Izhsji^o 1. in 1&. TMeegti meseca. Cen» jim je Ka celo teto Quasila «e pUËiù^jo od dvostopne petit-fnte za enkrat 16, nsprej 2 k, » pol leta I K. - Dopi.e sprejema urednik ^^^^ ^^ 30 j ^ imroctuna m oznanila tiekarna J Erajec nasi, t Novem meato. Gospodarske stvari. Datmatiiinko vinograđBtro im Dolenjskem. Ko se je pričelo zasajanje ameriških cepljenih trt po Dolenjskem priporočati, stavilo se je za prvi pogoj dobrega uspevanja novili zasaditev pravo ameriško podlago, koj za druzega pa globoko prekopavanje aH prerigolanje sveta, /ia pravo ameriško podlago smatralo »e je tisto, od katere se je trdilo, da jo trtna u» ne uni5i ako ju tudi napade. Da nekatere ameriške trte smatralo ae je se eelo za take, da jih trtna us niti ne napada. To smatranje se je pa popolnoma izjalovilo, kajti takih ameriških trt, katere bi trtua uš ne napadla, dandanes še nimamo. No zakaj se je pa priporočalo in se priporoča še dan danes globoko prekopavanje aH prerigolanje sveta kot neobhodno potrebno, ako se hoée z ameriškimi trtami nove rodovitne vinograde doseči? Zato, ker ima vsaka prava, to je trtoi nsi klnbujoČa ameriška trta to lastnost, Biseri iz Suhe Krajne. Nabral HinjaVi. 2. Y Sradenáki gori. v Gradeacn, v Hinjah In po žlebi lajali, Znfgd^u trtice se. Tako opeva yinnroftno Krajniàko zemljo pesem, ki sem jo v zadnji številki iiodal cenjenim bralcem „Dol. Novic". Gradenška gora — kako ae mi je omilila precej y zafietku mojega prihoda v Hinja. Takoj prvi teden me je klicala dolžnost, đa sem moral iti v Građene — nfljbolj oddaljeno podrninico Hinjake fare. Po dokonèanem opravilu si nisem mogel kaj, rta nebi ai ogledal natančneje Gradenške gore. In res, naredila je n» me, ki sem dom« iz krajev, kjer ne prznajo ilrozega vina, kakor krčmaijevo me-lanico, velik utis. Vinograd pri vinogradu, zidanica pri zidanici — kdo bi kaj takega le slutil v Suhi Krajni ! Ker se mi ni mudilo, sera si hotel vse na tanko ogledati. Ko sem hodil tako med vinogradi, iudeč BB in blagrnjoi vinske kraje, zaslišim na enkrat glas: „Goapod, naj pridejo malo sem gori!" da napravi neprimerno veliko več in veliko gostejših ter daljših korenin, kakor vsaka naša domaČa vinska trta. Vsled kaj obilih korenin srče ameriška trta iz zemlje veliko več brane kakor domaČa, vsled tega raste ona tu(U veliko bujnejše mimo domače trte; in v tem tiči ravno pred vsem njena velika upornost proti trtni uši. Da zamore pa ameriška trta tako mogočne korenine razviti, potrebno je, da jo sadimo v čez in čez, ter globoko prekopan, toraj prerigo-lan svet, kajti v plitvem ia znabiti se ne čez in čez prekopanem svetu — ona tega nikakor storiti ne more. liazuraljivo je seveda, da mora biti čez in čez ter globoko prekopan svét pa tudi rodo vi t, bodi si po naravi že ali pa vsled obile gnojitve. V pustem, ne rodovitem svetu se ne bo ameriška trta nikakor tako razvijala, kakor to njen namen zahteva, in naj bo še tako dobro prerigolan. Zato motijo se tisti, osobito majhni posestniki vinogradov po Dolenjskem jako, kateri menijo, da zadostuje že star vinograd pre-rigolati ter ga s cepljenimi ameriškimi trtami z Ozrem se na levo in vidim pred zidanico starčka, naslonjenega ob palico in prijazuo se smehljajočega. Približam se iriu takoj, in vea vesel mu sežem v desnico. „Pa ste aami doma, očka?" „„Sam, gospod, sam! Zato sem se pa tako zveselil, ko sem jih zagled«!, bova saj dva,"" Nato mi razkaže svoje d'imovanje. Pripoveduje mi, da je bila enknit to sumo zidauica, pa da jo je prezidal si v hišo in da hoče preži^reti stara leta v vinogradu, kjer se .je trudil in ga obdehural celo življenje. Skozi prostorna vrata, kakor jih imajo navadno zidanice, stopiva v stanovanje, ki je bilo, kakor sem takoj opazil, vse ob jedaem: kuhinja, eoha in spalnica. V kotu pri vratih obilna peć z z;tpBĆkom, kakorsne dobiš po Dolenjskem v vsaki hiši, okoli peči klop, na kateri je zadovoljno dremal lisasti muc. ki se je kaj malo zmenil za najin prihod — le piirkrat je trenil z ušesi in zsspano z očimi pomežikal. „Naj sedejo, gospod, naj sedejo," in pokaže na stol pri mizi, na kateri je bilo pa vse tako navlečeno, da Je bil starček v vidni zadregi. Skledo in žlico in ostanke ii^jutranjega kosila postavi brž na polico, ki je bila pritrjena v kotu, drugo ropotijo, kar je bilo áe na mizi, vrie na posteljo pri peči, poišče v omarici pristno dolenjsko majolko in hiti, kolikor so mu nova zasaditi, lirez obilne hrane v zemlji ne uspeva ameriàka trfca ter naša na njo cepljena, in naj bode aracriáka trta áe tako prava, svét se tako turaeljito prcrig-olan. No prerigolanje sveta je pa ravno tisto delo, katero urno zasajanje novih cepljenih vinogradov pri nas naj bolj ovira, Že celo ako je avét skalovit, znabit celo jako skalovit. Kdo bi ta skalovit svét rigolai, kje pa imam denar za to, in za napravo podzidov iz pri rigolanju izkršenega skalovja. Tako slisimo osobito naše majhne in malo premožne vinogradnike tarnati, ako se jim prigovarja, da naj bi se novega zasajanja starih in opustoaemli vinogradov lotili. Vsem takim vinogradnikom bodi tli povedano, da se prav lahko tudi brez prerigolanja (;ez in čez, toraj z le delnim prerigolanjera skalovitega sveta, prav dobre nove vinograde doseže, ako nezahtevazna-biti léga doticnega zemljišča naprave podzidov fskarp), zaradi mogočega od-plavenja zemlje ob času velikili nalivov. Kjer se je pri le delnem prerigolanju bati, da bodo nalivi prerigolano zemljo odnašali ter tako novo zasaditev imičevali, tam seveda ne kaže, se tega načina naprave vinogradov z le delnem prerigolanjem, ali tako zvanega dalmatinskega načina posluževati se, kajti Čemu eno delo izvršiti, ako smo si svesti, da ga nam bode danes ali jutri naliv gotovo uničil. l>al-matinaki način zaiîaditve novih vinogradov izvršuje se pa tako-le. Kjer je dosti preveč skalovja, toliko preveč, da bi se nikakor ne izplačalo to vse pri rigolanjn čez in čez izstreliti, in kjer se ni bati, da bi sledeči nalivi vse delo uničili ; prerigola to je prekoplje se bolj globoko ko mogoče le zemlja med skalovjem, skalovje samo pusti se pa ali čisto pri mini, alt se pa le sem ter tje kjer to zaradi večje pridobitve zemlje kaže, le kako posamezno skalo izstreli. Ako