejšiva, kejpi vinešnjoga sveta so raztalani v fragmente. Piše, kak liki bi malo eden kejp iz menjši farbasti punktov. Pesem guči od toga, ka se pesnik vnoči pela s cugom z daumi prauti Ljubljani - gnauk pa samo začüti smrt, če rejsan tau neške. V kisnejši, ekspresonistični pesmi »Ekstaza smrti« premišlava Kosovel o krivdi pa apokaliptičnoj katastrofi; ta je potrejbna za narodjenje nauvoga, čistoga človöka. V verši leko spoznamo simbol Kristušove smrti pa goristanenja. Guči o staroj Evropi, štera méra, njegvo vničenje sprevajajo katastrofe v formi redečoga maurdja krvi. Kriv za tau pa je evropski človek, šteri je s svojov civilizacijov zapüsto dobrauto. Krivdo leko zbriše samo smrt slejdnjoga evropskoga človöka, po tistom de prej pá sijalo sunce. Ništerne pesmi, štere je Srečko Kosovel začno pisati leta 1925, so eške samo po drügoj svetovnoj bojni vöprišle pod imenom »Integrali«. V té »kons«-aj ostajajo motivi ino ideje gnake kak pri starejši veršaj, sploj ovaška pa je gratala forma: skoro tehnična pa direjkt nej estetska. Pesmi so »konstrukcije«, vküpsklane z več talov, nazlük brezi logike. Kosovel je tak stvauro najbole moderno slovensko poezijo svojoga cajta. »Kons. 5« je vküperdjani z matematični simbolov, iger z rečami pa praktični pisanj. Verz »Gnoj je zlato« je Kosovel vzeu iz edne reklamne brošure za gnojenje, »zlato je gnoj« pa za njega znamenüje, ka so kapitalistični penezge na gnoj valon. Na konci pesmi čüjemo glas somara, tak grata verš sploj satiričen ino sarkastičen. »Pesem št. X« nüca mesto matematični simbolov glase stvarin. Na začetki vidimo protivnost med merajočov podganov pa mladostnim ten ino grotesken, nutpokaže nika grdoga, konec iger pa je kmičen ino pesimističen. Grumov človek má želenje po odrešenji, depa do toga nikdar ne pride, lidgé so düšni betežniki, histeriki ali shizofreniki, za vse tau pa je krivo meseno poželenje. Slavko Grum je z igrov »Dogodek v mestu Gogi« napiso prvo kompletno slovensko grotesko. Ne guči samo o psihološki, liki o socialni problemaj tö. Drama nutpokaže špajsne, patološke lidi, šteri trpijo zavolo svojoga naaupačnoga erotičnoga želenja. Za tau je krivo mesto, v šterom živéjo: zavolo konzervativnosti pa pasivnosti ne morejo vöponücati svoje človeče energije pa zbetežüjejo. Dramska tehnika Gruma je sploj moderna, pripovejst je »Kons. 5« je najlepša prilika za Kosovelovo v k ü p sk l a j e n a »konstrukcijo« kak mozaik živživlenjskim veseldjom. Po lenja lidi, šteri živejo eden tistom pa brž pride glas iz pauleg drügoga. Zatok na novin, ka so v Bolgariji po- odri vidimo več menjši sob: litično vmorili protestnike vse se godi simultano v vara- pesnik obsaudi agresivnost ši Goga, gde kralüje strašna lidi pa tau, ka je tau ranč ne atmosfera. briga. Ekspresionizem se je najboDosta pesnikov pa pisate- le pokazo v slovenski poeziji lov je v 1920-i lejtaj pisalo 1920-i lejt, vidli pa smo, ka drame tö, najbole eričniva smo ga najšli v ništerni drapa sta donk Stanko Majcen maj tö. V pripovejdanji ga na ino Slavko Grum. Grumove gausti ne srečamo, donk pa drame so na vnaugi mejstaj so bili ništerni pisateli, šteri eške blüzi naturalizmi ino so pisali v tom štiluši. Té vam dekadenci, po temaj pa formi nutpokažemo v nauvom tali pa so sploj ekspresionistične. naše serije, vejpa so ranč tak Kažejo kaotičnoga, razkla- stvaurili veuko vrejdnost za noga, obvüpanoga človöka slovensko literaturo. moderni časov, šteri živé v štresi, skoro betežen pa nau-dmri. Štiluš té dram je abstrak- Porabje, 14. junija 2018 10 Murska Sobota/Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija POZORNOST POMEMBNIM OSEBNOSTIM, OBLETNICAM IN DOGODKOM Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je z mag. Francem Kuzmičem zgubila odličnega, vsestransko aktivnega predsednika programskega sveta, sta poudarila podpredsednik uprave Marjan Šiftar in dr. Klau- pa bo znano, ko bo imela Slovenija novo vlado. Ob osrednji proslavi, ki bo 17. avgusta 2019 v Beltincih, bo tam tudi ekumensko bogoslužje katoliške in evangeličanske cerkve. Predvidena sta dva Nekoliko spremenjeno vodstvo Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije: predsednik Uprave Ernest Ebenšpanger, nova predsednica Programskega sveta