Materina ljubezen
Jarnejček in Joiek sta imela ubožnt: slarSe. Jarnejrkova mati so bili vdova, a Jožfik je imeJ Jiudo uiačeho, ki je z ujegovim očetoni živela v v^dncm prepiru.
Neoega jesenskega dne sp napravita v gossd, da bi ualirala suliih drr, liatiTih je 9tari5em zel6 primaiijkovaio. Ko priJeta v gozd, dogovorita se, da liosla tudi domdv sla skupaj; potem se ločita in grosta vsak srojiin potem naliirat sublj;uli. Jarncjfek je priduo uabival suliljad; kjer fcofi je ugledal kako suho vejo ua drevcsu, Iak6j je splezal gori, da jo odlbmi. Ne dolgo in imel je mnogo suliih drv. katera lepo zloži iu v brpme poveže. Potem gre na drugo stran .gpzda, itjr pokliSe tovai*iša .Tožka. Ta se mu oglasi iz Uižuje doliue. Ko .Tarupjfpk do Djt^ga pride, vidi ga v leskovem grmovji leSnike uabirat.   nldi,  zdaj  greva dom6v!   A  kje imaS drva?"  vpraSa  ga
82
JiniejSek. — Jožek odgovorf:  rKaj?  Ali  si jih ti nie  nabral.   Jaz jih 5e nemam."
Jarnejček se tomn ze!6 začudi. ia ko rau Jožek pove, da je tes (Sas iskal lešuikov. reče mn: npojdi, jaz ti jiL pomorem nabrati, mati me užž težko čakajo; drngače ne jnoreva iti sknpaj domiv."
Zdaj potrgne Jožek srpast noiič 12 žep& ter bojeSe pogleda okoli aebe, da li ga kdo viili. Jamojček ga Tpraša: nkaj poSneS 7, nožemV11 Jožek od-govori: vh\i in Baberi mi samo nekoliko snhih drv, Ua ji> denem od zun&j srojega bremena. a to, kar denem v sredo, poiStBm si mm." Nato stopi k lnJatlemn hrastiču ter nastavi nožič, da ga odrpže.
Jarnejček se tega zel6 nstraši, ter reče: ^BogDe daj, dabi storilškodo lnladtmiu drevescii- To b\ biia sramota ia greh. In ako hl gozdar kaj ta-cega zvedel, prepovedal l>i uam potjirati suba drva, ia ti bi bil potem km, da bi ubožnim ljudem po zimi maujkalo drv io bi si ne mogli s 6im pečf zakuritL Tega nas Bog čuvaj, da bikaj tacoga. storili! PoCakaj le nialo, jas ti pomorem !u
Nato se Jaraejiiek ozre in ugleda star brast, ki jo imel mnogo snhib vej.    Hiti"o spleza nacj ter  meGe sulm vpje ua tla.   Jožek se temu zp!6 žndi.
Predno po[ ure preteče, iuicla sta drvdosti; Jarnejček je naloži v breme in trdno poveže, potlej je nese tja, kjer je stalo njugovo breme ia reče Jožku : nna, Tiemi je io Hesi r]om6v." Ali Jožekmti r&&: ^daj mi rajže svoje breme; uianjše je ra ]aže.a Jarnejč.ek se mu flasmeje, rekoC: ^veeji si in mo^nejši nego li jaz; a boili si, kakor želiS."
Tako zadeueta vsak svojc breme na ramo in ideta proti itamu. Jožek je ssel6 tcžko dihal in mrmral pod svojiin bremenom, in predno sta bila is gozda, prosil jo Jarnejška, da bi miilo odložila in si odpoSila, kcr on je uže zelii tniiien. In kjer koli je ugledal kak leskov grm, lakij je botel vauj, da pogloda, lii ii Q« hilo iešaikor na ujem. Jaraejček ga ju zavragaJ, rekoi!: ,jaz te ne iitcgnem čakati, ker su mi mudi k materi."
K6 pridota aa vcJiko cesto, Wl je Jožek BejeToIjen, vrfe breme ob t!» in reče: npreyei; si mi naložil, ne morem nesti tolike teže;" izvleče uekoliko subib rej iz bremena in je vrže na stran, rekofi: rnaj jepobere, kdorhoč.e!" .Tarnnjček so pripogne, pobere drvaiu je naloži k svojim, rekoč: njaz tijopo- liesem do doma.                                                                                               
Jožek se zel6 začudi tolikej dobroti m inoči svojega tovariša, milo ga pogleda invprasa: ,,Jaruejček, kdo te je učil vsegatega, in kdo ti daje tolikp moiSi in polrjiljenja ?"                                                                                      
Jiu'iiejeek odgovori: nvse to mi daje raaterina ljubezeu!" Jožek fl vzdibne in debele solz^ mu zalesketajo v očeh.                                         Ć.