je to mogoče, nanese se na že prekopano zemljo med skalovjem se zemlje iz kake nalašč zato narejene jame, kjer je zemlje dosti, in kjer se iz globočine ven vzeto zemljo s kamenjem lahko nadomesti. Ako se potem v tako globoko prekopano in znabiti sc naneseno zemljo cepljene trte zasadi ter jim dobro zagnoji, nimajo vzroka, da bi dobro ne rastle, ter obilo rodile. Zoriti mora pa med skalovjem rasteča trta svoje grozdje seveda še veliko boljše kakor ona, katera raste v sami zemlji, kajti vsaka skala je tako reko6 pee, katera se po dneva segreva ter po dnevu in po noči toploto trtam oddaja. Razumljivo je, da pri zasajanju takega vinograda ni mogoče na to gledati, da bi vse trte lepo v vrste prišle, kar je sicer jako dobro, jako priporočljivo, nikakor pa ne ncobliodno potrebno. Na milijone hektolitrov vina pridelalo se je po Dolenjskem v prejšnih letih, pa trte rastle so v največjem neredu. Kar se izgoje trte v takih dalmatinskih vinogradih tiče, je ona lahko dvojna. V bolj ravnih in manj skalovitih legali pridrži se lahko tako zvano francosko ali Grignotovo izgojo, pri kateri vsaka dovolj dorastla trta svoj napnenc in svoj paie zadobi, in pri kateri se za vežnjo dva kola potrebuje. V jako strmih in prav močno skalovitih legah pa kaže, se stare vi- dopnSčale stare kosti in njih pomoćnica — palica, skozi nasprotna vrata. Predno se je vrnil, sem imel dovolj Časa, še natančneje si ogledati to prijazno starčkovi» bivališče Ob steni na lero stran vhoda je stala še druga postelja, čedtt') pregi njena iu nad njo je visela že tu in tam zarujavelft puška-d?Qcevka. Okrog in ukrog so bile po zidu razobešene svete podobe. Na polici pa je bila naložena kopica knjig, ki so me tako zanimale, da aem že vstal in hotel si jih natančneje ogledati, a sem zopet brž sedel, ko je odprl starček vrata in se približal mizi s poltio luajolko. „Tako, gospod sedaj ga pa bova vsak en kozarček." Kako lepo se je lesketalo ruđeče Gradenško vince, ko je natočil kupice! „Toraj, na zdravje, očka!" „„Bog nam daj zdrav e obema, gospod!"" Malo na kislo je vlek a ta Hinjeka kapljica, a prilegla se je izvrstno na suho, žejno'grlo, in starčku je obraz kar igral veselja, ko aem pohvalil pijačo iz njegovega vinograda, „Pa Bte res sami, očka?" povzamem jaz besedo, ko se starček vaede in îzyleÊe iz žepa mehur in si natlači kratko pipo, „„E gospod, to je tako: sem sam in nisem sam, vendar sem pa največkrat sam. Sam sem, ker je ie dolgo tega, kar mi je nmrla žena. Nisem sam, ktir biva pri meni hči. Vendar sem pa največkrat sam^ kar je moja bči le malokedaj doma. Pa jo imam vendar rad Nežiko. O, ona skrbi zame in mi postreže, kolikor more, in kar mi dela največ tolažbe, to je, da tako rada moli. Danes Je ni doma, šla je v ,MeBto' na shod in k pridigi. O, ona ne zamudi nobene ,andohti' nobene slovesnosti. Pa tudi dela rada, in Če zmanjka dela doma, vzamejo jo radi drugod. Odkar jo imam, zmiraj je tako dobra, zrairaj tako pobožna. Sedaj ima že štirideset let, in precej časa je minilo, kar j« hotela v Ljubljano k usmiljenim sestram, pa je nisem pustil I, kdo bi pa potem zame skrbel in mi kaj postregel na staia letaV Ravno takrat nekako je nmrla moja rajna žena. Ko bi šla Nežika v samostan, ostal bi bil čisto sam, — Tukaj med trtami živim sedaj zadovoljno in veselo. O svetem Martina bom dočakal, če Bog da, že osemdeseto leto, in skusil sem T tem času marsikaj. Poprej je bilo seveda bolje, ko e rodila stara trta. Ime i smo vina, da nismo vedeli, tam É njim. Nova trta nam daje dosti truda, no — da e zopet vino — vse se pozabi. Pa pijva, gospod, pijva!"" „Na ïdravje, očka:" „„O, Bog naju živi oba gospod."" Trčila Bva še v drugo in tretje. Povedal mi je še marsikaj iz svojega iivjleiya: Kaka se mu je go- pavske, oziroma dalmatinske izgoje posluževati. Ta obstoji v tem, da se trtam po 5, 6, da se vcè metrov dolga debla prigoji, na katerih se poteoi poljubno pakev in napnencev pušča, ter po skalovju na vse strani razpcijuje, tako da od daleč niti poznati ni, da ni na takili mestih čisto pravilno zasajen vinograd. Na kole tako izgojenih trt seveda ni mogoče rezati, ker ni kam kolja zatikati, veže se jih pa na žico, pritrjeno na železne, v skalovje zabite, oziroma zalite prav nizke stebričke, prav za prav kline. Da se mora tako med skalovje zasajenim, ter na dolgo čez skalovje speljanim trtam pogostokrat in obilo gnojiti, no, to razumi se samo o sebi. Pognoji se jim pa tem ložje, ker na velikem prostoru, prilično le malo trt raste. Zakaj ne zatiramo prcdenlce? Proti predeniei (predlancu, živi niti) se pri nas cisto nič ne stori, daairavno nam dela leto za, letom veliko škodo po našili deteljisěih. Mirno jo gledamo, kako nam pustoši nase pridelke. Posebno močno zatira ta škodljivka nemško deteljo, pa tudi na domači detelji nam prizadeva veliko škodo. Nemška detelja je po nekaterih njivah čez in čez preprežena a to zajedalko, a nihče se ne gane, da bi zahranil in ustavil na-daljno pustošenje. To je res malomarnost, da jej ni para! Dosedaj smo zatirali predenico se najbolj uspešno 8 požiganjem napadenih mest. V 8 številki „Dol. Novic" z dné 15. aprila t. 1. sem pa priporočal kot novo sredstvo k a j n i t, s ka- dilo pri vojakih, kako knezom na lov i. t. d. Z delovanje y viDogradu. ' moiBl sem se posloviti, iz vinograda in me povub e v piiznejših letih hodil a asti obširno je opisoval svoje 'ako je ias hitro potekal in ilagi starček me je spremil 1, naj ga obiščem še većkrat. Ob dolenjski železnici. v vnicem poletnem času smo. Vsak si išče hladnega kr»ja, kjer se more oddahniti pred žgočimi Solnčnimi žarki. Po celoletnem naporu teiSi in roma ineSčan na deželo — v toplice in letovišča; tam ai želi na DOvo okrepiti svoje izmučene in oslabele moči in umiriti svoje razdražene živce, zato vidimo v tem času vflB poJno mesčanatva med nami na deželi. A ne snnitj to si dovoljuje odmor», «e bolj ga potrebu uaiíe priprosto ljudstvo, ki od zgodnj» pomladi de dan na dan na polju in njivah, na seuožetih in vinograd ter vse svoje telesne sile zastaylja, da se dobro o dela zemlja in za umno gospodarjenje, ki zahteva poleg tega veliko treznega premišljevanja, opazovanj» in duáevnega napora. Ni čuda, Če