dr. Klaudija Sedar in namestnik dr. Marko Jesenšek ter podpredsednik Uprave Marjan Šiftar dija Sedar, ki po novem vodi programski svet. Sicer pa je bila zadnja seja programskega sveta namenjena razpravi o aktivnostih Ustanove v prvem polletju tega leta (pregled je pripravil Marjan Šiftar), pripravam na obeležitev 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, slovesnostim ob 110-letnici rojstva pisatelja Miška Kranjca, kandidaturi občine Lendava za Evropsko prestolnico kulture in nastajanju 3. Vanekovega zbornika, ki ga pripravlja mariborska Pravna fakulteta v uredništvu Boruta Holcmana. V drugem delu pa je bil gost Vanekovega večera ugledni zgodovinar dr. Dušan Nećak, ki je vse od ustanovitve povezan z Ustanovo dr. Šiftarjevo fundacijo. Priprave na počastitev 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom potekajo po dogovorjenem programu, ki ga je pripravil iniciativni odbor (predsednik Milan Kučan), potrdili pa so ga tudi župani prekmurskih občin. V priprave je vključena tudi politika na državni ravni (vlada, ministrstva, zlasti za kulturo), kdo pa bo konkretno sodeloval, mednarodna simpozija, enega pripravlja Slovenska akademija znanosti in umetnosti (del bo v Ljubljani, nadaljevanje pa v Murski Soboti), drugega pa Inštitut za zgodovino ljubljanske Teološke fakultete. V Murski Soboti, Ljubljani in še nekaterih krajih naj bi odkrili spomenike oziroma obeležja osebnostim, ki so pomembno prispevale, da je postalo Prekmurje del Slovenije oziroma tedaj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker je dr. Matija Slavič prispeval pomemben delež pri združitvi in bil kar dvakrat rektor Univerze v Ljubljani, so v program vključili tudi 100-letnico delovanja univerze. V programu so tudi številne aktivnosti v osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2018/2019 z namenom, da se tudi mlada generacija seznani s preteklimi dogodki. Podobno vlogo lahko pripišemo tudi izdaji knjig in zbornikov, denimo ponatisu obeh študij dr. Matije Slaviča in njegove etnografske karte Prekmurja na Pariški konferenci, natisu zbornika dokumentov iz Pariške konference in še drugih. Ustanova dr. Šiftarjeva fundaci- ja sodeluje v iniciativnem odboru za pripravo dogodkov in bo v dogajanje tudi aktivno vključena. Enako tudi v dogodke, povezane s počastitvijo 110-letnice rojstva pisatelja Miška Kranjca (15.9. 1908 – 8. 6. 1963). Kako se v Veliki Polani pripravljajo na počastitev slavnega rojaka, je povedal župan Damijan Jaklin, in sicer da nekateri dogodki že potekajo, osrednja slovesnost pa bo 14. oktobra, ko bosta simpozij in slavnostna akademija. V pripravah aktivno sodelujeta tudi sinova Matjaž in Miško Kranjec. Predviden je natis še neobjavljenega Kranjčevega romana, vendar župan podrobnosti ne pozna, razen da manjka nekaj teksta. Za natis naj bi poskrbel pisatelj Dušan Šarotar, sicer pa v pripravah sodeluje tudi Društvo slovenskih pisateljev. Ustvarjalni opus Miška Kranjca je zelo obsežen in raznolik, mnogi se ga spominjajo po romanu Strici so mi povedali, po katerem je režiser France Štiglic posnel odmevna film in TV nadaljevanko z enakim naslovom. Na seji programskega sveta so se seznanili tudi s pripravami Lendave na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. K sodelovanju bodo povabili 25 partnerskih mest, že so pripravili tudi program investicij v kulturo. Župan Anton Balažek izpostavlja, da ni namen občine tekmovati pri kandidaturi z drugimi, ampak da tekmujejo sami s seboj. Že v pripravah in med uresničevanjem programov bodo sodelovali s sosednjimi državami, zlasti z Madžarsko in Hrvaško, verjetno pa tudi z Avstrijo. Programski svet vodi pisatelj Aleš Šteger, ki meni, da v občini obstaja velik potencial kakovostnih idej in vsebin. Tudi sicer se je Lendava doslej uveljavila s številnimi kulturnimi prireditvami, med katerimi zadnja leta izstopajo razstave Velikani svetovne likovne umetnosti v Galeriji – muzeju. Samo lani so našteli več kot 27 tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Med najstarejše v Sloveniji spada tudi mednarodna likovna kolonija, na kateri zadnja leta ustvarjajo predvsem kiparji. Gost Vanekovega večera v nadaljevanju je bil dr. Dušan Nećak, tudi nekdanji dekan