i to hrepeni, če ne po odpočitku, pa vsaj nekoliko oddahniti se od težavnega dela in duhamomih skrbij. Tega časa noče porabiti, da bi liki meščanu mimo počivalo, ampak v terim se da predenica dobro zatirati, ako se ga za vsak stlrjaski meter porabi po pol kilograma. Takrat sem prosil, da bi delali saj naprednejši gospodarji poskušnje s kajnitom, ali kakor sodim, se ni v tem pogledu niČ storilo, dasiravno bi take poskušnje ne povzročile posebnega truda» niti stroškov. Kmetijska sola na Grmu je napravila potrebne skusnJe in sicer z dobrim vspehom, v kolikor se da že sedaj sklepati. Te poskušnje so se napravile na domaČi detelji. Prva poskušnja se je napravila kmalo po drugi košnji, ko je detelja dobro ozelenela in sicer na prostoru, kjer ni bilo nobene pre-denice. Ta poskusnja se je napravila s tem namenom, da se vidi, kak vpliv ima kajnit na deteljo samo in drugič, da se vidi, kako na debelo ga je trositi, ako se ga vzame za atirjaški meter po pol kilograma. V to svrho se je odmeril en štirjaski meter deteijiiča in potrosil s pol kilograma kajnita. Druge poskušnje so se napravile na posameznih mestih strniščne in lanske detelje, povsod tam, kjer se je prikazala predenica. Vspeh teh poskusov je bil sledeči : V par dneh se je na dotičnih mestih detelja Čisto popalila in je bila na videz popolnoma uničena s predenico vred. Toda kmalo na to je začela detelja zopet po malem zeleneti, Predenica se je zatria in ustavilo se je tudi njeno razsirjevanje po detelji. Potrošena mesta sem natančno pregledal in našel, da je kajnit v raztrošeni množini uničil ne le zeleno deteljno perje ampak tudi nekaj te izkoristiti, da se zaupno obrača na Stvarnika in mu v varstvo izroča 3vo)e življenje m imetje, da se spravlja — z Bogom, zato roma na buřja pot«, kjer zamore svojo pobožnost bolje opraviti, med tem pa pozabi na svoje domače skrbi in težave. Takih božjih potov in romarskih cerkvá imamo precej v deželi in nekatera slove širom domovine kot čudodelna svetišča, kamor se rad zaobljublja vsak kristjan, v hudih stiskah, boleznih in nesrečah. Obljuba pa dela dolg. Zato vidimo v sedanjem vročem poletnem času, ko vse delo za nekoliko časa nekako miruje, da naše priprosto ljudstvo te svetišča obiskuje. — roma. V naših mestih in trgih živi in se trudi za svoj obstanek mnogo mešianov in trianov kot trgovcev in obrtnikov, tu prebiva i razno uradništvo, ki leto in dan pohaja v urad, in vsi ti sloji veselé se onega prostega časa, ko se morejo otresti vsakdanjih skrbij in se podajo na — potovanje. V intelegentnib slojih in društvih opazujemo v zadnjem «asu lepo se razvijajočo navado, da se prirejajo skupni izleti, ki imajo namen povzdigniti veaelje do potovanja v naše najlepše kraje; s tem se obudi romanje. Slednjič mi je omeniti naše mladine, ki študira na srednjih in yisokih šolah in ki svoj prosti čas slabsih deteljnih korenia, zlasti od tistih rastlin, katere je že pređeoica na pol uničila. Močae število 36. V cerkvi mu j® govoril žalni govor sošolec, preč. g. dekan semiski Matija Erzar, a pokopal ga je — tudi sosulec — mil. g. prost novome.ški dr. Šeb. Elbert. Pogreba se je udeležilo poleg množice prostega ljudstva tudi obilo gospode. Svetila rajnemu gospodu vtčna luč! (Veliki romarski shod) pri M. D. na Zaplazu pri Trebnjeui bode 16. t. m, to je v pet^k po Veliki maši. (Mestna hranilnica t Novem mestu.) Meseca julija 1901 je 216 strank vložilo 61715 K 01 h, 191 strank vzdjgniio 48669 K 13 h, toraj več vložilo 304Ô K 88 h. 7 strankam se je izplačalo posojil 6000 K Stanje vh^g 1665366 K 07 h- Denarni promet 207005 K 46 h. (Prostovoljno gasilno društvo Noto-mesto,) Naše prepotrebno prostovoljno gasilno društvo priredi ÍÍ5. t. m. koncert z vstopnino. Oisti prebitek porabil se bode v pokritje slroškov za nabavljeno gasilno wodje, katerega si je društvo omislilo. To društvo nabavilo si je v zadnjih peiih letih za 6200 kron neobhodno potrebnega orodja in si bode, ko se otvori naš vodovod, moralo se precej novega orodja omisliti, — Z ozirom na to dt^jstvo upati je 9 sigurnostjo, da se bode p, u. meščanstvo prav mnogobrojno udeležilo društvenega koncerta, — Naše prostov. gasilno društvo, katem vse svoje moči posvečuje za svojega bliinjt^ga blagor, ol!>stoii že 25 let in bode svojo petindvajsetletnico obhajalo slavnostno drugo leto in sicer ob priliki otvoritve vodovoda, — Gori navedeni koncert objavil ,se bode še natančneje po lepakih, (Meščanska garda v Novem mestu) priredi dne 18. t. m, povodom rojstnega dne Njih Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa običajno vsakoletno cerkveno parado, popoludne ob dveh [»a bode odmarširala z godbo na čelu v Kovačevo hosto v Žabji vasi, kjer se bode vršila prosta zabava. — Ker že dolgo časa ni bilo tacega izleta, se slavno občinstvo vabi, da ae ga mnogoštevilno udeleži. — Skrbljeuo bo tudi za dobro pijačo in mrzlo jed, (V bolnišnico Usmilj bratov v Kan-diji) pri Novem meatn se ja sprejelo meseca julija 12!^ bolnikov, koncem junija jih je ostalo 66, skupaj 187. Od teh se jih ozdravilo 86, zboljšalo 22, neozdravljena bila sta 2. Umrli so 3, in licer eden vsled jetike, eden vsled srčnega otrpnenja in eden umirajoč priveden. V oskrbovanji ostalo jih je 74. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2345. (Oklic.) Deô 4 avgusta t, L ob polu peti ari popoldne nastal je ogenj v skednji posestnika JoîËe Murna v Podlipi št, 7, občina Ajdovec, kateri ae je tttko hitro razširil, da je 9 poslopij z većino gospo-darakili poslopij, skupaj 43 objektov^ skoraj vse sprave in hišne oprave, veliko krme, žita in obleke, sadna drevesa in eno koruzno polje pogorel«. Skupna škoda se ceni na 28400 kron; zavarovano je pa vse bilo samo lia 5200 kron. Od 9 pogorelcev jih je 6 v veliki bedi, Z ozirom na to razpisujem sklad milih darov po celem političnem okraju ter se obrađam do prebivalstva z nujuo prošnjo, da bi pomagalo nesrečnim pogorelcam po svojih tnoćeh. Dospele darove pobira okrajno glavarstvo; duroví se bodo razglasili v deželnem éaiopisu in oddali svojemu namenu. C. kr. okr. glavarstvo Rudolfovo, 12, avg, 1901. O, kr, dež, vlad. svetnik Friedrich. (NaČelstvo kletarskega društva v Novem mestu), ki je bilo izvoljeno pri ustanovnem shodu, se je v seji dné 11. t. m. sestavilo sledeče: Bohuslav Skalický načelnik, Viljem R o h r m a n načelnika namestnik, Josip Bergmann blagajnik, Josip Dular iz Jurkevasi in Avg. Schneider, oskrbnik v Pogancih, odbornika. Naéelstvo je sklenilo, da se pravila takoj natisnejo in predlože trgovskemu sodišču v registriranje. P, n. Člane opozarjamo na to, da treba prvo polovic!! deíeíev plačati do 1. avgusta 1.1., drugo pa do 31. decembra t. 1. Denar naj se pošilja blagajniku Josipu Bergmann, lekarnarju in posestniku v Novem mestu. (Prva jugoslovanska tovarna za ka-vine surogate, figovo in sladno kavo v L j ubij ani) se je otvorila. To vaitno narodno podjetje gospoda Ivana Jebačina, trgovca, tovarnarja in zalagatelja kavinih primesij v prid druîbe iv. Cirila in Metoda je blagoslovil drnžbin prvomest-nik, preč. g, mons. Tomo Zupan. Vsak Sloyenec mora najiskreneje pozdravljati to novo tovarno, ker je zadelala precejšno vrzel na polju narodne obrtnosti in bo dajala zaslužek le domačinom. Ce pripomnimo, ^a se samo na Kranjskem vsako leto porabi 300 vagonov kavine primesi (cikorije), ki dohaja večinoma iz drnzih dežel, kjer ostaja dobiček in kamor se pla-iuje delo izdelovanja, bo vsakateremu jasno, da gre mnogo našega denarja v iep tujemu podjetniku mimo domaČih, dela pogrešajočih rok. Z domačim podjetjem pa se koristi tudi družbi sv. Cirila in Metoda. Ta bi dobivala od zgoraj navedene letne množine po 30.000 gld. ali 60.000 kron letne podpore samo a Kranjskega; približne dohodke pa bi dajale ostale slovenske dežele. Ta in v drugih predmetih, ki se izdavajo v drnžbin prid, je skrit velik naroden zaklad. Slovensko rodo-Ijnbje ! Sezaj po njem, polagaj ga na domovinski altar! In s takimi sredstvi razvilo bi se naše šolstvo ob jezikovnih mejah tako, kakor si je najrodo-Ijubneje srce le želeti more. Ko še omenjamo, da je gosp. Iv, Jebačin povodom blagoslovljenja svoje tovarne daroval družbi sv, Cirila in Metoda 400 kron, izrekamo ob enem domoljubno prošnjo : Slovenka in Slovenci! Rabite, zahtevajte, priporočajte vselej in povaod le te izborne izdelke domaČe industrije v čast in ponos slovenskemu imenu, v korist slovenskega dela in v prospeh vseslovenske šolske družbe. (Oddaja bikov.) Deželni odbor bo letošnja jesen oddajal bike plemenjake cikaste (Pincgavske-Belanske) in sive (Muricodolske-Muriške) pasme proti polovični nakupni ceni pod običajnimi pogoji in sicar v prvi vrsti občinam potem pa tadi zasebnim živinorejcem, Prošnje 30 vložiti 9, septembra t, 1, deželnemu odboru v Ljubljani ter jim je priložiti znesek 20 kron kot vadij. (Šolske knjige) za gimnazijo in ljudske šole 80 ravnokar došle ter jth imamo že na razpolago v naši knjigarni ; J. Krajec n a si. v Novem mestu. Ob enem opozarjamo drage bravee Dol Novic na naš insérât v današnji številki' (Vinogradniki! Čuvajte vinsko trto!) To je naslov mali knjižici, katero je spisal mttrljivi Anton Kosi, učitelj in vinogradnik v Središču, V tej knjižici nam na 66 straneh opisuje ysa razae škodljivce, s katerimi se ima dandanes bojevati nas vinogradnik, ako hoče ohraniti svoj vinski pridelek. Nivj-prej nam opisuje razne živalske škodljivce (trtna nš, kiseljak, krtica, yin'igradski zavijač, trsni kapar in trsna pršića) potem bolezni (paionosporn, grozdna plesen in črni palež) in nazadnje še nengiidne vremensk« vplive. — V tej knjižici je pisatelj vse to skupuj zbral, in spravil v pregledno celoto, kar se je ie po raznih spisih in knjigah o teh škodljivcih napisalo. Knjižica bo dobro došla našim gospodarjem, in ker je cena tudi nizka, jo toplo priporočamo vsem «a^im naprednim vinogradnikom. Cena (?), (Umno kletarstvo.) Bliža se za vinogradnika najsrečnejši in najveselejši čas namreč trgat,ev. Ker je vinska trta letds povsod dobro obrodila in ker je valed ugodnega vremena pričakovali, (U grozdje dobro in enakomerno dozori, da ae bode toraj pridelala izvrstna vinska kapljica, je pač skrb vsakega umnega vinogradnika, da s svojim, z velikim naporom pridobljenim pridelkom, tudi pravilno ravna, ako ga hoče hitro in dobro v denar spraviti. Da se pa največ vinskega pridelka pokv&ri le vsied slabe posode, je vsakemu dokazano; mnogo je pa tndi krivo površno ravnanje z grozdjem pri trgatvi in pozneje še pri kipanja. Nepravilno napravljeno vino se le težko proda in vedno po nizkih, dandanašnjim stroškom ne-odgoyarjajočih cenah. Temu nedostatku se vsak vinogradnik izogne, če že od vsega začetka z vinom, oziroma že z grozdjem pravilno ravna, zato opozarjama na knjižico, „Umno kletarstvo" katero je spisal deželni vinarski potovalni učitelj za Kranjska g. Fr. Glombač in katero je z&ložil in izdal spomladi t. 1. dež, odbor kranjski. Ta poljudno spisana knjiga obsega vsa za malega viašcaka potrebna navodila z ozirom na najnovejše zahteve umne^ kletarstva. Dobiva se pri c, kr, kmetijski družbi v Ljubljani in v drugih knjigarnah. Posamezen komad stane 30 h, a poito vred 38 h; 40 izvodov skupaj pa 8 kron, po pošti a kron 60 h; toraj 20 h oziroma 21 h komad. Istina je, da si vtegne marsikdo s temi vinarji prihraniti več sto kron, Istotam se dobi še nekaj izvodov „Novega vinogradništva" od istega pisatelja po 80 h a poštnino vred. Obe knjigi toplo priporočamo. (Razlaga) velikega katekizma. Za cerkev sestavil po raznih virih Anton Veternik, župnik pri sv. Jakobu na Dolenjskem, I, zvezek: O veri in apostolski veroizpovedi. Ta 382 strani obsegajočo knjigo bodo čč. gg. gotovo z veseljem pozdravili, zlasti ker je sestavljena po novem katekizmu. Dobiva se v Kat. Bukvami v Ljubljani za ceno 2 K 20 v s poštnino v red, a naroča tudi v prodajalni J. Krajec nasi, v Noveitt mestu. (Današnji Ust) obsega dvanajst straai. Razne vesti. * (V znamenju križa.) Leta 1571. je bilo zbrano pri Lepanto ogromno brodovje. Nasproti eta si stali dve moćni TOjni mornarici. Eni je poveljeval kruti Tnrek, draga pa je stala pod zapovedništvom pobožnega avstrijskega nadvojvode Ivana. Turek je imel motnejše brodovje in odloôiti se je imela zmaga za vse poznejše čase. Ladijevje je trčilo skupaj, predno pa je dal zapovednik krščanskega brodovja avstrijski nadvojvoda Ivan svojeraii moHtvu glavni ukaz, je napravil znamenje