ljubljanske Filozofske fakultete. O izzivih evropske sodobne zgodovine sta se z uglednim gostom pogovarjala direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs, prav tako zgodovinarka, in podpredsednik Šiftarjeve fundacije Marjan Šiftar. Uvodni trebne spremembe Ustave, ker le-ta že zdaj zagotavlja dovolj pravic nemški manjšini v Sloveniji. Povejmo, da se je dr. Dušan Nećak v svoji bogati znanstveni karieri posvečal mnogim temam slovenske, jugoslovanske, evropske in svetovne zgodovine. Njegova bibliografija obsega prek 1100 enot v desetih jezikih, od tega 18 znanstvenih monografij. Ob letošnji sedemdesetletnici so mu kolegi posvetili zbornik na prek 900 straneh. Bil je tudi gostujoči Z dr. Dušanom Nećakom sta se pogovarjala Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja, in podpredsednik Uprave Šiftarjeve fundacije Marjan Šiftar del skoraj uro in pol trajajočega pogovora je bil v znamenju narodnostnih vprašanj. Dušan Nećak je bil najprej novinar v zunanjepolitičnem uredništvu Dela, kjer se je ukvarjal pretežno z manjšinskimi temami. Po odhodu iz novinarstva je doktoriral na temo volitev na avstrijskem Koroškem. Kot raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja se je spoznal tudi z razmerami med Slovenci na avstrijskem Štajerskem in Hrvati na Gradiščanskem, pa tudi s Porabskimi Slovenci. Pomenljiva je njegova misel, da je za manjšine najpomembnejše, da jih sprejema okolje, v katerem živijo. Je eden redkih zgodovinarjev, ki so proučevali položaj nemške manjšine v sedanji Sloveniji in poudaril, da kljub nasprotujočim stališčem velja, da nemška manjšina na Slovenskem zdaj je. Vendar pa meni, da zaradi tega niso po- Porabje, 14. junija 2018 raziskovalec na avstrijskih in nemških univerzah. V pogovoru so se, ob številnih drugih temah, dotaknili vprašanja, zakaj je v Pomurju tako skromna znanstvenoraziskovalna dejavnost, v primerjavi s Primorsko, ki ima svojo univerzo. Celovitega odgovora nismo slišali, vsekakor pa nosi del krivde tudi pomurska politika, ne sedanja ampak dosedanja. Ko je, denimo, že kazalo, da bo na Petanjcih delovala enota Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, je le-ta po prvih letih zaprla vrata. V tej enoti je uspešno raziskovala Klaudija Sedar, nova predsednica Programskega sveta Šiftarjeve fundacije. Naslednji Vanekov večer bo 21. junija na Petanjcih, ko bodo predstavili roman ANKA in Kugiyev pogled, ki ga je napisal avtor tega članka. Tekst in foto: Ernest Ružič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 15.06.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 3. etapa, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Kdo potrebuje boga? 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Dvakrat, dokumentarni film za otroke in mlade, Slovenija, 18.10 Pujsa Pepa: Otroški semenj, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Alex iz Venicea, ameriški film, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Sladki vonj po uspehu, ameriški film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal PETEK, 15.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Prisluhnimo tišini, 9.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 10.05 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 10.45 Nogomet - SP 2018: Rusija : Savdska Arabija, 12.50 Bleščica, oddaja o modi, 13.35 Nogomet - SP 2018, 13.35 Egipt : Urugvaj, 16.35 Maroko : Iran, 19.00 Egipt : Urugvaj, vrhunci, 19.15 Maroko : Iran, vrhunci, 19.30 Portugalska : Španija, 22.30 Egipt : Urugvaj, vrhunci, 22.45 Maroko : Iran, vrhunci, 23.00 Portugalska : Španija, vrhunci, 23.2 Zackovo čarovniško popotovanje: San Francisco, 23.45 Svetovni popotnik: Pas rje, 2. del: Ameriški prerod, 0.45 Videotrak, 1.45 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 3. etapa, 3.30 Zabavni kanal, 3.55 Videotrak SOBOTA, 16.06.