sv. križa. Ttidi vsi njegovi vojaki so napravili isto znamenje. Malo trenutkov pozneje so sijajno premagali krutega Turčina in ga popolnoma potolkli. — Ko je Oez sto let prelil isti sovražnik avstrijskemu glavnemu mestu Dunaju, je bila za mesto že skrajna nevarnost. Na pomoé je prihitel poljski kralj Jan, Sobieski. S seboj je imel malo ietico vojakov, Turka pa je bilo kakor listja in trave. Predno pa se je spustil a krvolocSnim sovražnikom v boj, je s celo armado prisuatoval sv. maai. Po sv. maši se ja spustil v znamenju sv. kriia v P<>-donavje in nekaj ur pozneje so bežali Turki v divjetii diru, Dunaj pa je bil rešen. * (Pripovedka iz Helgoland a.) Na otoka Helgoland je bila že od nekdaj stara navada, da so opravili prebivalci ob času lova slanikov procesijo, pred katero je nosil eden izmel ribičev razpelo. — Neko leto so napravili tudi tako procesijo, kar na enkrat pa pride naznanilo, da se je prav ob obrežju prikazalo ogromno alanikov. Ta novica je vse navzoče ôudovito razvnela, stopili so vsi iz vrste, procesija se je kar razgubila, dotičniku pa, ki je, nosil križ, ae je neki tako mudilo, da je kar iz rok vrgel križ in se podal naglo v čoln, da bi kaj več ujel, kakor drugi. Pa glej božje roka, komaj so začeli loviti in predno je kdo kaj "ujel, so se začeli slaniki premikati in v malo minutah je ves oljili trop izginil brez sledu. — Od tedaj imajo na Helgolandu le prav malo slanikov. * (Spomenik Bismarku v Moskvi na Kuskem.) Ruska vlada mileje ravna .s Prusjaki nego prnska vlada z ruskimi podloiniki, kajti v Moskvi so Nemci odkrili spomenik Bismarku. Spomenik stoji na vrtu zavetišča Friderika Viljema, in postavili so ga na svoje stroške v Moskvi naseljeni Nemci. Pri priliki slovesnega odkritja ao ruski listi pisali ojstre Članke na adreso nemških privandrancev kateri so v samem „srcu Rusije" postavili spomenik največjemu sovražniku Rusije. Pruska predrznost in oholost je povsod jednaka! * (Slona operiral i.) V Hannoveru na Nemškem imajo lepega slona. Pred tremi leti spaéil se mu je noht na zadnji nogi. Ujeli so ga v zanjko in luu izrezali kar je bilo bolnega, Letos ponovila se mu je spet ista bolezen, a v zanjko ga niso mogli več vjeti, je že poznal past. Toda začelo se mu je gnojiti in bati se je bilo, da pridejo ob dragoceno žival. Posvetovali sose, kaj storiti? Sklenili so, dati m« morfija (sredstvo za uspavanje) 40 gramov in sest steklenic ruma s sladkorjem. Čez eno uro je slon obnemogel. Z dletom in kladivom so obdelavali bolni noht, rano pa izžgali. Iz te omolîce se slon ni prebudil tri dni, in še tedaj so ga morali s škripci spraviti na noge. * (M i I i j o n i ljudi pod zemljo.) izračunalo se je, da samo v premogokopih dela čez pol miljona delavcev. Še več — i miljoni — delaycev dela v rudokopih. * (Sneg na mesecu.) Ameriški ćaaaiki pišejo, da so učenjaki Havardske zvezdame napravili foto-grafična slike meseca, na katerih se vidi, da je a» mesecu sneg. Ako je na njem sneg, boie tam gotov« tudi voda, led in ljudje. Kdor tega ne veraje, naj ee sam prepriča. * (Najhitrejši vlak.) Človeški am emiraf napreduje. Hedaj se poroča, da je neki ameriški zemlje-merec namenjen zidati železnico, ki bo šla -WW kilometrov za eno aro. Pot iz Novega Jorka v San-Francisco bo bojda trajala samo 24. ur. * (Izvanredna starost.) Turškemu iist« „Ikan" ki izhaja v Carigradu, pišejo iz Gusinja v Albaniji, da je v vasi Hati nedavno umrl Tarčin po imenu Smajil Hadža, knteri je bîi 160 let star. Zaposlil je 200 potomcev moškega in ženskega spola, sinov, vnukov in pravnukov. Mož je bil do smrti zelo Čvrst in živahen, * (Kulturni Nemci!) Nedavno so pokopali v nemškem iriestecn Hartbergu na štajerskem kmeta, ki je obistoval v svojem živi jen u vse bližiye sedmine, na katerih se je redno napil tako, da je ua potn obležal. To se mn je tako dopadlo, da je zahteval * svoji oporoki, da mora na njegovi sedmini biti vse pijano. In vrli Nemci so mu to izpolnili ter se tako napili, da HO m)žje in stene se kar valjali pri belem dnevu po cestah. Oe 'ai se to zgodilo na Slovenskem, kako bi pisali nemški listi o divjakih! * (Koliko je Slovanov aa Dunaju?) Pri zadnjem štetju ljudstva, kakor piše „Slavjanski vék", so na Dunaju našteli samo 102.^74 Čehov, V resnici pa je na Dunaju 402 974 Cehov; da je na Dunaja tudi še več tisnč drugih Slovanov, ni dvomiti. Na podlagi tega dejstva je mažarski list „Budapešti Hirlap" izračnnil, da Dunaj hode v 60 letih popolnoma slovansko mesto, ker tekom zadnjih let se je število Slovanov na Dunaju pomnožilo za 39,140 dná. (Nenavadno veliko svinjo) je pripeljal Nik(da Matič, trgovec iz Srbakega, na huđimpeštanaki sejm. Tehtala je 350 kil. * (Klobuk in gUva.) Friderik II., kray pmski, nosil je jako zamazan klobuk. Ko je nekoč nadzoroval vojake, zašepeta edea: „Ali si videl, kako slab klobuk ima kralj V Nato drugi: „Ali si pa tudi; videl, kakšna glava je pod tem klobokomV * (Stava.) V Kopenhagena na Danskem star vil je mlad hazarski častnik, da bo k svojim prijateljem, ki so v drugem nadstropju obedovali, prijezdil, Eea prijaše v obednico, parkrat krog mire v ïaéudenje vseh, in spet po stopnicah dol na ulico, koder ga prijatelji sprejmo s hrnpnim odobravanjem, A prisedsi v vojašnico dobil je 10 dni zapora. (Varuj se strele:) — Letos se je zgodilo mnogo nesreč vsleJ strele. Zakaj ? Ljudje so premalo, previdni; tndi ne vedo, kje je strela najbolj nevarna. In kje? Na prostem in pod vilokimi drevesL Ž» stara nemška pesem pravi: Pod hrastom ne smei stati, in smrek se moraš bati; pod bakovje se lahko gre . . . To je dokazala poskusnja: v gozdu, ki ima dvakrat toliko bukovja, kolikor drugega lesa, je nda-nla strela ,56-krat v hraste, 24-krat v smreke in jdke, pa nobenkrat v bukovo drevo. — Zato, če si v gozda kadar treska, stdpi hitro pod bukovje; najbolj«, pod nizko grmičje. Ne ostajajaj na robn gozia; ilasti ne pod visokimi drevesi. Bolje pa je yendar y gozdu, k*-kor na prostem, ker strela iiče vedno najvišjo točko^^ — na prostem pa je človek najvišji. •(En groa.) VMonaltovem je cerkev Nase Ljube OoBpe. L. 1812, stale so tam okrog še ozke hišice. T eni teh je postaren mož trde korenine točil kavo, g. Urban mu je bilo ime. Za groB si dobil velik« ^leđo ka^e m pošteno veliko žemljo, da si bil khko «it. Neko jatru vstopi dijak, kateremu se je že na obr&zH brala lakota. Elastno je pojel kavo in žemljo. £o pa hoče plaćati, se 3 strahom zave, da nima denarja pň sebi. Stopi k gostilničarju in pravi, đa je poiabil denar. A mož mu dÍ verjel „Nalagftl bi me rad? ùaj, ti meni nisi plačal, bom pa jaz tebi," to rekài ga prime 2a uhlje, pa ne rablo. prav krepko i» porine skozi vrata. Cel dan se je g. Urban jezil, êeè, tako mlad èlovek, pa laže in goljufa. Diugo jutro je deževalo. Ves premočen vstopi dijak od včeraj, Ćraemega obraza stopi k mizi in jeznu porine groš: „Ta je groš.'' „Kdo si pa V" Dijak, katei ega ate včeraj t«ko nausmiljeni» vlekli za ušesa," dobro, že dobro," pravi starec in pazljivo prgleda dijaka v odkritosrčne oći. Vpraša ga to in ono, in slednjič izve, da se ma godi prav slsbo. Želodec mu poje brez strun, obleka vpije po novi, i. t. d. Kratko, dijak je r«ven, ko cerkvena miš. Dobri g. Urban prime dečka ruko in mu obljubi, da mu bo povrnil včeraj storjeno krivico. Vze] ga je za svojfg«, in dijak se je iskazal vrednega tega zaupanja. Stari g. Urban je doživel veliko veselje, da Je imel dijakii, ki ga je vlekel za ušesa, kot novomašnika pred oltarjem, in prejel iz njegovih rok sv. obhajili>. ■"(Grozna mati.) V občini Ltpovar, baranin-ski komitat na Ogerskeni, je bil na.stal požar v hiši bogate kmetice, vdove Meles. Gasilci so ob tej priliki «drli tudi v klet, in tu so našli v svojo gt.izo L&stnega otroka kmetice, OHUšcnega do kosti, v resnično np-oznem stanju. Nečloveška mati je imela otroka pet let zaprtega, le da pi si prisvojila njega dedšeino. * (Kaztreaenost) je pri učenjakih nekaka navada in predpravica. Neki Naderman na Nemškem imel je navado^ da je odhajajoč od doma napistil na Trata; „Ga ni doma". Neko popoludne pride domu in bere svoje pisauje na vratih. „Lej ga dedca", pravi, ,ga ni doma. Moram priti pozneje!" Reče, se obrne in gre. * (Eden ko drugi.) V nekem gališkem mestu hoteli so jndje svojemu rabinu (tako imenujf^jo svojega duhovnika — učitelja) za rojstni dan podariti sod vina. Vsak naj l)i prinesel eno steklenico. Določili so tudi, kakšno bodi vino, da ne bi bila mešanica. Vsi so zadovoljni. Ko pa pride ïcig doma pravi: „Ena steklenica vode tudi ne bo škodila, áe poznalo se ne bo". Sosed Mozes bil je ravno tako navihan in Ruben je istotako «gibal. Ko dojde rojstni dau rabinov, mu s slovesnim govorom podare sodček. Ves \esel rabin sodček nastavi, a vsa domišljija mu ni mogla napraviti vina iz — vod«. Kakor Icig in Mozes in Ruben mislili so tudi drugi. — Tudi kristjani često pravijo: „O bo že ta mesto mene naredil". Na vse zadnje pa Bi nič. — * (Uniforma iz papirja). Tako uniformo »osijo japanski yojaki. Ker je silno cena in priprosta, *ato umazane ne pero in strgane tndi ne krpajo, mar-Teč kar novo dobe. * (Žetev na Ogrskem) je bila, kolikor so jBogli doslej preceniti, letes dosti slabša od lani. Pšenice se je pridelalo letos 3B,1G4,500 meterskih stotov, t. j. več kot tri miljone meterskih centov manj od lani. Tuđi drugih žit se je letos manj pridelalo. * (Nekaj za zakonske, ki se radi kregajo.) — Ne hvali) ozHstonj stari ljudje starih časov. Poslušajte, kako je pred 200 leti gosposka ravnala s zakonskima, ki sla živela v prepiru. Dala ju je zapreti v majhno celico z enim oknom, eno posteljo, eno mizo, enim stolom. Hrano so jima prinesli v eni skledi, zraven priložili le eno itlico, en nož, ene vilice, sphih od vsake potrebne reči so jima privoščili le po eno stvar. Tega sodnijskega ravnanja so se bale posebno ženske. Morebiti bi bilo tudi dandanes bolje tako ravnati s prepirljivima zakonskima, kakor pa da ju kličejo pred Poncija in Pilata. ♦(Preveč denarja.) Časniki poročajo, da je v vseh dunajskih bankah nakopičenega veliko denarja. Nihče denarja ne potrebuje in ga ne zslitev«, tako da ga dunajske banke ne morejo niti za 3% na posodo dati. Take so bolečine kapitalistov. Drugače je seveda med revnim IjudsLunu. * (Vročina v Ameriki.) V Zjedinjenih državah vlada vročina tako huda, da umrje vsled nje vsak dan povprečno sto oseb. Žival trpi več nego ljudje. Po nekaterih krajih je voda bolj dniga n^go vino, Farmerji, katerih vcdnjnki in potoki so se )io-sušili^ plííčujejo svojim sosedom jto ftO—100 doiiirjev na teden, da smejo pri njili napajati svojo živino. Mnogim pa je od žeje poginila že vsa živina. V nekaterih državah ne morejo na polju več delrtti, ker je vse tako suho. Temperatura znaíía v senci 40 6— 4&'5 stopinj Celzija. Meso se je jako podražilo, večinoma jedo ljudje le rijzaoljeno in prekajeno meso. Najbolj draga je pa se\é zelenjava. Škoda, kutei-o je povzročila ta vročina, znaša že sedaj pnbližno 300,000 000 dolarjev. Vremenski urad meni, da ni nikakega upanja, da bi se vreme v kralkem spremenilo. Smeânice. (Oudni nazori.) Oče: „Vi ste mojpga sina poslali domov, naj se umije." — Učitelj : „Da. toda danes je prišel zopet umazan v šolo." — Oče: „Oprostite, nikari ne pretira-ajte stvari; saj se tudi vi vj^aki dan ne umivate!" (Odgovor.) Sodnik: „Jaz vidim, da ste vi predrzen tat, ker se ne iiojite po noči vlomiti v pro-dajalnico, Če prav veste, da je posestnik y njej." — Toženi: „Da, toda vedeti morate, da se o tem po dnevu ne morem prepričati," (Občutljiv.) Žena: „Moj mo/. je v novejšem času tako nervozen, da se prične takoj potiti, ko sliši da kdo drva žaga." (Prijetno.) vožnja na kamniški želez- nici je toliko časa trajala, da so se vsi potniki jeli tikati«. (Mlad trgovec,) Učitelj: (sinu žida): „Salomon, ako imam jaz jabolko in ga podaiim drugemu, kaj je )o?" — Salomon: „Slaba kupčija". (Zvito.) Ana: „Ah Harry, odkar sva poročena, nečeš več tako na mene misliti, kakor poprej!" — On : „Imaš prav, draga, mož in žena sta jedno in človek ne sme o sebi preveč misliti! (Zdravniki med seboj.) A,: „Nekoč sem gospoda Milutina sedem let zdravil". — B. : „Za Boga, ta človek je moral biti trdne narave". (Narobe svet.) Oče: „Zopet si dobil slabo šolsko spričevalo, upam, da bode prihodnje bolje!" — Osemletni sin : „Prav imaš, papa — le ne obujiaj," I DOLKNJSKE NO\^CE, •tran 169. (S m o I a.) A : „Gospod sosed, pokažite mi