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Jakov Fak, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, 15.20 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.20 Ambienti, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Nevarna Zemlja: Severni sij, britanska dokumentarna serija, 17.45 Popolna družina: Jožica, humoristična nanizanka, 18.00 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Kalimero: Pavlinca vidi zvezde, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.0 Dan za rock z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, dobrodelni koncert, 21.20 Lov (III.), britanska nadaljevanka, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Pleme, nizozemsko-ukrajinski film, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.30 Info-kanal SOBOTA, 16.06.2018, II. spored TVS 5.55 10 domačih, 6.25 Na lepše, 6.50 Zackovo čarovniško popotovanje: San Francisco, 7.20 Nogomet - SP 2018, Egipt : Urugvaj, 9.25 Portugalska : Španija, 11.35 Francija : Avstralija, 14.35 Argentina : Islandija, 17.00 Francija : Avstralija, vrhunci, 17.15 Argentina : Islandija, vrhunci, 17.35 Peru : Danska, 20.00 Hrvaška : Nigerija, 23.30 Peru : Danska, vrhunci, 23.45 Hrvaška - Nigerija, vrhunci, 0.10 Simfonična ekstaza, posnetek koncerta, 2.05 Videotrak, 3.20 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, 5.00 Zabavni kanal, 5.45 Videotrak NEDELJA, 17.06.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji: Nerodni spomini, risanka, 10.10 Nabriti detektivi: Umazana igra, nemška otroška nanizanka, 10.45 Sledi, dokumentarna oddaja TV Maribor, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Veselite in radujte se, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa, 15.20 49. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Niagarski slapovi, 17.45 Peš po Himalaji, popotniška oddaja, 18.40 In to je vse!: Ploščice, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.05 Zmaga ali Kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine, slovenski TV-film, 2011, 22.00 Intervju, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Odprto morje, francosko-italijanski dokumentarni film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal NEDELJA, 17.06.2018, II. spored TVS 6.40 Nevarna Zemlja: Severni sij, britanska dokumentarna serija, 7.15 Nogomet - SP 2018, Francija : Avstralija, 9.20 Argentina : Islandija, 11.30 Hrvaška : Nigerija, 13.35 Kostarika : Srbija, 16.00 Žogarija, 16.35 Nemčija : Mehika, 19.00 Kostarika : Srbija, vrhunci, 19.15 Nemčija : Mehika, vrhunci, 19.30 Brazilija : Švica, 22.30 Žrebanje Lota, 22.40 Nogomet - SP 2018, vrhunci, Kostarika : Srbija, 22.55 Nemčija : Mehika, 23.10 Brazilija : Švica, 23.35 Avtomobilnost, 0.10 Bleščica, oddaja o modi, 0.45 Dan za rock z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, dobrodelni koncert, 2.10 Videotrak, 3.20 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa, 5.00 Zabavni kanal, 5.40 Videotrak PONEDELJEK, 18.06.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 NaGlas, 12.25 Zlata dekleta (III.): Z mamo smo trije, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum, 14.25 Sledi: Zlati studenec, dokumentarna oddaja TV Maribor, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.35 Osmi dan, 16.05 Z glasbo in s plesom, 16.30 Zlata dekleta (IV.): Valentinovo, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Adrenalinci: Plezanje, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Trdnjava iz kartona, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Hanka kliče na pomoč, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.45 Glasbeni večer, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal PONEDELJEK, 18.06.2018, II. spored TVS 6.10 Nogomet - SP 2018, Nemčija : Mehika, 8.35 Brazilija : Švica, 11.10 Kostarika : Srbija, 13.35 Švedska : Južna Koreja, 16.35 Belgija : Panama, 19.00 Švedska : Južna Koreja, vrhunci, 19.15 Belgija : Panama, vrhunci, 19.30 Tunizija : Anglija, 22.30 Švedska : Južna Koreja, vrhunci, 22.45 Belgija : Panama, vrhunci, 23.00 Tunizija : Anglija, vrhunci, 23.25 Kamčatka - zdravilo proti sovraštvu, ruska dokumentarna oddaja, 0.10 Avtomobilnost, 0.45 Videotrak, 1.55 Zabavni kanal, 5.00 Videotrak TOREK, 19.06.2018, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Veselite in radujte se, 12.25 Zlata dekleta (III.): Ko se vname star panj, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.45 Village Folk - Ljudje podeželja: Lokalni pridelki iz Sardinije, dokumentarna serija, 15.00 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.30 Studio kriškraš: Na lovu za dinozavrom, 15.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Nova igra, dokumentarna oddaja, 16.30 Zlata dekleta (IV.): Pomladno obredje, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Timova nova zvezda, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Nedolžen, britanska nadaljevanka, 20.55 Posel, turizem in vrhunske manekenke - novi obraz Etiopije, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.15 Spomini: Prof. dr. Ljubo Bavcon, 2.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.40 Info-kanal Porabje, 14. junija 2018 OD 15. junija DO 21. junija TOREK, 19.06.2018, II. spored TVS 6.10 Nogomet - SP 2018, Švedska : Južna Koreja, 8.35 Belgija : Panama, 11.10 Tunizija : Anglija, 13.35 Kolumbija : Japonska, 16.00 Žogarija, 16.35 Poljska : Senegal, 19.00 Kolumbija : Japonska, vrhunci 19.15 Poljska : Senegal, vrhunci, 19.30 Rusija : Egipt, 22.30 Poljska : Senegal, vrhunci, 22.45 Kolumbija : Japonska, vrhunci, 23.00 Rusija : Egipt, vrhunci, 23.25 Videotrak, 0.30 Zabavni kanal, 4.55 Videotrak SREDA, 20.06.2018, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Slastna kuhinja: Široki rezanci z račko po bolonjsko, 11.50 Platforma: Stanko Kristl – arhitekt humanega modernizma, 12.25 Zlata dekleta (III.): Mešan blagoslov, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.35 Duhovni utrip: Kdo potrebuje boga? 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Hudinja, kviz, 16.30 Zlata dekleta (V.): Utrujena in naveličana, 1. del, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca: Digitalni nomadi, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Trobka in Skok: Lomasti kot slon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Dotik vode, koprodukcijski film, 21.25 Moški, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Poletna scena, 23.15 Panoptikum, 0.05 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.40 Turbulenca: Digitalni nomadi, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal SREDA, 20.06.2018, II. spored TVS 6.10 Nogomet - SP 2018, Poljska : Senegal, 8.35 Kolumbija : Japonska, 11.10 Rusija : Egipt, 13.35 Portugalska : Maroko, 16.35 Urugvaj : Savdska Arabija, 19.00 Portugalska : Maroko, vrhunci, 19.15 Urugvaj : Savdska Arabija, vrhunci, 19.30 Iran : Španija, 22.30 Žrebanje Lota, 22.40 Nogomet - SP 2018, vrhunci, Portugalska : Maroko, 22.55 Urugvaj : Savdska Arabija, 23.15 Iran : Španija, 23.35 Bleščica, oddaja o modi, 0.10 Videotrak, 1.15 Zabavni kanal, 4.55 Videotrak ČETRTEK, 21.06.2018, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, 6.10 Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca: Digitalni nomadi, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Zlata dekleta (III.): Gospod Čudoviti, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent: Doping, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja, 16.30 Zlata dekleta (V.): Utrujena in naveličana, 2. del, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Šolski vrtovi, 18.05 Mala kraljična: Hočem čarati!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Gutenberg – najslavnejši tiskar vseh časov, francoska dokumentarna oddaja, 0.35 Strasti, TV-nadaljevanka, 1.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.55 Info-kanal ČETRTEK, 21.06.2018, II. spored TVS 6.10 Nogomet - SP 2018, Urugvaj : Savdska Arabija, 8.35 Portugalska : Maroko, 11.10 Iran : Španija, 13.35 Danska : Avstralija, 16.35 Francija : Peru, 19.00 Danska : Avstralija, vrhunci, 19.15 Francija : Peru, vrhunci, 19.30 Argentina : Hrvaška, 22.30 Danska : Avstralija, vrhunci, 22.45 Francija : Peru, vrhunci, 23.00 Argentina : Hrvaška, vrhunci, 23.25 Iz baletnega arhiva: B. Bartok - M. Jeras: Čudežni mandarin, 23.55 Slovenska jazz scena, 0.25 Videotrak, 1.30 Zabavni kanal, 4.55 Videotrak Šli so se gasilce Tudi prostovoljni gasilci iz Sakalovec so se vključili v projekt „Odprta vrata v gasilskih domovih” in so ob otroškem dnevu z raznimi igrami vabili najmlajše občane. Otroci so lahko streljali v tarčo, se poskusili in preizkusili v raznih spretnostnih igrah, si pomerili čelade pravih gasilcev. Na koncu dneva so jih „pravi” gasilci nagradili s čokoladami. L.R.H. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB porabje.hu