vendar Taš novi aparat za preganjanje tatov." — Sosed: „Obžalujem da ga ne morem pokazati, kajti včeraj 80 mi ga — ukradli!" (Ni izdajalec.) Star gospod (malemu dečka): „Kiiko se imemijes?" — Deiek: ,,Kakor moj ofe." — Gusjrod: „In kako se imenuje tvoj oôe?" — Deček: „Kakor jaz." — Gospod: „Toraj, kako te pa kliĆejo zjutraj, kzajutreku?" —Deéek: „Meneuihíenekliíe," — Gospod: „Kuko pa to?" — Deček: „Ker pridem veduo preje k mizi," Loterijske itevilke. Gradec 3. avgusta 24 69 34 33 22 Trat 10. , 2 10 59 69 83 Za prisrčne dakRze bliiEc;^ aoiSatjn o bulesni in Kinrri «Mej^a [treljabega, nepo»(ibljivega »rj;jrogft, osir, oietii, st^re^a očeta, brata in atrk^a, gospoda Antona Ilolsaljp kamnoseka In pasestnika, ifrekatno tetn pnt/jra najiíkreaeiáo iahvalo; raTiiotako vaem iprenjljevalcera poitojtie^fa k večnamn p()č;tkn, pudebno še preča«titi diilovHČiui iz Prečiue, alarueiiin kato!. (huStru rukodeUkili pomočnikov, parcem la ginljivo petje. gfç. mojstrom. go(p, pre iseiinik« obrtne xadriigfe, kakor vsem drugim gospoilnm in gonpeta ter pTÍjatjeljeni in znancem predragega ranjcega. Bréljin pri Novem me»tu, 13. avg. liJOl. Žalujoča rodbina. ,fia zdarl" „Z Bogom !" (217) át. 8750. Bazpis! Za ranogoitevilne izrace sufutja povodom nmrti nepozabne Rentre H^ataarix^o SajOp kakor tudi vaem za mDogobrojno častno ndeležitev pri (prevodu k zadujemu poiiitkn v Dol. Stražo, izrekamo naj topi ei^o zativalo, Hrušovec, dse T. avgnsta 1901. (2^0) Žalujoči ostali sorodniki. va pridna učenca za trgovino 8 železuim in Špecerijskim blagom sprejmeta se takoj pri Adolf Gustinu v Noyem mestu. (222—1) Vsem prijateljem klIĚem povodom svojega odhoda iz Novega mesta krepak Na kranjski kmetijski ioli rs Grma pri Novav mestu, z dvoletnim poučevanjem io sloveiukiRi ućnin jezikom, so izpraznjene Štiri dežélne ustanoye za prihodnje šolsko leto 1901/1902, katero se pričn» 4. novembra 1901. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vtiaj 16 let stari, čtrstega zdravja in so z dobrim vspehom dovršili ljudsko Holo. Prednost imnjo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem doma s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pe£ali. Uiienci z ustanovnino dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati. V solo se sprejemajo tadi: 1. Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 60 k na dan za hrano iu stanovanje in pa 40 K šolnine na leto, in eksternisti, ki zunaj sole stanujejo in plačujejo Kolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki mora)» biti kotekovane s kolekom 1 K, se imajo dO 17. septembra 1901 izročiti vodstvu kranjske kmetijske šole na Grma pri Novem mestu. Prošnjam je priloïit) rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o tepem vedenju. Vsak učenec se mora podvreči vsprejemnema izpitu, ki se razteza na slovenski jezik in priprost» računstvo, in od vsega tega izpita je odvisnoi, ali sc dotičnik v Šolo sploh sprejme. Prošnjam za sprejem proti plačila je priložiti rererz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca. Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to solo, te dve leti vojaške prezentns službe. Od ilfželncgu odbora kranjHÏega. v Ljubljani, dné 28. julija 1901. <22&-]> Sležéi 2 Igdí krav ob Jednem kletarja, je z dué 1. oziroma l&. eeptembr» t. 1. na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Nove» mestu za popolniti. Letna mezda znaša HOO kron a. v. Stanovanje brez oprave je prosto, istotako kurjava ia svečava. »Sadjar, ob jednem kletar, ima kakt^r pred-delavec učencev posla v sjalnici, drevesnici, v sadovnjakih, trtnici, v matičnjakih ter v sadni in viaaki kleti in tehnični delavnici. Prošnje opremljene z spričevalom vsaj dobrim uspehom dovršene strokovne šul« pošljejo naj prositelji do 20. avgusta t. I. podpisanema vodstvu. Vodstvo kranjske kmetijske iole. Na Grmu, dné 5. avgusta 1901. (215—1) jedna s teletom, druga breja, st.* na prodaj pri Andreja Šali, sestnik v Ćešči vasi- (2ai--i> Brez moj« in gospod Ohn-ove vednosti in brez Sajoei^a piivoljenja ne sme se n& grajščini Breitenau in Lukn a nič prodajati. Vse takšne kupčije smatrajo se oeve javne in bodo sodnijsko kaznovaoe. Ritter, poročnik v rez. Trije zanesljivi hlapci, -po 10, IS) in 16 ^Id. mesečne plaie se takoj sprejmejo v slnibo pri Franc Klemen v Čermosujicah pri Toplicah. (213-1) mnricodolskega pksaena ima na prodaj Janez Sevar, posestnik pri Ôtàni vasi, posta Trebelno (Dtdenjako). iastn^ pridelka iz vinogradoy un Trški gori prodaja v yefiji in manjši mnořjni 1 Franc Seidl, v Uudolfovcm. blizo okrajne ceate je na prodaj, — Več se izve v arajščlnl Bajnof pri Rudolfovem. (192—3) u II jI iz poštene dolenjske rodbme, 15—16 let starega, vspiejme takoj pod ugodnimi logoji v pouk Franc Schifrer, sedlar n rimar v Kranju. (209—2) V pomoč Salezijancem! Žrebanje nepreklicno 30. dec, 1901. Îfektsîa loterija zft zgradbo zavetišča in odgojevališča v Ljnbljani. (ta^- Srečka 50 vinarjev, "ês Srečke se dobivajo v odboroví pisarni v Ljuhljanl, fiosposkfl ulice tn v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem meatu. — Bazprodajalcem popust._(i93-3> V grajščini Pogance je na prodaj večja množina jabelčnika. Oddaja se tudi na veder. (188—3) ií^pa kapeifea notranja visokost in žii-okiist 63X34 cm, primerna za kip Prnžki Jezns, sv. Anton itd. je ceno za dobiti v J. Krajec nasi, knjigarni v Novem mestu. (g08-2) Prave kranjske klobase velike po 18 kr., sunke brez kosti (Eollschinken) po 90 kr, prešiČje glave po 40 kr., špli in suho meso po kr., salame po 80 kr. kilo, brinovec 1 gld. 20 kr. hter, p&Ši^a proti povzetju J. Ev. Sire v Kranju. Janez jax-a najstarejša in največja ^ ^ iĐvarDifta zalep šivalnih strojev T Ijubljani, Dnnajska cfista št 13. 4 Zastopnik za Dotenjako; Friderik Skušek, trgrOTOo T Metliki. (210—47) NajtoliSe, DajceiejSt ii oaililtreiSe kosilo in večerjo naprayi vsaka goapodiîijo iz „Ilirskih testenin" kakor so iiudeljni. rezanci, makaroni itđ., ktere ao pa le zanesljivo prave v škatlah po '/s % x napisom: Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič JI. Bistrica. Zahtevajte jih v vaeh prodajal-nicah jestvin. » * Ne pustite se varati, da so morda druge enako dobre kot naňe. Ceniki trgovcfm zastonj in franko. (198-2) stavbeni mojster v Novem mestu it. 72 izvršujem vsa zidarska dela prav solidno in po jako nizki ceni. Priporoćujem se najuIjudnejSe slavnemu občinstvu in visokoéastiti duhovščini v blagovoljno naročitev, (164-5) trgovec v Novem mesta priporoča svojo veliko zalogo raznega vina. Odda se najmanj 56 litiov. Kupim tudi idrave sode ki drže 1 do 3 vedre. (181-3) I XYAN SCHÏNDIxïIR, >*< DUNAJ, m, Krdborgstraeo® ětov, 12 razpošilja gratis in franko kntaloge t sloTenskpin jezika z več kakor 400 tilikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predraelib za kmetijstvo, vinarstvo, za oljrtiie in gospodarske namene. Cene nižje knkor drngod. 0 Za reelno postrežbo se garantira. # Ugodni plaitlni pogoji. Stilidne zastopnike se iSče, (127-8) IVAN SCHINDLER, ces. kralj. priv. lastnik. DUNAJ, III.^Erdbergstr. st. (2. naprej sprejme v ućenje stavbeno in pohištveno mizarstvo Miltko Miilovié T Kaflolfovom. V Kandiji pri Novem mestu na Doleniskem |jnpt;rućata preftast. dabovB^ini in »1. občinstvu vsakovrstne lončene izdelke. v vt^likt izberi imata v zalogi raznovrstne Ioniens peč), itedilnike (Sparherde) s katiljfcaml, izdelujeta kofielna kadi, nasade za dimnike itd. Vsi njiliovi izdelki s« ognj epr ot i VB o preizkušeni in izvršeni trpeZno. — Preskrbljujeta postavljanje pedij in štedilnikov, istotako prenavljanje in popravljanje le po izurjunih, zanesljivih, dela Teščib pomočnikih, po najnižji konkurenčni ceni. Vsaka knliljica, katera vsled ognja tekom dveh let poči, nadomesti se z drugo. (191—3) _ po dogovoru plačuje se tudi na obroke. — poštenih stariiev in lepega ve-% denja, se takoj sprejma v trgovino z mešanim blngom (201-2 Franceta Pavlina, v St. Eupertu Dolenjsko. ^ mL (ndi oienj^-n in z «ti-oci dobi slaibo v mlina ia n» iagi Janez:» PeČaverja v Poljancali, pošta Tojdice. MU« in žiigft se da tuli v najem — Havno tam dobi tudi lilužho en hlapec pri konjih. (soo-s) Prodaja vina. Grsjščina Bajnof pri Novem mestu ima ëe rečj« množino prav dobrega vina domafega pridelka iz Trške gore na prodaj. Cena nin je 13, 14, 15 gliL I est«reiii to je 40 bokalov. — Odda se v večji in manjši množini. (131-6) z dobrimi šolskimi izobrazbami, poštenih starišev sprejme v poduk v prodajalno z mešanim blagom (202-2) Friderik Skutek v Metliki. se sprejme takoj pod «godnimi pogoji pri (204—2) Jos. Hrovat ml. Žužemberk st. 7. P. D. (116-9) Slavnemu občinstva in gostilničarjen» uljudno naznanjam, da sem iz svoje že dobro znane zaloge pive v sodčkih letos začel prodajati tudi piîo T steklenicah po pol litra. En zaboj e 26 steklenicami velja santo 4 krone. Imam tudi v zalogi izvrstna istrska vina od 32 vinarjev liter naprej in ne 32 krajcarjev, kakor je bilo vedno po tiskarski pomoti tiskano. z udtiitkim spo štovani em Anton Jatcaz, založnik steinfeldske pive bratov Reininghaus v Gradcu, KOVO MESTO, 14 aprila 1901. iJ, knjigama, tiskarna in knjigoveznica v Novem mestu ■e n^judno priporoSaje t točno, liâuo in moderuo izvrSeTaiije vsakovrstnih tiskovin, kot bo; molitvCTe in drog« knjige v wakem obseiçii, Šolska iu društvena poroíik, trgovski lu olirtnijîki računi, pÍFina in koverti z nisiovom, uftslorne karte, viïitke, nporedni Hatki, ceniki, jedilni listi, pravila in Taprejenim«e sa điu-štva, lepaki itd. itd. — Nadalje : we tiskovine iň fast. diiboviíĚino, razne urade, županstva in Sole, za goBjiode notarje in odvetnilie, za indoFtrijo, trRovlno in ohrt, za liraniliiice in posojilniiie, društva itd., od na^adiiega črnega do finega v et barv enega tiska po tmeruiii cenah. Sedaj prenoTljena titkarna je tudi zmožna icvrievati razglednice v različnih barvali ter oskrbnje na željo kliSeJe po fotogrfliîjab, rizbah in koloriranih pođoViati, — Nadalje prijioTočanio veliko zalogo Tlakovrttne^a papirja, pisalnega orodja, rastriranih in obrtnijekili knjig, podobe «a v okrirje, ToSéilne tiste, pieanke in lieaiike za iule, notic-knjiiice, peresa in r»s!novretne tinte, «vinčnike, pečatni vosek, fino tintnike itd. Rase» knji^' iz laatne zaloi^e itnn brha * * * knjigarna * * * na prodiý vse tažn^še knjige slovenske literature, molitvenike t najvefji iïlifiri itd. itd ; podobice za kolektnro, prvo spoved in prvo sv. obhajilo, raalične svetinjica, kriii'e, roínivence. Oskrbujejo «e tofino v najkrajšem âasu knjige za cerkev, missale itd., tei druge teologične in znanstvena knjige p» izvirni ceni. Prav toplo priporočttjemo Bvojo najboljSe urejena m T vexanje vsaltorSnih knjig in protokolov za Soto, teriev in urade ter niolitveniknv otl navadne platnene do najfinejše S a grin-ve zave. Tudi različne gatanterijska izdelke izvršujemo točno in okusno. Posebno priporočujemo zalogo vsakoršnih za gimnazijo in ljudske šole ter drugih Šolskih potreblčin. Iz lastne zaloge priporoiujerao sledeče itnjige: Wnîuî ITviîuf fkť Člittifl«-! • povesti za mladino, primerna za šolska darila priporcSijivo OlUnl A.I iBtUi OJIlllIil, p„duino l)frilo za mlade in odrsĚřens, Mo je dosedaj 11 aveakov. Dobivajo se broSirani, trdo vezani in v elejjantni rudeĚi vezavi. Spisi Kriátof Šmída se bodo ie nadaljevali. Narodnii biblioteka. negotovih obrokih po 30 rin, snopie. Dosedaj je tzSlo in onn Berili) za kratek čaa. Obsega 51 snopičev po 40 vinarjev. Kdo» vzame 1180C m ena noc. vse snopiôe, doW »nopič po 36 vin, ITi'unîiuli'a Z nekaterimi podobami. Sestavil P. Florentin Hro vat. (Jena trdg veiane ivranjsKH me^ia. tnji^e i K aovin. Mladini. Osem mičnih povestic za mladino. Trdo vezane po vin, eleg. rudeĚa vezava IK, Zgodovina farâ ljubljanske ákofije. zgodovina ŠmarjeÉke fare na Dolenjskem. Cena 60 vin. Karmeljska bratovščina. P^ Ladislav Hrovat, broširana 14 vin. Mati Božja Bistriška, prestavil r. Ladislav Hrovat, bruiiirana 20 vin. TT., .... K -a I , p« 8v. Alfonzu Liguorakftm. Priredil in pnslo- Hlâni misijon ali duhovne vaje. venU p. Slarijan Širea o. r. sv. Franč V platno vezano 1 K (10 vin,, v nsnje 2 K 40 vin. Valvasor, Ehre des Herzogthums Krain. ^ Cena broširanih knjig (átirie veliki zvezki s podobami) 50 kron, vezanih T nsnje 80 kron. (aie-ij Cdgotomi urednik fr. Sni. WatzI. Izdajatelj in laloanik Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasi.