8554 AA
nvpFDN )A KNJIžN.
PRIL..v.
nSKI DNEVNIK
poštnina plačana v gotovini ,,,	_.w. ».
«». postale i gruppo Lena 5u(i ur
Leto XXXIX. Št. 98 (11.514)
TRST, sreda, 27. aprila 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboienem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NOBENEGA PRESENEČENJA V PRIPRAVAH NA VOLITVE
Jutri v senatni zbornici
VČERAJ POZNO POPOLDNE V TUNELU «MELARANCIO» NA A VTOCESTI RIM - FIRENCE
Dvanajst mrtvih dijakov in osem hudo poškodovanih
razprava o vladni krizi obračun strahovite prometne nesreče pri Firencah
kami, kajti sedanja vladna formula nima nobene resne alternative. Kar pa zadeva republikance je Mammi zavrnil predlog o predvolilnem sporazumu in dejal, da je pomembna predvsem trda roka pri vodenju gospodarske politike, na katero pa danes predstavniki drugih strank niso pripravljeni. Skratka, «laične» stranke vodijo med seboj močno konkurenco, sicer pa je že sedaj za to volilno kampanjo značilno, da vsaka stranka mrzlično tekmuje z vsemi ostalimi in da med njimi ni in verjetno tudi ne bo nobenih predvolilnih zavezništev.
R. G.
Zaostritev odnosov med socialisti in tremi laičnimi strankami - Datum volitev še ni znan
_ RIM — Zadnji dnevi osme zakonodajne dobe potekajo brez prese-*ečenj. Postopek za vladno krizo in za predčasne politične volitve je »tekel in nihče mu ne nasprotuje več. Jutri popoldne bo Fanfani zad-»jikrat govoril kot predsednik vlade. V petek bodo govorili predstavniki •Irank in najkasneje v soboto dopoldne bo Fanfani odstopil. Če bo Per-i kni opravil krog posvetovanj, ki je skoraj obvezen, bo parlament razpuščen v začetku maja. Predsednik •epnblike želi osebno preveriti navalu politično stanje in želi torej Potrditi, da to ni izvenparlamentar-118 kriza, o kateri je sklepal centralni komite neke stranke, ampak *° bila izpolnjena vsa ustavna določila.
Kar pa zadeva datum volitev, je •e vedno govor o možnosti, da bi T°Uli 19. junija za parlament in |*<len dni kasneje za deželne in krajne uprave. Fanfani včeraj o tem ®' hotel konkretno govoriti, dal pa razumeti, da ima raje prvi da-t"m, češ da '-papir stane isto» ne Slede na to. če so volitve skupne •'Močene. Vendar pa tudi pri tem,
0 čemer bo vsekakor odločal pred-•ednik republike, ni dramatičnih ra"lik. Fanfani je bil včeraj videti h>'ren in sproščen. V razgovoru s casnikarji je dejal, da se mu sploh ljubi pisati govora in .je šaliivo •Pregovoril o svojih «naslednikih»; končno pa je govoril o umetnosti ** Je njegov najljubši pogovorni Predmet.
. Vsekakor pa je poetično vzdušje Izrazito predvolilno. Stranke so tako prešle od «permanentne volilne kampanje* k razburkanim zborova-Pem, kot je navada v vsaki volil-1,1 kampanji. Mnogo govorimo o •predvolilnem sporazumu«, ki ga Zahteva KD in ga podpirajo social-dsmokrati. Sporazumu med petimi ^rankami spdanje večine, ki bi vse •^anke obvezoval za bodočo povo-np vlado. Vendar socialisti na ■p ne pristajajo in ne zamudijo no-"ene priložnosti, da bi to tudi podarili. Podtajnik PSI Claudio Mar-e včeraj v nekem intervjuju izjavili da socialisti zavračajo asimetrične pritiske* KD in KPI. ki Jočejo samo odstraniti edino poli-‘icno novost zadnjih let. to je avtonomijo socialistov. Bivši finančni "hnister Formica pa že govori o •Popadu med socialisti in demokri-. lani jn obtožuje De Mito, da je za časa Spadolinijeve vlade o-‘* * * * v vi’pjil teze Zveze industrijcev.
Po drugi strani so tudi socialdemokrati izredno ostri. Z namenom, hi s; prisvojili čim več glasov °Pernih laičnih krogov, obtožujejo •Pcialiste, da nosijo težke odgovoriti za padec vlade, ki «je delo-ala dobro*; obtožujejo jih tudi «ne-“ffontizmav, to je zavezništva s komunisti in skratka neprimerne '’pjne igre, ki škoduje državi. Tu-liberalci imajo podobno zadržale* čeprav nekoliko bolj umirjeno.
■unone namreč še vedno ponavlja, ra bi volitve laiiko preprečili in da J* Vsekakor osrednja točka okrepi-solidarnosti meči vladnimi stran-
•"1*111
r
Trčila sta avtobus, ki je peljal na šolski izlet 43 dijakov in težki tovornjak - Se petintrideset oseb zadobilo poškodbe - Zaskrbljenost staršev in profesorskega zbora neapeljske šole
FIRENCE — Brezskrbni izlet, ki bi bil moral biti lepo zadoščenje za 13-letne dijake neapeljske srednje šole »Eduardo Nicolardi*. se je včeraj sprevrgel v nedopovedljivo tragedijo. Mladi fantje in dekleta ne bodo nikoli več videli Gardskega jezera, kamor so se odpravljali, da bi proti konca šolskega leta spoznali lepote Italije. Namesto lepot in brez-skrbja pa smrt, kri. nepopisna žalost. Dvanajst mladih življenj je plačalo svoj davek neprizanesljivi smrti, veliko drugih dijakov, profesorjev in policist pa so v bolnišnicah v Firencah, nekateri se še borijo za
življenje. To je še žal nedokončni———-------r—r	..
V Neaplju je vest o nesreči silo
vito odjeknila, predvsem na šoli, ki so jo srednješolci obiskovali. V zbornici se je zbral ves profesorski zbor z ravnateljem na čelu, pred poslopje so prihiteli obupani starši, da bi zvedeli o usodi svojih otrok. Jok, kriki, solze, ječanje so preplavili ulico, kajti imen mrtvih še do pozne ure niso sporočili, ker ie identifikacija trupel zelo težavna. Neapeljski občinski svet, ki je prav takrat zasedal, je takoj prekinil se-
jo v znak žalovanja in hitro sprejel sklep, da bo pogreb na občinske stroške. Tudi toskanski deželni svet je prekinil zasedanje in takoj poslal ravnatelju neapeljske šole so-žalno brzojavko, kot tudi neapeljskemu županu.
Preiskava prometne policije bo sedaj skušala natančno ugotoviti vzroke te strahovite prometne nesreče in morebitne krivce. Vendar to spada že v rutino in tehnično delo. kajti mladih, ki so včeraj našli smrt pri Firencah, ne bo več mogoče priklicati k življenju. Obračun pa bo lahko še hujši, saj so nekateri dijaki utrpeli izredno težke poškodbe.
Na slikih (Telefoto AP); oba prizora sta bila posneta neposredne po trčenju v predoru Melarancio.
STRASBOURG — Predsednik Per-tini je včeraj prispel v Strasbourg, kjer bo danes opravil uradni obisk pri evropskem svetu. V jutranjih urah bo tudi govoril poslancem 21 evropskih držav, ki sestavljajo ta organizem.
viiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiHiiiiiinniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiaiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiHniiiiiiiu
OB PRISOTNOSTI NAJVIŠJIH PREDSTAVNIKOV DRUŽBENOPOLITIČNEGA ŽIVLJENJA SLOVENIJE
Priznanja OF predvojnim aktivistom, udeležencem NOB in zaslužnim povojnim družbenim delavcem
Med nagrajenci tudi zamejska rojaka Janko Cotič in Franc Lipovec-Tine
LJUBLJANA — V prisotnosti najvisjih predstavnikov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovenije ie bila včeraj v Ljubljani slovesna seja RK SZDL ob 42-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Na njej so. podelili dva j setim zaslužnim predvojnim aktivistom, udeležencem NOB in povojnim družbenim delavcem priznanja OF za njihov delež pri nastajanju in razvijanju ideje Osvobodilne fronte. Med letošnjimi prejemniki priznanja OF sta tudi dva zaslužna družbena delavca, ki sta delovala na Goriškem in Tržaškem in sicer Janko Cotič in Franc Lipovec - Tine.
Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik predsedstva Slovenije Viktor Avbelj. Poudaril je izjemen pomen ustanovitve Osvobodilne fronte pred 42 leti za obstoj in ves nadaljnji razvoj slo venskega naroda. Moč Osvobodilne fronte se je potrjevala v najtežjih preizkušnjah, predvsem pri razvoju slovenske partizanske vojske in pri utrditvi zavesti, da si jugoslovanski narodi lahko zagotovijo nacionalno samostojnost in pravičnejšo družbe no ureditev s skupnim življenjem v svobodni Titovi Jugoslaviji.
Viktor Avbelj se je zadržal tudi pan vlogi Socialistične zveze v sedanjih, kot je dejal, morda najtežjih in najzahtevnejših časih v vsem povojnem obdobju. Nadrobno je obravnaval gospodarske težave in slabosti, ki so privedle do njih, kot tudi obsodil tiste, ki za vse te slabosti in težave kri vijo socialistično samoupravljanje. Dosedanje izkušnje kažejo, da prav mobilizacija najširših delovnih množic, pomeni krepitev sistema socialističnega samoupravljanja, nedvomno najučinkovitejšo pot iz sedanjih težav.
Po teh uvodnih besedah je predsednik Republiške konference SZDL Frane Šetinc dvajsetim aktivistom Socialistične zveze podelil priznanja OF. Prejeli so jih: Adolf Arigler, Niko Belopavlovič, Justi Bevc, Tone Bole, Helena Borovšak, Lojze Bukovae, Darja Kolarič, Janko Cotič, Folti Hartman (kot eden najbolj vidnih kulturnic-prosvetnih delavcev med koroškimi Slovenci), Ladislav Kukec, Aleš Jelenc, Franc Lipovec - Tine, Vlado Miklavc, Mirko Remec, Janez Pečar, Antonija Rešeta, Stojan Požar, Vida Rudolf, šandor Varga in Fani Tomičevič.
JURE PENGOV
Dosledna borca proti fašizmu
Franc Lipovec-Tine
Rodil se je v mali brkinski kme-pri Materiji. Po smrti staršev ?* je 17 let sam vzdrževal s pri-l°žnostmm delom do vpoklica v voj-**°* Tudi po vojslci se je preživljal * Priložnostnim delom, pri tem pa *Pvznaval delavslco in nacionalno »manje na Primorskem, v pogojih str0ge ilegale pod fašizmom v Tr-1935. leta se je povezal z zna-tfj-mi antifašisti ter leta 1939 postal rian KPI. Lela 1934 je organizira-?? zbiral denarno pomoč za dru-**n« obsojenih na bazoviškem pro-leta 1930 ter jim jo osebno iz-V istem času je organiziral ,lcupino mladih antifašistov s Pro-*eko za boj proti fašizmu.
Februarja 1941, ko mu je uspelo *aPosliti se v ladjedelnici Sv. Mar-l,a.v Trstu, se je povezal s tam-*aiŠnjimi komunisti. Takoj po na-£®du na Sovjetsko zvezo je v la-“jedclnicj organiziral pomembno lupino antifašistov frontovskega Enačaja, let je ogromno vplivala na ^osnejšo borbeno razpoloženje ne le v ladjedelnici temveč v celem Tr-‘fu in okolici in organiziranje sku-p‘n OF, kasneje pa Delavske enot-*°»G. Po okupaciji Jugoslavije je
organiziral v predmestju Trsta skupine OF v povezavi in po direktivah sekretarja pokrajinskega komiteja KP Slovenije za Trst. Take skupine OF je tudi vodil na področju Sv. Ivana v Trstu. Od leta 1943 do pomladi 1944 je bil Lipovec sekretar OF rajona Sv. Ivan in Rocol, nato član glavnega odbora Delavske enotnosti za mesto Trst. Od avgusta 1944 do osvoboditve je bil član štaba in namestnik političnega komisarja komande mesta Trst. Od 5. maja 1945 do razpusta Narodne zaščite v Trstu je bil namestnik komandanta, od tedaj do konca 1945 politični sekretar rajonskega komiteja centra mesta.
Lela 1946 je bil izvoljen za člana CK KP Julijske krajine in za člana kadrovske komisije do leta 1952. Ob preltodu protimformbiro-jevskega dela partije v Neodvisno socialistično zvezo je bil član le-te do leta 1962, nakar je prestopil v članstvo KPI. oziroma v ZKJ po preselitvi iz Trsta v občino Piran leta 1970.
V občini Piran je nadaljeval s svojim delom v družbenopolitičnih organizacijah in sicer je bil od leta 1965 predsednik krajevne konferen ce SZDL Lucija, sodeluje pa tudi
v številnih organih ZZB NOV in v občinski konferenci SZDL Piran.
Za priznanje je predlagan zaradi pomembnega predvojnega revolucionarnega dela med ljudstvom na Tržaškem, na Krasu, v Brkinih in No tranjskem, ki je pripomoglo h kasnejši enotni in množični opredelit-
vi teh krajev za programi Osvobodilne fronte, velikega deleža pri organiziranju prvih odborov OF v Trstu in okolici že takoj po ustanovitvi OF slovenskega naroda, za uspešno opravljeno vojno-politične naloge med NOB in zaradi neumor-nosti v družbenopolitičnem delu ta ko na Tržaškem, kasneje na Obali in v občini ko je tkal in tke svoje bogate izkušnje političnega dela OF s SZDL.
Janko Cotič
Že pred vojno je sodeloval z drugimi mladinci v protifašističnem delu. Iz Postojne je prinašal prepovedano literaturo, ki so jo razmnoževali v zvoniku sovodenjske cerkve.
V začetku vojne je bil vpoklican k vojakom in dodeljen sanitetni četi. Konec leta 1942 je bil nekaj mesecev v Črni gori, kmalu zatem so mu domačini pogamali, da se je vrnil v Piemont. Tam je dočakal razpad kraljeve vojske. Takoj je odšel domov in se priključil partizanom. Po bojih na gorički fronti je bil v Kosovelovi brigadi, v južnoprimor-skem odredu, v bazoviški brigadi. Bil je dodeljen partizanski saniteti. Tik pred osvoboditvijo so ga dodelili komandi mesta Gorica.
Opravljal je funkcijo tajnika celice KPS v Sovodnjah, potem OF in kasneje SIAU. Leta 1947 je bil izvoljen v glavni odbor Demokratične fronte Slovenrev. Takoj po razmejitvi, ko so prišle Sovodnje začasno pod upravo občine Zagraj je postal
član občinske nprave. Po osamosvojitvi občine je bil izvoljen na listi DFS v občinski svet na prvih volitvah leta 1951. Vse do leta 1980 je bil v občinski upravi svetovalec, odbornik, podžupan.
Bil je tudi med tvorci socialistične sekcije v Sovodnjah in njen aktiven član dolgo vrsto let. V letu 1945 je bil med pobudniki ustanovitve prosvetnega društva, med tistimi, ki so zgradili prvi sovodenjski kulturni dom, leseno barako na Tan-covi fondi, nasproti današnjega Kulturnega doma. Ustanovil je sovodeni-sko športno društvo; bil je med tistimi, ki so prenesli športno diu-štvo Juventina iz Ločnika v Sovodnje. Ko so Sovodenjci ustanovili svoje športno društvo je bil 10 let tudi predsednik društva. Bil je veliko let predsednik prosvetnega društva in v tem svojstvu tudi predsednik odbora za gradnjo Kulturnega doma v Sovodnjah. Že več kot 10 let je tudi predsednik domače lovske družine. Vso povojno dobo ie tudi v upravnem odboru sovodenjske posojilnice. Pred 20 leti je bil med pobudniki za ustanovitev podružnice šole Glasbene matice v Sovodnjah. Bil Je član glavnega odbora SKGZ, Slovenske prosvetne zveze, Glasbe ne matice in član odbora za gradnjo Kulturnega doma v Gorici.
Primorski dnevnik jutri ne izide
Zaradi 24-urne splošne stavke v tržaški pokrajini, katerega se bodo udeležili tudi delavci tiskarske stroke. Primorski dnevnik, kot tudi drugi tržaški časopisi, v četrtek, 28. t.m., ne bo izšel. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo torej izšla v petek, 29. aprila. Bralce prosimo za razumevanje.
27. april 1941 klic k življenju
Več kot štiri desetletja po času, ko se je slovenski narod, zgneten med valjarje, ki so tedaj mleli usodo tudi velikih, ne le majhnih ljudstev, znašel razkosan med svoje nemilostne mejaše, stoletja lakotne naše zemlje, so dovolj dolgo obdobje, da lahko na ta čas pogledamo ne le iz določene časovne oddaljenosti, ampak tudi s stališča generacijske odmaknjenosti. Vrste akterjev tedanjih dogajanj se za radi neizbežnosti bioloških zakonitosti vse bolj redčijo in razsodniki najtemnejšega obdobja našega narodnega obstoja postajajo v vedno večjem številu sinovi in vnuki tistih, ki jih je najtemnejši čas naše zgo dovine postavil na razvodje usodnih odločitev.
Kloniti ali se upreti?
To je bila dilema, pred katero je stala na Večni poti v Ljubljani 27. aprila 1941 peščica mož, ki so v sebi začutili energijo trenutka v katerem so stali, ki so se zavedali, da bo talca ali drugačna njihova misel imela v svojem odmevu usodne posledice za ves narod, za vso deželo.
Toda dilema je bila v bistvu le formalna. Imperativ upora je bil neizbežen, izogniti se mu ni bilo mogoče. Slovenski narod je imel napisano smrtno obsodbo. Izničiti jo je bilo mogoče le z uporom. To je bilo povsem jasno. Potreben ie bil le klic v somrak nesvobode, klic k boju, k uporu, klic k življenju.
Klic na bojišče, na fronto. Osvobodilno fronto!
Bil je to klic, ki ga je slovensko ljudstvo pričakovalo in potrebovalo. Njegov odmev je Šinil v daljo in širjavo, vplamenil je željo po tem, da obstanemo, da živimo, da se u-resniči tisočletni sen o svobodi in pravici, sanjan in nedosanjan iz roda v rod.
Bil je to upor v brezupju. ki je imel eno samo orožje: brezmejno vezo v lastno moč, v svojo neminljivost, v neuklonljivost. In prav ta vera je bila tista, ki je potrdila pravilnost sedemindvajsetaprilske odločitve, zrušila je mit moči in nasilja in ni te prinesla svobode in pravice, ki si jo narod kroji sam, ampak je tudi preobrazila duh in lik malega naroda, ki si je stoletja prizadeval, da bi bil to, kar je zdaj postal.
Cena za to je bila velika in stra šna. Toda vsak račun je treba plačati. Tudi račun za svobodo in pravico. Plačali smo ga; danes lahko ocenjujemo, kaj smo zanj dobili. In sodba o njem ne more biti drugačna, kot da ji napišemo zgodo-vinslco najvišjo' možno oceno.
27. april 1941 je bil klic k življenju!
Vsi mi smo danes otroci tega klica.
Ker smo tu in ker živimo.
BOJAN PAVLETIČ
epilog prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj pozno popoldan na avtocesti v bližini toskanskega glavnega mesta.
Strahovita prometna nesreča se je pripetila v tunelu «Melarancio», ko sta trčila avtobus z dijaki in težak tovornjak, ki je prevažal železne cevi in katerega sta spremljala dva policaja. Tovornjak je trčil v avtobus, saj je bil promet zaradi del na avtocesti preusmerjen na samo en pas, in mu dobesedno presekal levi del. Prizor, ki se je nudil prvim reševalcem, je bil grozljiv. Iz avtobusa so se razlegali obupani klici, kri je preplavila sedeže, mlada življenja so mrknila.
Še sedaj niso identificirali vseh trupel. kajti trupla mladincev je komajda spoznati.
Šolski izlet se je začel včeraj zjutraj ob 8. uri v Neaplju. Na avtobus, ki je pripeljal iz Beneven-ta, je stopilo 43 dijakov in šitrje profesorji, da bi se popeljali do znamenitega Gardskega jezera v Lombardijo. «Ko je avtobus odhajal, je že takrat trčil v dva avto-Vncbila. šoferju sem zakričal, naj pazi,* je dejal oče nekega dijaka, j Izlet se ni začel pod najboljšo j zvezdo in že ta dogodek je nekako napovedoval poznejšo tragedijo, ki i se je odigrala v temnem avtocestnem tunelu blizu Firenc. Devet dijakov je bilo na mestu mrtvih, trije pa so umrli med prevozom v bolnišnico ali v samih bolnišnicah.
Samo šestnajst jih je nepoškodovanih, osem so jih zdravnika pridržali. Vzroki nesreče seveda niso še pojasnjeni, vendar kaže, da je tovornjak v slabo osvetljenem tunelu zapeljal malce preveč na sredo cestnega pasu in tragedija je bila neizbežna. Zaradi te strahovite nesreče, v katero so bili vpleteni še dva avtomobila in dva kamiona, je premet zastal na avtocesti več ur. Florentinski prefekt Ricri je takoj uvedel pripravno stanje, da bi bila reševalna akcija čim bolj hitra.
■uiiiiiiiimiiiuiuiiiiiiimiiiiiiiiiMiif niiiimiiiiiitiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiumiiiiimiiHiiHiiiiiiiniiioiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiniiiiiiHmiiiiiiiiiiia
HUDA ZAOSTRITEV ODNOSOV MED ŠVEDSKO IN SZ
Švedska ne mara sovjetskih podmornic pred svojo obalo
Oktobra lam naj bi jih 6 priplulo celo pred Stockholm in pomorskim oporiščem Muskoe
STOCKHOLM - Z objavo poročila posebne parlamentarne komisije o ponavljajočih se primerih kršitve teritorialnih voda in oprezanja okiog vojaških oporišč se je včeraj bržkone sprožil najhujši diplomatski incident med Švedsko in Sovjetsko zvezo v vsej zgodovini njunih odnosov. Švedska vlada je že včeraj odpoklicala svojega veleposlanika Carla De Geera iz Moskve, uradno in zelo ostro protestno noto pa je v švedski prestolnici izročil sovjetskemu veleposlaniku Borisu Panki-nu osebno predsednik vlade Olof Palme.
Švedska krivi SZ «grobe kršitve* teritorialnih voda v bližini pomorskega oporišča Muskoe južno od Stockholma, obsoja te «nezakonite dejavnosti* in zahteva, naj jim so vjetske oblasti napravijo konec. Protest švedske vlade sledi včerajšnji objavi poročila omenjene komisije, ki so jo sestavljali zastopniki vseh političnih strank (razen komunistov) in je za pet mesecev pregledala ves
razpoložljivi material v zvezi z vdi ranjem neznanih podmornic v švedske teritorialne vode, kar se je dogajalo zlasti lam oktobra.
Komisija je po izčrpnem delu ugo to vila, da so bile podmornice sovjetske in je zanikala, da bi mogle pripadati članicam NATO. Poroči lo ugotavlja, da so oktobra lani 3 sovjetske podmornice, med katerimi dve zelo majhni (široki 3 metre in dolgi od 10 do 20 m) vdrle v zaliv Horfsjarden, okrog 60 km južno od Stockholma, in se približale do 2 km od pomorskega oporišča Muskoe. Ostale 3 podmornice, med njimi ena «mini», so se pa vrinile med oto čjem pred prestolnico, kateri se je najmanjša toliko približala, da ie zaplula v luko.
Mini podmornice so bile neznane ga tipa in so se plazile po morskem dnu, ena med njimi celo z gosenicami. v globini 30 m. O tem pričajo fotografski in kinematografski posnetki sledov, ki so jih včeraj ob javili. Kot je znano, so oktobra lani
Jutri v Trstu splošna stavka
V tržaški pokrajini bo jutri 24-urna splošna stavka, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza iz protesta proti zadržanju pristojnih dejavnikov na krajevni in vsedržavni ravni ob naraščanju gospodarske krize v zasebnih in javnih industrijskih obratih, v nadrobni trgovini in v dejavnostih, ki so vezane z delovanjem tržaške luke.
Med jutrišnjo stavko, id ima kot glavni cilj obrambo delovnih mest in zahtevo po novih zaposlitvah, bo tudi sindikalna manifestacija, Ki se bo po sprevodu udeležencev po mestnih ulicah ob 11.30 zaključila z zborovanjem na Oberdankovem trgu. (Poročilo na 2. strani.)
Drevi v Trstu Italija-ČSSR
V okviru kvalifikacij za na stop na evropskem nogometnem prvenstvu «nnder 21* bo drevi Italija na stadionu «Grezar» v Trstu odigrala morda odločilno srečanje proti Češkoslovaški, ki je.v treh tekmah zabeležila prav toliko zmag, medtem ko imajo »azzurri* za sabo dve zmagi in en poraz, ravno v gosteh proti drevišnjemu nasprotniku.
Nasploh pa bo današnji dan bogat z nogometom; na sporedu bo tudi prijateljska tekma med olimpijskima reprezentancama Italije in Irske ter kar osem j srečanj v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo.
švedske vojaške sile lovile za nekaj tednov z vsemi razpoložljivimi plovili in letali «neidentificirane» podmornice, ki so jih sedaj istovetili. Komisija je obenem sporočla, da so lani zabeležili več kot 40 kršitev švedskih teritorialnih voda in je priporočila vladi, naj kupi še nekaj posebnih helikopterjev za lov na podmornice.
Iz Moskve še niso reagirali na diplomatski protest. Doslej so pripisovali obtožbe zlonamernim natolcevanjem švedskih desničarskih krogov, čeprav je bila SZ v veliki zadregi. ko je oktobia 1981 njena podmornica nasedla piav na obali pred oporiščem Muskoe Toki at je položaj sovjetskih oblasti še mnogo bolj težaven, saj bodo morale odgovoriti na uraden protest nevtralne Švedske. ki je izzval velik odmev po vsem svetu.
V Kairu pogovori ShuUz-Mubarak
KAIRO — Ameriški zunanji minister Shultz je včeraj v Kairu potrdil egiptovskemu predsedniku Mubaraku nujnost, da pride čim prej do umika vseh tujih sil iz Libanona. Poudaril je, da bo ameriški predsednik Reagan storil vse, kar je v njegovi moči, da bi dosegel ta cilj.
Shultz bo danes dopotoval v Jeruzalem, kjer bo imel stike z izraelskimi voditelji, nato pa bo svojo pot nadaljeval v Libanon, morda pa še v Jordanijo, Sirijo in Saudsko Arabijo.
BRUSELJ — Predsednica jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Milka Planinc je včeraj opravila prvi dan svojega uradnega obiska v Belgiji. V jutranjih urah jo je sprejel belgijski kralj Baudouin, takoj nato pa je imela prvi uradni pogovor z belgijski)., ministrskim predsednikom Martensom.
V MESTU IN OKOLICI BO VSA DEJAVNOST OHROMUENA ZA 24 UR
OBRAMBA DELOVNIH MEST JE GLAVNA ZAHTEVA
OB JUTRIŠNJI SPLOŠNI STAVKI V POKRAJINI
Enotna sindikalna zveza jo je oklicala v znak protesta proti brezbrižnosti pristojnih dejavnikov ob naraščanju gospodarske krize - Pokrajinski in miljski občinski svet bcsta drevi razpravljala o kriznem stanju - Interpelacija KPI tržaškemu županu
Delavski Trst se pripravlja na jutrišnjo 24-urno splošno stavko, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, da bi protestirala proti brezbrižnosti pristojnih dejavnikov na krajevni in vsedržavni ravni ob naraščanju gospodarske krize, ki že dalj časa pretresa tržaško pokrajino. Jutrišnja stavka hoče biti predvsem — kot poudarja e-notna sindikalna zveza — protest do sogovornikov, na eni strani podjetniške kategorije, zaradi pomanjkanja vloge pri reševanju problemov podjetij v krizi in verodostojnih industrijskih pobud, na drugi strani pa tudi do vsedržavne vlade in deželnega odbora, da bi podjetja z dižavno soudeležbo v Trstu ponovno zadobila nekdanjo vlogo in da bi bilo v okviru dežele doseženo konkretno socio t ekonomsko ravnovesje tržaškega območja.
Enotna sindikalna zveza, ki je v teh dneh zaključila vrsto skupščin na delovnih mestih glavnih podjetij in obratov, da bi delavstvo podrobno seznanila s cilji jutrišnje stavke, po-
Jutrišnjo celodnevno splošno stavko v tržaški pokrajini bo spremljala tudi sindikalna manifestacija. Začela se bo ob 9 30, ko se bedo udeleženci zbrali na trgu pri Sv. Jakobu in na Trgu Unita; na prvem se bodo zbrali zaposleni v industrijskem sektorju, na drugem pa uslužbenci sektorjev prevozov, javne uprave, trgovine in služb. V sprevodu po mestnih ulicah bodo nato krenili na 0-berdankov trg, kjer bo ob 11.30 zborovanje treh pokrajinskih tajnikov Degrassija, Gialuza in Fabriccija.
Ob splošni stavki v obrambo tržaškega gospodarstva odbor Sindikata slovenske šole — tajništvo v Trstu, napoveduje za jutri, 28. aprila, celodnevno stavko na slovenskih šolah.
živa vse delavce, upokojence, mladino in brezposelne, naj se v čim-večji meri udeležijo stavke, ki mora ohromiti vso dejavnost v pokrajini, od industrije do javnih uprav, prevozov in raznih služb z zaprtjem vseh trgovin (s tem v zvezi sindikalna zveza poziva posamezne trgovce, naj na tak način pokažejo Svojo solidarnost tistim, ki se borijo za delovno mesto).
Drevi se bo sestal pokrajinski svet; seja je bila sicer predvidena za jutrišnji dan, anticipdrali pa so jo, ker ima skupščina med glavnimi točkami dnevnega reda prav razpravo o dveh resolucijah (predložili sta ju svetovalski skupini KPI in PSI), ki obravnavata krizno stanje
Da je ta kriza res huda je razvidno že iz nekaterih podatkov; v zadnjih mesecih se je zaposlitvena raven v pokrajini dramatično poslabšala; v industrijskem sektorju se je v obdobju med julijem 1981 in januarjem 1983 število zaposlenih zmanjšalo za 8 od sto, na vsedržavni ravni pa za 4,4 od sto. V istem obdobju se je kar za 54,9 od sto povišalo število oseb, ki iščejo zaposlitev, na vsedržavni ravni pa se je število brezposelnih povišalo le za 10 od sto. Te podatke navaja svetovalska skupina KPI v občinskem svetu v interpelaciji, prvi podpisnik je načelnik Calabria, županu. Z njo mu zastavlja vrsto točnih vprašanj; predvsem pa želi vedeti,' katere so bile konkretne akcije, da bi občina odigrala aktivno vlogo v tej tako zaskrbljujoči fazi krajevnega gospodarstva.
Vso podporo jutrišnji splošni stavki je zagotovila miljska občinska u-prava; občinski odbor je tudi pripravil posebno resolucijo, o kateri bo drevi razpravljal občinski svet; v njej je med drugim rečeno, da tudi krajevne uprave lahko s svojo politiko odigrajo važno vlogo pri premoščanju te krize s primemo politiko glede osebja in uporabe teritorija ter javnih del, da bi na tak način prišlo do razvoja produktivnih dejavnosti.
Ob priložnosti jutrišnje stavke so tiskovno poročilo izdala tudi ženska gibanja KPI, PLI, PRI, PSDI in PSI. V njem podčrtujejo važnost, ki jo je zadobila ženska prisotnost na tržišču dela tudi v našem mestu. Istočasno podčrtujejo potrebo po spoštovanju zakona, ki določa enakopravnost med moškim in žensko na delovnem mestu. Ženska gibanja o-menjenih strank nadalje vidijo v zahtevi po primernejši politiki poklicnega usposabljanja in rekvalifi kacije tisti instrument, s katerim je mogoče takoj odgovoriti na vse ve čje ponudbe po ženskem delu.
Uslužbenci pri dnevnikih in RTV pa bodo stavkali že danes, tako da časopisi, ki izhajajo v Trstu, jutri ne bodo izšli, danes pa po radiu, in televiziji ri<f bo poročil. NjitTOVarsin-dikalna federacija je ob priložnosti izdala poročilo, v katerem med drugim pravi, da je teden boja za delo,
ki ga je proglasila pokrajinska federacija CGIL - CISL - UIL, pomenil trenutek velike mobilizacije in povezovanja med delavci, brezposelnimi, mladimi in delavci v dopolnilni blagajni; vendar boja še ni konec, predvsem zaradi nezadovoljivih odgovorov s strani vlade, deželne in krajevnih uprav ter zasebnih podjetnikov. Tudi ta kategorija, ki je že itak v težavah pri obnovi delovnih pogodb, doživlja določene probleme, zaradi česar je pristopila k stavki, pokrajinsko vodstvo FLSI pa poziva vse delavke in delavce, naj se udeležijo jutrišnje manifestacije.
Sindikalno Skupščino pred jutrišnjo stavko bodo danes imeli uslužbenci tržaške občine.
Deželni svet razpravljal o zdravstveni reformi
Deželni svet F—JK je na včerajšnji dopoldanski in popoldanski seji
razpravljal o stanju zdravstvene reforme; razprava se je odvijala na osnovi poročila, ki ga je podal pristojni odbornik Antonini. Poleg tega je rkupščina odobrila zakonski osnutek o poklicnem izpopolnjevanju osebja krajevnih zdravstvenih enot. Začela je tudi razpravo o predlogih glede konzorcijev za bonifikacijo.
Prvi del seje je bil posvečen odgovorom na vprašanja in interpelacije: nanje sta v imenu odbora odgovorila odbornika za krajevne u-stanove Tripani in za kmetijstvo Mizzau. Deželni svet se bo ponovno sestal danes in nadaljeval razpravo o konzorcijih za bonifikacijo.
Brzojavka
predsednika Pertinija dolinski občini
Žal je prispela (ne vemo po čigavi zaslugi) z veliko zamudo
Predsednik republike Sandro Per-
• V Novinarskem krožku bodo danes ob 16.30 predstavili publikacijo prof. Rinalda Derossija »Kraška beležnica* in ob tej priložnosti predvajali barvne diapozitive o Krasu.
• Jutri ob 20.30 bo v baziliki sv. Silvestra nastopila videmska čem-balistka Fazia Maddalena Mazzer.
tini je poslal upravi in vsem občanom dolinske občine brzojavko, v kateri izraža voščila in prisrčno solidarnost za proslave, ki so jih priredili v občini ob 40. obletnici padca nacifašizma. »Drago mi je, piše predsednik Pertini, da izrazim živo in iskreno podporo vašim pobudam ob slovesnem proslavljanju obletnice osvoboditve, pri katerih bodo sodelovala kvalificirana predstavništva i-talijanskih skupnosti iz Istre v istem duhu plemenitega bratstva, ki je pred štiridesetimi leti navdihoval skupen boj proti nacifašističnemu tlačanstvu*.
Pertinijeva gesta je nadvse pomembna in dobrodošla in dokazuje veliko občutljivost za dogajanje in razmere v teh krajih, povsem nerazumljivo pa je, zakaj je brzojavka, ki jo je predsednik poslal že v petek, 22. aprila, ob 12.30, prispela na dolinsko občino šele včeraj, ob 8.50, ko so se proslave že zaključile. Slabo poslovanje poštne uprave (vprašujemo se, mar ni včasih celo namerno) je bilo že večkrat v središču pozornosti naše javnosti, tokrat pa je preseglo vse meje dostojnosti. Bo tokrat, za tako grobo zamudo, kdp odgovarjal?
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE 0 POSVETOVALNICAH
Deželni nadzorni odbor bo odločal
če je pravilnik v skladu z zakoni
Vroča razprava o novem pravilniku družinskih posvetovalnic, ki ga je pred kratkem sprejela KZE
Osnutek za poenotenje pravilnikov vseh tržaških družinskih posvetovalnic, ki so ga sprejeli na zadnji skupščini KZE — zanj so glasovali predstavniki LpT, KD in MSI, predložila pa ga je tik pred glasovanjem LpT — predstavlja poskus določenih reakcionarnih političnih sil, da izvotlijo vlogo posvetovalnic. da ukinejo njihovo družbeno vodenje in istočasno lotizirajo in torej neposredno kontrolirajo tudi to pomembno družbeno službo. Taka je bila v strnjenih besedah politična ocena, ki so jo dali o tem vprašanju predstavniki strank (Ro-tondaro za PSI in Pessato za KPI, oba v skupščini KZE). predstavnice ACLI in UDI ter številni operaterji v družinskih posvetovalnicah na včerajšnji tiskovni konferenci, ki
• Miljski občinski svet se danes sestane na izredni seji.

V PRIČAKOVANJU DEŽELNIH (A TUDI PARLAMENTARNIH) VOLITEV
Politične sile se že pripravljajo na sestavo svojih kandidatnih list
Na sedežih strank tečejo v teh dneh zadnje mrzlične priprave za popolno usposobitev propagandnega stroja za bližnje deželne in skoraj gotovo tudi parlamentarne volitve, ki bodo na sporedu v nedeljo, 26., in v ponedeljek, 27. junija. Deželni svet bodo formalno razpustili v sredo, 11. maja. nakar bo predsednik Comelli tudi uradno odprl volilno kampanjo, ki pa je v Trstu in tudi v deželi dejansko že v polnem teku.
Tržaško volilno okrožje je imelo na prejšnjih deželnih volitvah na razpolago petnajst mandatov, z u-padom števila prebivalstva pa bo naše mesto formalno izgubilo enega ^^vgtovalca,' kar pa ne izključuje možnosti' da bo Trst v zapleteni Igri osličkov obdržal še dalje isto število predstavnikov v deželni skupščini. Pri tem naj še dodamo, da bo v deželnem svetu v novi mandatni dobi sedelo 62 svetovalcev
tržaškega gospodarstva.
......murni,..........................................................m..,......................m....................................
TRAGIČNA NESREČA VČERAJ POPOLDNE V UL. SLATAPER
Smrtni padec ženske s 4. nadstropja
Ljubica Zejinskijeva je skušala priti skozi okno v stanovanje .	■ i !-	: i -	j n obležala mrtva
spodrsnilo ji je, treščila je na dvorišče

1
Zenska srednjih let je včeraj strmoglavila z okna svojega stanovanja v četrtem nadstropju in obležala mrtva na notranjem dvorišču poslopja v Ul. Slataper 12.
Tragedija se je dogodila malo po 13. uri. Takrat se je 43-letna Lju-
čenki ime) vrnila domov z nakupa vanja v mestu; v rokah je imela dve najlonski vrečki s kupljenim blagom. Tudi včeraj, kot že nekajkrat prej, pa je ob odhodu z doma pozabila ključe v stanovanju v če trtem nadstropju. Ob takih primerih, ki so postajali zadnji čas še kar pogosti, si je pomagala tako, da se je splezala v stanovanje skozi okno, ki daje na notranje dvorišče in ki je le meter oddaljeno od manj še ploščadi na notranji strani poslopja, ki vodi v stranišče, skupno za vse stanovalce četrtega nadstropja.
Zenska se je zato oglasila pri sosedi, 76-letni Carli Zaccaria vd. Co-drich, ter jo proprosila za stolico, da bi si z njo pomagala pri prehodu s sicer ograjene ploščadi na okno svoje kuhinje. Codricheva jo je posvarila, naj se ne plazi na okno, ker je le to zelo nevarno, Zejinskijeva pa je njeno svarilo preslišala »Violeta — tako so pravili Ljubici Zejinskijevi sosedi — je že vsaj
dvajsetkrat uspešno prišla v svoje stanovanje skozi to usodno okno, ko je pozabila doma ključe,* nam je povedala Codricheva, »tokrat pa ji je pri prehodu spodrsnilo in strmo giavila je v prazno.*
Potem ko je pristavila stolico k železni ograjici na ploščadi, je Zejinskijeva sezula čevlje, se povzpela na stolico, z eno nogo je bila že stopila na polodprto okno, ko je hotela stopiti še z drugo pa je izgubila ravnotežje; padla je v globino, skušala se je rešiti s tem, da je zagrabila za eno od številnih vrvi, razpetih od enega do drugega dela dvorišča, na katerih gospodinje sušijo perilo, vrv pa ni zdržala, str gala se je in za nesrečno žensko ni bilo več pomoči. Po več kot desetih
biča Zejinski (tako je bilo ponesre-
...............................................................................
NADALJEVANJE PREISKAVE 0 KRUTEM UMORU ŽENSKE
MORILEC IZ UL. C0R0NE0 ZBEŽAL NAJBRŽ V ŠVICO ALI NA POLJSKO
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture nadaljujejo s preiskavo o okrutnem umoru 69 letne Karmen Zorč in o poskusu umora njenega moža Matjaža Babiča, ki naj bi ju v ponedeljek zjutraj zakrivil Babičev šofer 26 letni Danko Vukoma novič. Preiskovalci so mnenja, da je Vukomanovič, takoj po zverinskem pretepu v Babičevem stanova nju v Ul. Coroneo 31, med katerim je z nekaj udarci z bronastim kipcem do smrti prebil lobanjo ženske ter hudo ranil moškega, ukradel Ba bičev avtomobil ter zbežal neznano kam. Domnevajo, da se je zatekel ali v Švico ali na Poljsko, kjer naj bi že prej opravljal nekatere posle. »V teh dveh državah bi se zaradi starih poznanstev lahko bolje skrival kot v kaki drugi državi,* nam je povedal načelnik tržaškega letečega oddelka dr. Petrosino.
Namestnik državnega pravdnika dr. Grohmann. ki vodi preiskavo, je medtem sinoči zaslišal Matjaža Ba-
biča v tržaški bolnišnici, kjer se zdravi za posledicami hudih poškodb na glavi. Vse kaže, da je za čel Vukomanovič z divjim klestenjem s kipcem po Zorčevi in po Babiču, ker naj bi ga ženska zasačila pri kraji v stanovanju. Potem, ko je oba pokončal (Babič se je pod tež kimi udarci, onesvestil, Vukomanovič pa je menda mislil, da je tudi njega konec) je nagrabil nekaj de narja, ki ga je imel lastnik v sta novanju, in zbežal. Preiskovalna ak cija je stekla več kot dve uri po umoru, tako da je imel domnevni morilec dovolj časa, da je zapustil ne samo tržaško pokrajino, marveč tudi našo deželo. Tržaški preiskoval ci so o umoru obvestili tudi jugoslo vansko milico, ki je začela iskati Vukomanoviča v Jugoslaviji, bolj malo pa je verjetno, da se je le ta zatekel prav v Jugoslavijo.
I Žrtev krutega umora, Karmen Zorč, je bila dolga leta vzgojitelji ca v slovenskem Dijaškem domu v Trstu.
(eden več kot danes) in to spričo porasta števila volilcev v sosednji Furlaniji. Vse te, sicer zelo stvarne hipoteze, mora sedaj potrditi še deželni odbor s posebnim odlokom.
Kot smo omenili, je bilo 1. 1978 izvoljenih v tržaškem volilnem o-krožju 15 svetovalcev in sicer štiri demokristjani, štiri komunisti, štiri listarji, po enega svetovalca pa so izvolili socialisti, misovci in Slovenska skupnost. Čeprav so nove kandidatne liste še vedno v tako imenovani fazi preverjanja, je danes lahko že mogoče v grobih obrisih napovedati, kakšne so usmeritve, a tudi še odprta vprašanja, s katerimi se soočajo stranke pri končni izbj^j, .kandidatov za deželni svet.
-Komunisti so na Tržaškem izvolili pred petimi leti štiri svoje zastopnike in sicer Rossettija. Iskro, To-nela in sedanjega predsednika deželne skupščine Collija. Govori se. da partija misli spet kandidirati vse štiri omenjene predstavnike, čeprav so pred časom krožile govorice, da sam Colli osebno ne misli več nastopati na volitvah. Lista za Trst je na tako imenovanih »primarnih* volitvah spet potrdila svoje tri svetovalce (Giuricina, Pellisa in Tas-sinarija), ki se jim bo baje pridružil sedanji načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu Gam-I bassini. Lista je na zadn iih volitvah izvolila na deželo tudi bivšega po-1 slanca KD Bologno, ki pa je že I pred časom odstopil iz tega gibanja ter v skupščini nastopil kot neodvisen.
V demokristjanskih vrstah pa je «bitka» za kandidature še povsem odprta. Skoraj gotovo bosta spet kandidirala sedanji odbornik za pre voze Rinaldi in primarij Pietri, za ostali dve možni mesti pa bo treba počakati na politični razplet dogod kov v samih vodstvenih strukturah te stranke, kjer imajo sedaj večino razne struje, ki so na zadnjem kongresu kot «protiutež morotejcem* izvolile za deželnega tajnika Bia-suttija. Največje možnosti za ponovno kandidaturo ima seveda odbornik za proračun Coloni, za četrti mandat pa je še vse povsem odprto. Svetovalec Vigini je že najavil, da ne bo kandidiral, njegov »naslednik* pa bi lahko bil sedanji občinski svetovalec Vattovani.
Tudi v aprilu porast življenjskih stroškov
Statistična služba tržaške občine sporoča, da se je aprila indeks življenjskih stroškov v Trstu zvišal za en odstotek v primerjavi s prejšnjim mesecem in za 17,1 odstotka v primerjavi z aprilom lanskega leta. Najbolj so porasli stroški za stanovanje (+2,8 odst.), najmanj pa stroški za oblačila ( + 4 odst.). Tudi v Milanu in Bologni so življenjski stroški aprila narasli za en odstotek, v Turinu pa za 1,2 odstotka.
metrih padca v globino je obležala mrtva na dvorišču.
Na kraj nesreče so prišli zdravniki in bolničarji Rdečega križa ter policisti, ki so uvedli preiskavo o smrti ženske. Dežurni namestnik državnega pravdnika je podpisal nalog o prenosu trupla v mrtvašnico, kjer bo na razpolago sodnim oblastem. Ljubica Zejinskijeva je stanovala v Ul. Slataper zadnjih šest let; živela je ločena od moža. Konec preteklega tedna se je mudila na tridnevnem obisku pri sorodnikih v Istri, od koder se je bila vrnila v ponedeljek zvečer, dan pred usodnim, tragičnim padcem.
za mesto deželnega svetovalca poteguje tudi nekdanji predsednik pokrajine Carbone.
Pridržana prognoza za mladega vespista
Komaj 16-letni mladenič se je včeraj popoldne hudo ponesrečil v prometni nesreči na križišču med Ul. Felluga in .Ul. Aldegardi, kjer je vespa 125, na kateri se je peljal študent Giorgio Rosani iz Ul. Pasteur 2, silovito treščila v fiat 850. Rosanija je vrglo na cestišče, kjer je obležal v nezavesti.
Po takojšnjem prevozu z rešilcem RK v bolnišnico so’1?» zaradi hudih udarcev V glavtr sprejeli na oddelku za- oživljanje s pridržano prognozo. Mladenič si je v nesreči zlomil tudi piščal leve noge. Fiat 850 je upravljal 24-letni Claudio Risigari iz Ul. Matteotti 22.
Jutri v Trstu Slovenski oktet
V tržaškem Kulturnem domu se nam jutri zvečer obeta res izjemen kulturni dogodek. Na povabilo Glasbene matice bo namreč koncertiral sloviti Slovenski oktet, ki prav letos praznuje tridesetletnico svoje dejavnosti, za jutrišnji nastop pa je ansambel pod umetniškim vodstvom Antona Nanuta pripravil spored izključno slovenskih skladb. V prvem delu programa bomo lahko poslušali skladbe sodobnih avtorjev, ki so bile napisane posebno za ta ansambel, drugi del sporeda pa obsega v glavnem pesmi skladateljev polpretekle dobe, med njimi nekatere, ki so že skoraj ponarodele.
Prepričani smo. da bo tudi tokrat naše občinstvo praznično in v velikem številu sprejelo ta priljubljeni slovenski pevski ansambel. Koncert se bo začel ob 20.30.
ga po novem pravilniku sestavljali 3 predstavniki KZE, predstavnik zdravstvenega okrožja, 7 uporabnikov in le 2 operaterja, kar bi tudi po včerajšnjih trditvah LpT zagotovilo večjo demokratičnost, po mnenju operaterjev pa predstavlja prisotnost strank samo lotizacijo in birokratizacijo službe.
Kako bodo ženske in sedanji u-pravni odbori šestih tržaških družinskih posvetovalnic odgovorili na ta poskus krčenja prostora za demokracijo in participacijo ljudi? Na včerajšnji razpravi so sprejeli dva predloga: najprej se bo moral o novem osnutku pravilnika izreči deželni nadzorni odbor, saj vsebuje pravilnik številna nesoglasja z državnima in deželnim zakonom, hkrati pa bodo posvetovalnice nemoteno delovale.
so jo priredili upravni odbori tržaških posvetovalnic.
V razpravo, ki se je odvijala v vročem, toda discipliniranem vzdušju (nestrpnost se je pojavila le pri posegu listarja Camberja) v prostorih posvetovalnice za Kjadin in Rocol, so posegli mnogi in med nji mi številni operaterji. Z jezo in grenkobo so opozarjali na pomanj kljivost.i novega osnutka na področju preventive, kadrovskega sestava, strokovnega izpopolnjevanja itd., u-gotavljali so nesoglasja z državnima in z deželnim zakonom. Vsekakor pa je bilo v ospredju vprašanje sestave upravnega odbora, ki naj bi
Razstava Jasne Merku v Slovenskem klubu
najavljeno tudi predavanje Pavla Merkuja o narečni poeziji. Predavanje pa je na žalost odpadlo zaradi predavateljeve bolezni.
O Jasni Merku je najprej spregovorila Barbara Gruden, ki je P® udarila, da se umetnica ukvarja bodisi z oblikovanjem, bodisi z <f: metniško grafiko. Sledil je krajst razgovor, kjer je Jasna Merku med drugim poudarila, da v svojih na)' novejših delih išče, kar je v človeku magičnega in skrivnostnega.
Govor je bil seveda tudi o razite kah med oblikovanjem in umetniško grafiko, pa o različnih tehnikahi ki se jih avtorica poslužuje. Vsekakor si velja razstavo ogledati.
• Izdan je bil državni zakon
kmalu bo objavljen v Uradnem B" stu — ki v pričakovanju na dokončno ureditev finančnih odnosov med državo in deželo nakazuje nadaljnjih 200 milijard lir Furlaniji - Ju* lijski krajini.
Sinoči je bilo v Slovenskem klubu odprtje razstave grafik mlade tržaške likovne umetnice Jasne Merku. Ob odprtju razstave je bilo
..............................................................
• V Trstu - so te dni ustanovili «Združenje prijateljev muzejev*, M so ga poimenovali pc nedavno u' mrlem umetniku Mascheriniju.
NA SINOČNJI SEJI SKUPŠČINE
V okviru KZE so ustanovili sektor za socialno skrbstvo

SKUPINA «LE BALCON» V PETEK V AVDITORIJU
Nosilec kandidatne liste Slovenske skupnosti bo spet sedanji svetovalec Drago Štoka, dobre možnosti za ponovno kandidaturo na listi PSI pa ima tudi Arnaldo Pittoni, čeprav ni nobena skrivnost, da se
V petek zvečer bo v tržaškem Avditoriju nastopila pred občinstvom radijska kabaretna skupina «Le bal-con» s predstavo v italo slovenščini tGiordob, cardragi!*. Naslov, ki zveni zelo rebusko, strupeni dvojezič-neži razlagajo tako’e: GIOR (no) - DOB (er dan), CAR (o) DRAGI. Predstavili bodo vrsto znanih in manj znanih likov: listarskega kan-tavtorja Pina, skupino ^Akcija 1948, se še spuneste?», profesorja Pirhov-c a, Ilaria Maranzano, odbornika, Pecorellija. župana Burbona, ljub ljonskega arhitekta Podvevška. profesorja Neuricha in njegovo Ucio in vrsto italijanskih in slovenskih «odpadnikov». Skupina bo poskusila prenesti radijski kabaret v dvorano pred živo občinstvo, kabaret pa je spet poskus dvojezičnega sporeda, zahtevno in morda tvegano spaja nje različnih pojmov in različnih jezikov v gledališko zanimiv večer.
Naj še omenimo, da se skupina, ki jo sestavi ajo Lilla Cepak in Noe mi Calzolari ter slovenskemu občin stvu bolj znani Sergij Verč, Boris Kobal in Aleksander Vodopivec v teh zadnjih dneh ukvarja z najraz ličnejšimi težavami tehničnega in praktičnega značaja. Italijanski dnevnik je že včeraj objavil, da

SRHLJIVO ODKRITJE NA GRADBIŠČU V UL. S. ZENONE
Okostnjak pri Sv. Jakobu
• Deželna komisija za promet in
prevoze, ki j. predseduje svetova
lec Štoka (SSk). je včeraj odobrila štiri zakonske osnutke v korist turi stičnega sektorja v naši deželi.
Delavce gradbene zadruge Cep — Cisal iz Ul. Battisti 29. je čakalo včeraj med delom na gradbišču v Ul. S. Zenone nevsakdanje presenečenje. Pri rušenju starega, zapu ščenega poslopja na hišni številki 7 so odkrili v kletnih prostorih o-kostnjak. O najdbi so takoj obvestili karabinjerje postaje v Istrski ulici, ki so nedaleč od okostnjaka našli ostanke oblačil, v katerih so bili še nedotaknjeni razni dokumenti na ime Emerica Rantschigaia, rojenega leta 1898 v Trstu. Preiskovalci domnevajo, da se je moški zatekel pred leti v kletne prostore poslopja, ki je bilo še do lani občinska last in ga je pred kratkim odkupila gradbena zadruga, da bi zgradila nova stanovanja, in da ga je prav tu doletela smrt.
Poleg osebne izkaznice moškega so našli tudi delavsko knjižico, ban
čno knjižico in pokojninsko knjižico, iz katere izhaja, da je Rantschigai dvignil svojo zadnjo pokojnino junija 1975. leta Po vsej verjetnosti je njegova smrt nastopila prav v ti stem obdobju.
Preiskovalci so tudi ugotovili, da
m nihče, ne tedaj, ne pozneje, prijavit izginotja moškega policijskim organom, iz česar domnevajo, da je Rantschigai živel v našem me stu sam. Sedaj bodo opravili širšo akcijo, da bi našli kakega njegovega morebitnega sorodnika.
Imeniten nastop sovjetskih gostov
V nabito polnem Avditoriju so sinoči nastopili nekateri najboljši člani in članice plesnega ansambla slovitega moskovskega gledališča Bolšoj, ki se n teh dneh mudijo na turneji po severni Italiji. Gostje iz SZ so mojstrsko izvedli več balet nih solov najbolj znanih svetovnih skladateljev od Čajkovskega do Schumanna, v prvem delu progra ma pa se je občinstvu predstavil litvanski godalni ansambel *Ciur lions*. ki se je tudi zelo dobro izka zal. Sinočnja prireditev, ki je bila na zelo visoki kulturni in umetniški ravni, se je odvijala na pobudo tr žaške sekcije združenja Italija ■ SZ.
so vstopnice naprodaj■ v Pasaži Protti, še sinoči so pri blagajni vneto prodajali vstopnice za nogometno tekmo, o drugih vstopnicah pa ni bilo ne duha ne sluha. Človeku se čisto slučajno pojavi vprašanje, če ni morda komu tak kabaret v napoto (še posebno v predvolilnem ozračju!).
Nak
Danes predavanje docenta G. Bozzole
Na sinočnji seji skupščine tržaške Krajevne zdravstvene enote so se lotili kočljivega problema socialne ga skrbstva. Kočljivega ne samo zato, ker gre za problem, ki se neposredno tiče vseh občanov, pač pa tudi zato, ker trenutno vlada na tem področju pravi kaos v kompetencah, saj so posamezne oblike skrbstva danes v rokah pokrajinske uprave, občin in same KŽE, kar povzroča nemalo težav prav tistim, katerim je služba socialnega skrbstva namenjena.
Osnovo za razpravo je nudila resolucija, ki jo je o tem problemu že pred časom predložila komunistična skupina, vendar tokrat ne bo ostalo vse le pri besedah. Upravni odbor KZE je namreč pripravil o-snutek sklepa o ustanovitvi posebnega sektorja za_soeiamQ skrbstvo, poleg osmih že-.obstoječih,7v»kate
----	-----V \-
rih je razčlenjeno delovanje zdravstvene enote, to pa v pričakovanju, da bo KZE prevzela nase vse pristojnosti na socialnem področju. Po daljši razpravi je skupščina skoraj soglasno (ob vzdržanju misovcev) odobrila tako komunistično resolucijo kot sklep upravnega odbora. Že takoj po včerajšnjem glasovanju se bodo morala začeti posvetovanja med vsemi zainteresiranimi ustanovami in upravami, da bi novi sek tor KZE lahko začel delovati še pred koncem letošnjega leta.
Na sinočnji seji skupščine so za čeli tudi razpravo o proračunu KZE, ki jo bodo nadaljevali danes, ko
bo po vsej verjetnosti na vrsti tudi glasovanje. Vse kaže, da bo P & račun zavrnjen, tako da se tudi z* KZE pričakuje prihod komisarj* «ad aeta*.
Tatvina za skoraj 30 milijonov lir
Skoraj 30 milijonov lir je vred* nost dragocenega blaga, ki so g* tatovi odnesli med soboto in pone* deljkom iz trgovine s čevlji in usnjenimi izdelki Di Donato v Ul. Madon-nina 3/A. Tatvino je včeraj zjutraj odkrila uslužbenka 18-letna Gerar-dina Tropeano iz Miramarskega drevoreda 47, ob odprtju trgovine.
Slovenska skupnos v Trstu Izr*' ka ^svojemu članu in občinske®®
svetovalcu prof. Alešu Lokarju gl® boko sožalje ob smrti drage ma®**
Učno in pomožno osebje ter starši otrok iz otroškega vrtca v Baz® vici izrekajo iskreno sožalje učiteljici Zmagi ob smrti očeta Franca.
Ravnatelj, učno in neučno osebje poklicnega zavoda «J. Stefan* izreka globoko sožalje gospe Re*J Mljač ob izgubi drage mame.
Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji priredi drevi v Trstu svojo drugo predavanje. Po uglednem gostu iz Jugoslavije prof. Janezu Stanovniku, ki je govoril o aktualnih tokovih v svetovnem gospodarstvu, bo danes predaval italijanski strokovnjak prof. Gian Battista Bozzo-la, in sicer o vplivu novih tehnologij na razvoj industrije in gospodarstva sploh. Gre torej za dve temi, ki sta povezani, tako da druga v veliki meri dopolnjuje prvo.
Prof. Bozzola je docent predmeta »organizacija proizvodnje* na ekonomski fakulteti tržaške univerze. Obenem pa zaseda zelo odgovorno mesto generalnega sekretarja v e-ni večjih italijanskih zasebnih indu strijskih družb, v Zanussiju iz Pordenona. Prof. Bozzola je tudi član upravnega sveta znanstveno raziskovanega centra v Trstu.
Predavanje bo ob 19. uri v Gre gorčičevi dvorani.
Predavanje prof. Pirjevca o političnem položaju
Dotrpel je naš dragi oče, ded in brat
FRANC KRIŽMANČIČ
Pogreb bo danes. 27. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Bazovici.
Žalujoči: hči Zmaga z družino, sestre Mila, Stana in Marta z družinami ter drugo sorodstvo
Bazovica, Trst, Lausanne, 27. -prila 1983 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje prireja skupn. z Zvezo vojnih invalidov NOB predavanje prof. Jožeta Pirjevca o sedanjem političnem položaju \a Tržaškem ter o zadnji fašistični provokaciji s predstavitvijo brošure >. fašističnem kolovodji Francescu Giunti. Predavanje bo v petek, 29. t.m„ ob 18. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri Narod ni in študijski knjižnici v Ul. Petro-nio 4. Združenje aktivistov vabi svoje člane in prijatelje ter člane Zveze vojnih invalidov, pa tudi mladino, da se tega srečanja, ki naj izzveni kot protest proti fašistični dejavnosti na tem področju, polnoštevilno udeležijo.
• Na j obudo krajevnih sosvetov je
bilo pred kratkim v Miljah srečanje posvečeno problemom uživanja mamil, ki so se ga udeležili mnogi strokovnjaki in zastopniki javnih u-stanov.
Sporočamo žalostno vest, da nam je dne 25 aprila po dolgi bolezni umrla drama mama
JELKA KLODIČ vd. LOKAR
Pogrebni obied bo v petek, 29. aprila, ob 11. uri iz kapele »arkovljanskega pokopališča.
Žalujoči: hči Maja, sinova Aleš in Vanja, nevesti Laura in Sonja, zet Antonio, vnuki Veronika, Barbara, Pavla, Monica, Andrej, Marko in ostali sorodniki
Trst, 27. aprila 1983 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3)
Ob bridki izgubi drage mame
JELKE
izrekajo družini Lokar občuteno sožalje
Zora, Vlasta in Llbero
Žalovanju se pridružujejo
Laura, Nazario in Fahrizlo
Uslužbenci podjetij Cogeco, Cafimpez, CGM izrekajo iskreno sožalje družini Lokar ob boleči izgubi drage mame
JELKE
Žalovanju se pridružuje družina Modic
Žalovanju se pridružuje družina A. in P. Ketellapper-Stibiel.
ODSLEJ KAR PET RAZLIČNIH MODELOV ALFINE LIMUZINE
Alfetta 83: v korak s časom
Tur bodi e sel odslej z močnejšim motorjem - Na vrhu serije alfetta «quadrifo-glio oro» z ekskluzivnim sistemom elektronskega vžiga in vbrizgavanja goriva
Alfetto proizvajajo že več kot let menda in za sedaj, vsaj ne kaže, da bi jo nado-esbli z novejšim modelom. Prav dni so namreč predstavili se-'1° 83. ki obsega nekatere zani-'ve novosti. Proizvajali bodo še aPrej modele 1.6, 1.8 in 2.0. spre-emii pa so model z motorjem ki ga sedaj poganja 2.4-ski motor s turbinskim polnil-ki ga izdelujejo v tovarni M (motor je na moč podoben s katerim razpolaga ro-r. le da je nekoliko bolj izpo-Poinjen). k tem štirim so dodali najbolj popoln in nadražji mo-tioii 6tt0 <<lua<^r^0Sl0‘0r0J’ injec-
^ Omejili se bodo seveda na oba va modela, ki sta najbrž tudi naj-r '®3vejša. 2.4 turbodiesel zmore r 9a km pri 4.200 obratih v mi-t>ri,er največji navor 19 kpm . . obratih v miriuti, kar za-Mavija motorju izredno prožnost, jvisja hitrost presega 165 km 90 tUr0‘ Zanimiva je poraba: pri hrvr na uro porabi alfetta tur-kmleSe* mani kot ® litrov za 100 obii	ko po mestu porabi
,nia 9- poprečna poraba po nor-] ^CE (1/3 prj 90 km na uro, n„ pri 120 km na uro, 1/3 v mest-prometu) pa znaša 7,8 1/100 Dri , nan.ii videz je ostal tako j g mrbodieslu, kot pri modelih »'•	2.0 nespremenjen, med-
m ko je ^anjost
. ^ee. Največja novost je tako Dnt n°van* «imperiale», ki vsebuje tiiJani?. 1UH* ter stikala za elek-Dtva6- š'156 1° se boči v loku od tvk nje zacil'je šipe in je pri-nj n tla streho, seveda z notra-
nekoliko spremenjena ter oblika armaturna
Va aj,bo‘i izpopolnjen model je no-tion . etta »zlata deteljam injec-ftiom 1 ,nov™ elektronskim siste-van' vžiga «motronic», ki upošte-'sak ° vrsi° spremenljivk ter v -■ KeiI> trenutku zagotavlja moto-
rju
**va‘~To '>itno
naib°lj primemo količino go-prispeva k varčnosti, go-
* jr- seveda relativno, kot Ull'ski motor alfette vse prej zmeren v porabah, kar pa bi na:|Amogljiv°stih tega avta bilo ,?l 'z Pretirano zahtevati. Alfetta ni 18 detelja* ima torej štirivalj-Zm'3st»i. vodno hlajeni motor, ki n;... e celih 130 KM pri relativno številu 5.400 obratov v kom ' yis°k je tudi navor, 18,5 Vse iPri vrtljajih v minuti. hitroJ? zagotavlja alfetti najvišjo PosiJ-i ™ km na uro in izredne se V/, e. Najprestižnejša alfetta bolizunaj razlikuje od svojili °kio n°™*h sester zaradi štirih • žarometov, ki ji dajejo sk0 1Vneiši videz, zaradi serij-obiiu 'Vajenih meglenk in lično °Vanih platišč iz lahke litne.
Izvažati je imperativ današnjega časa, predvsem za države, ki imajo tako negativno trgovinsko izmenjavo kot je Italija. V tem okviru je ena najpomembnejših postavk izvoz vozil nasploh in avtov še posebej. Prav izvoz, poleg seveda trdih notranjih gospodarskih ukrepov (dopolnilna blagajna, odpusti itd.) je omogočil turinske-mu velikanu Fiatu, da spet potrdi svoj ugled solidnega podjetja. Italijanski novinarji so imeli te dni priložnost, da se seznanijo s položajem na dveh evropskih tržiščih, francoskem in nizozemskem, ki sodita, skupaj z Zvezno republiko Nemčijo, v najpomembnejša evropska avtomobilska tržišča.
Nizozemska je peto evropsko tržišče, kar zadeva avtomobile in je v letu 1978 zabeležilo svoj rekord s 600.000 prodanih avtomobilov. Energetska kriza je zatem pritisnila tudi na Holandce in tržišče se je začelo krčiti ter leta 1981
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinitiiitiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiinimnnitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiin

		
IZVOZ OSTAJA IMPERATIV TURINSKE TOVARNE
Ambiciozni načrti Fiata za uveljavitev na francoskem in na nizozemskem tržišču
■ :
*
____________________________________
IZDELALI SO OSNUTEK NAČRTA DO LETA 1990
V DALMACIJI RESNO RAZMIŠLJAJO 0 IZKORIŠČANJU «SINJEEA RUDNIKA»
Jugoslavija ima najlepšo obalo na svetu, kljub temu pa je v navtičnem turizmu v Sredozemlju udeležena samo s 3 odstotki
»Modri rudnik zlata* je imenoval jadransko obalo neki jugoslovanski časnik, ko je poročal o projektu razvoja navtičnega 'turizma'’ v Dalmaciji do leta 1990. Kes je jugoslovanski Jadran takšen rudnik, žal pa še neizkoriščen rudnik, neizkoriščen že nekaj desetletij. To morje je pojem za navtični turizem. Ne v Sredozemlju in ne na svetu mu ni para. Jugoslavija ima 6.116 kilometrov o-bale, 725 otokov in 560 naravnih zalivov. Ta tako razčlenjena o-bala sega v samo osrčje Evrope, kjer živijo za navtični turizem zelo zggreti interesenti. Vse to pomeni, da obstajajo idealni pogoji za razvijanje te rekreacijske in športne dejavnosti. Ker tega
*IUNI0NE ADRIATICA D| SICURTA L’ASSICURATRICE
italiana
AGENCIJA
TRST, Ul. Diaz 15 Tel. 730-011
V« uti ca ra ra n
j*|rada della Stazione 3 — Milje OSPO — Tel. 271-256
Rožnik — pooblaščeni predstavnik za:
Golice ADRIA — verande CALLEGARI-MEHLER
Gomme MARCELLO
. rQdaja gum: znamke CEAT — PIRELLI IV||CHEUN in druge - Predelava in tehnična pomoč
TRST — Trg Foraggi 8 — Tel. 724-276
°BVESTILO
	[T
	TALIOT
Last. A. PERESUTTI Iz Ronk
Se
ie preselil v TR2IC -
jj^utoLisert
,u*'oni Automoccrtniche Industrieli fcM
Teiefon: 470504 - 470505
pristaniška ind. cona
»rudnika* doslej niso znali izkoriščati, je Jugoslavija v sredo-zrjr^gkchl navtičnem turizmu u-delezena samo s tremi odstotki.
To so podatki, ki so jih zbrali . sestavljalei predloga za razvoj navtičnega turizma. Ugotovili sq, da bi v prihodnjem razdobju število privezov od sedanjih tri tisoč povečali na 60.000 in da bi število jadrnic in gliserjev, ki sedaj prihajajo v Jugoslavijo, od 40.000 dvignili na 209.000. Devizni priliv pa naj bi samo od navtičnega turizma dosegel sedanji celokupni devizni prihodek Jugoslavije od turizma, se pravi okoli 800 milijonov dolarjev.
V okviru tega načrta so izdelali tudi kratkoročne predloge za raz voj navtičnega turizma v prihodnjem letu, kvečjemu do leta 1985. Do takrat naj bi zgradili 6.500 novih privezov v 30 obmorskih krajih. V poštev pridejo za naše plovce pomembni kraji kot so Umag, Rovinj, Pula, Medulin. Osor, odnosni Bijar na Cresu, Mali Lošinj. Rab. Ilovik, TeJaščica, pa otoki v srednjem in južnem Jadranu. V Preluki pri Opatiji bodo zgradili bazen in dvigalo za ladje, zgradili pa bodo tudi parkirni prostor za njihovo prezimovanje.
Projekt je izdelala delovna skupina pri odboru za turizem SR Hrvaške, še pred poletjem pa bo o njem razpravljal in sklepal hrvaški Sabor, se pravi skupščina SR Hrvaške. Kakor je znano, je prva skrb jugoslovanskih slabili zacijskih prizadevanj skrb za priliv deviz in odplačevanje dolgov. Navtični turizem je po svojem značaju takšna dejavnost, ki bi ob razmeroma majhnih investicijah lahko to zagotovila. Turistična dejavnost ni tovarna, ki toliko časa nč .začne proizvajati, dokler vanjo niso privili zadnjega vijaka. Turizem lahko razvijaš postopoma in že ob najmanjših investicijah pričenja prinašati denar. Tisti, ki delajo na teh projektih, se zavedajo, da so dejansko šele na začetku in da so šla mimo zelo u-godna leta. Zavedajo pa se tudi tega. da ima Dalmacija takšno morje in sonce in tako ugodno lego, da bo vedno privlačna za ljubitelje morja.
Na tem mestu bi se začeli razhajati s tistimi morjeplovci, ki ljubijo naravo in ki jim je jadranje kot čista pustolovščina največji užitek. Potrebno pa je po vedati, da jih je malo in jih bo vedno manj takšnih, ki so pripravljeni iskati na morju takšno pustolovščino kot tisti, ki se s specialnim avtom odpravljajo v Saharo ali kot se Fogar sam od pravlja na severni tečaj. To je sicer lahko največji užitek in sa mopotrjevanje. Ker pa je jadranje ponavadi družinska stvar, povečini izvedena med počitnicami, potrebuje določeno ugodje in varen pristan, ki te bo zavaroval pred jugom, pred burjo, kjer boš dobil hrano ali nadomestni del za pokvarjen motor, sicer boš moral ponj v Italijo. Vse to in še toliko drugega pomeni navtični tu rižem. Danes se ti mimogrede zgodi, da se nimaš kje privezati, če prideš v pristan pozno popoldne, in moraš sidrati na odprtem ni o rju. Kdor piše te vrstice, ne bo
nikoli pozabil, kako dramatično je bilo priti do nafte v zadrskem pristanišču. Barka ni avto. ki stoji v koloni. Barka se neprestano premika in če te močan maestral potiska ob obalo in če se za nafto poteguje kakih 20 bark, med temi tudi kakšna ribiška barka, ki je za trčenje neobčutljiva, potem je v takšnih razmerah oskrba z nafto dokaj pogumno in skrajno tve; gano dejanje. Tudi. z vodo so problemi. Ni je in jo otočani včasih odstopijo samo po litrih. Ob velikih užitkih, ki jih nudi jadranje, vse te skrbi res zbledijo, kljub temu pa poraja probleme, zlasti ob slabih vremenih in v oddaljenejših krajih.
V konceptu razvoja pomorskega turizma predvidevajo, da bodo marino postavili v samo srce k>a-ja, ki naj bi bil kraj trošenja, kraji kjer bi gost našel vse «od cerkve do milice.* Marine ne smejo biti mrtve in od življenja pre-
bivalcev odmaknjene strukture, ampak morajo biti organizatorji regat, deskarstva, jadralnih tečajev itd. Seveda razmišljajo tudi o gradnji domačih jadrnic velikosti od 8 do 9 metrov, ki bi jih •marine posojale.
Kakor Je bilo mogoče spoznati na pogovoru, ki so ga sestavljalei osnutka načrta na Reki imeli s predstavniki tiska, gre za mnogovrstne proizvodne dejavnosti, ki jih bodo povezali v enoten sistem navtičnega turizma, vanj pa na samoupravni osnovi vključili zainteresirane delovne organizacije. Sodijo, da bodo do leta 1990 na takšen način ustvarili 3.000 stalnih in 2.000 začasnih delovnih mest. Za investicije v ta sektor so zainteresirane delovne organizacije in banke hrvaške republike, projekt pa kandidira za kredit tudi pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj.
GORAZD VESEL
doseglo minimum s 387 tisoč prodanih avtov. Od lanskega leta je tržišče spet v razmahu in prav v ta razmah polaga Fiatova podružnica v Amsterdamu veliko upanje. Fiat zaseda trenutno peto mesto v lestvici najbolj kupovanih avtov, pred njim so skupina GM, Ford, VW-Audi in Renault, ki pa je le nekaj točk pred Fiatom in upajo, da ga bodo v prodajah še to leto prekosili. Za temi hišami so potem vse evropske in japonske tovarne, katerih prodaja pa zadnje čase peša. Kar zadeva tu-rinsko hišo gre najbolje v denar ritmo, ki so ga prodali kar 6400 enot v lanskem letu, takoj zatem sledi panda 45 z okroglih 6000 enot, ter 127 s 5500 enot. Daleč zadaj sta potem še 131 in pa ar-genta. Velja opozoriti ha dejstvo, da je Fiat v dveh letih zlezel od 13. na 5. mesto v prodajah. Porast prodaje v zadnjih dveh letih si pri Fiatovi podružnici na Nizozemskem razlagajo z novo podobo tu-rinske hiše, ki velja za resno in solidno, pa tudi tovarno, Ki v primerjavi z drugimi evropskimi hišami p-oizvaja poskočne avte s prijetnim designom. K tem je treba še dodati dejstvo, da so Fiatovi modeli v tujini mnogo bolj poceni kot v Italiji, kjer si lahko privošči, da navije cene, brez večjih posledic, saj je največja avtomobilska tovarna v državi.
S prejšnjim tednom so tudi na Nizozemskem začeli prodajati zadnji Fiatov model uno, ki je baje naletel na pozitiven odmev v nizozemski javnosti. Tudi tisk ga je zelo dobro sprejel in mu poselil več pozornosti kot na primer Oplovi corsi ali Nissanovi micri. Upajo, da bodo prihodnje leto samo una prodali 10.000 kosov.
Nizozemsko tržišče pa je sicer dokaj nenavadno v evropskih razmerah. Zelo nizko je popraševa-nje po dizlu, medtem je zelo visok odstotek avtomobilov, ki jih poganja plin. kljub relativno visokemu davku (ki je sicer una tantum) na plinske naprave." To-pa je mogoče razložiti z dejstvom, da razpolaga Nizozemska z zelo veliko količino lastnega plina, ki je za polovico cenejši od'bencina in od plinskega olja. Okrepitev tržišča, ki jo predvidevajo v prihodnjih letih pa je odvisna od dejstva, da je trenutno poprečna starost avtov na Nizozemskem dokaj visoka in da je kupna moč nizozemskega denarja velika, sai so v zadnjih šestih mesecih zabeležili le 0,7-odstotno in' lacijo.
Položaj v Franciji je bistveno različen, predvsem zaradi močnih domačih proizvajalcev avtov, ki so trdno odločeni ohraniti svojo vlogo na francoskem tržišču. Največji proizvajalec je seveda Renault, ki si je v letu 1982 zagotovil 39,14 od sto tržišča, sledi mu
(Nadaljevan e na zadnji strani)
Na Nizozemskem so prejšnji teden začeli prodajati Fiatovega novorojenčka «uno», ki je naletel na pozitiven sprejem.
Ritmo
nenar.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Kulturne novosti
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Večerna kriminalka
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Risanka
16.20	Pisma TG1 — redakcija odgovarja
16.50	Danes v parlamentu
17.00	TV DNEVNIK - Flash
17.05 Neposredno s tvojo anteno
17.10	Risanka
17.30	Discoteca Festival
18.50	Stanlio in Olio
19.00	Dogodki, osebe in osebnosti
19.45	Almanah Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.30	»Ricominciamo da tre» — Film
22.10	DNEVNIK
22.20	Politična tribuna
23.25	Srečanje s kinematografijo
23.35	Športna sreda Nogometna tekma:
Avstrija — Nemčija TV DNEVNIK Danes v parlamentu Vremenske razmere
Drugi kanal
10.15 - 12.30 Kinematografiski program
12.30	Opoldanski program
13.00	DNEVNIK ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	- 16.30 Tandem
14.00	V studiu
15.00	Je preveč čudno
15.45	Posebne živali
16.10	Po mojem...
16.30	Šola in vzgoja
17.00	TV film iz serie Mork in Mindv
17.30	DNEVNIK - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Eureka — znanstvena oddaja
18.20	Programi pristopanja
18.40	Šport
18.50	TV film iz serie «Le strade di San Francisco*
19.45	TV DNEVNIK
20.30	Mixer — 100 minut televizije
21.50	TV DNEVNIK
22.00	«La carica dei seicento* — Film
23.50	Jerry Mulligan Ouartet — 2. del koncerta
00.40 TV DNEVNIK -Zadnje vesti
Tretji kanal
10.15	- 12.30 Kinematografski programi
15.30	- 16.45 Kolesarske dirke
17.20	Besede v Siciliji — 1. epi zoda
17.50	«L’altro suono* — 3. del
18.25	Glasbena oddaja
19.00	TV DNEVNIK
19.35	«Pravi človek na pravem mestu* — 4. del
20.0$ šola in vzgoja
20.30	«Gli occhi nella notte* — Film
22.15	»Delta serie* — divje življenje v Avstriji
22.45	TV DNEVNIK
23.20	«Gli artigiani della memoria*
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
15.30	Poročila
15.35	Kolo mladosti
16.05	Ciciban, dober dan: Knjižica iz Trnovskega gozda
16.25	Gallusove moralije
16.55 Na sVoji zemlji, slovenski film
18.40	Mostovi 19.10 Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	V areni življenja:
Pepca Kardelj
20.45	Plačanci Film tedna
22.35	Poročila
Koper
14.00	17.00 Odprta meja
17.30	TVD novice
17.35	TV šola
18.00	Ponovitev
19.30	TVD stičišče
19.45	Z nami pred kamero
20.30	V naročju smrti — dokumen tarna oddaja
21.30	Turistični vodič
21.45	TVD danes
22.00	Sodelavci — serijski film
Zagreb
9.25 Šolska TV
10.35	TV v šoli
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Arabella
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Karlovac
18.45	Zeleni kabaret
19.30	TV dnevnik
20.00	Diskorama, zabavna oddaja
21.05	Glasbena dogajanja
21.50	Življenje filma
22.20	TV dnevnik
TRST A
7.00.	8.00, 10.00,	13.00, 14.00.
17.00,	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih. Pripravlja Lida Turk; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertne ga in opernega (repertoarja;, ,11^00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Pod MatajUrjan, posebnosti in omika Nediških dolin; 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska pojo*; 13.20 Od TOZD do delegatskega sistema: pogovori o samoupravljanju: 14.10 Roman v nadaljevanjih: A. Capuder: »Rapsodija 20», 3. nad.: 14.30 Evergreeni; 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.00 Bratje in sestre, na zdar!; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci: 18.00 Na goriškem valu; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(SIovomri« oroejramt
7.00.	8.00. 13.30 Poročila; 7.15 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Napoved programa in Objave;
8.10	Praznična reportaža in Napo ved programa; 9.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev - popoldne na valu Radia Koper; Glasba in Napoved popoldanskega programa; Objave in glasba; 13.40 Iz spominov in dokumentov; 14.20 Glasba po željah; 15.30 Radio Koper na obisku:
16.00	Glasbeni kiosk: 16 30 Primorski dnevnik in glasba: 17.00 Pesmi borb in zmag; 17.30 Glasba; 18.00 Zaključek.
KOPER
'ItciHlunsk' oioqrnm)
7.15, 12.30, 18.30 Radijski dnevnik; 10.30. 13.30 Poročila: 6.00-9.30, Jutranji programi; 9.32 Lu-cianovi dopisi; 10.00 Glasbeni pro gram; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vetrnica; 11.00 Svet mladih: 11.30 Glasbena oddaja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 jz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.30 Pesem tedna; 15.00 Na prostem; 15.10 Glasbena oddaja: 16.00 Besede, ki poznamo in ne; 16.30 Srečanje z učiteljem Oskarjem Kjudrom; 16.55 Pisma iz...; 17.30 Glasbeni čas;
18.10	Lahka glasba; 19.00 Zaključek programov.
°ADIO 1
6.00,	7.00 8.00, 10.00, 11.00. 12.00.
13.00,	14.00, 15.00,	17.00. 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.00-9 00 Jutranji programi; 9.2 Radio in jaz ’83; 10.30 Pesem v času: 11.10 Mednarodna lahka glasba; 11.34 Jaz. Claudio; 12.03 Ulica Asiago
Tenda: 13.25 Poštna kočija: 13.35 Master; 14.30 Milijarderji se postane; 16.00 II paginone; 17.30 Glasbeni program; 18,00 Klasične glasbene novosti; 18.30 Lov na juna ka: 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz glasba '83 : 20.00 »Radiom no spettacolo*. tedenska mnenja; 21.03 Ta knjiga je za sežgati?:
21.30	Carp Ego.,.; 2L45 Glasba W. A. Mozarta, 22.22 Autoradio flash; 22i27 Audioboj; 22.50 Danes v par-lahlentu (.21,QS Telefonski pogovori; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30; 9.30, 10.00, 12.30,
13.80.,	16.30, 17.30, 18.30, 19.30 in
22.30	Poročila; 6.00-8.30 Jutranji ptogrami; 8.45 «11 fu Mattia Pascal* - nadaljevanka; 9.32 Deželni programi; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni .programi; 12.48 Glasbeni efekti; 13.41 Sound-track -filmska glasba; 14.00 Deželni pro-g ami; 15.00 Bel Ami - 7. epizoda;
15.30	Oddaja o ekonomiji; 15.42 Natečaj za radijske drame; 16.32 Festival; 17.32 Ure glasbe: 18.32 Kar sa čita in kar bi morali či tati; 19.50 Kulturna oddaja: 19.57 Sestanek petih: 20.40 Večerno srečanje z melodramo; 21.30 Izbrana pioza in poezija; 22 20 Parlamentarna panorama; 22.50 Radiodue 3131; 23.29 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00 12.00.
13.00,	14 00, 17.00,	19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Iz naših sporedov; 8.07 Otroci v svobodi;
9.05	Praznična glasbena matineja;
10.05	Spomini na osebnosti z ustanovnega sestanka OF; 11.00 Novosti iz arhiva lahke orkestralne g asbe; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za bavna glasba; 14.05 Slovenska zemlja - Pesmi iti Stihi; 14 25 Iz opusa skladatelja Mojmira Sepeta; 15.00 informativna oddaja; 15.15 Slovenska popularna glasbena scena; 16.30 Scenska glasba v NOB; 17.05 Dolomitska izjava je zagotovila enotnost OF; 17.45 Iz «Vojnega triptiha* za orkester op. 35 J. Suka; 18.00 Ure slišim 'težko biti: 18.30 Mikrofon za skupini Is tranova in Slovenska gruda; 19 30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute z ansamblom B. Kovačiča; 20.00 Glasba - humana dobrina - M. Kmecl: 21 05 iz jugoslovanskih o per; 22.20 Zimzelene melodije;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Uspešnice s festivalov «Dnevi slovenske zabavne glasbe 81-82»; 0.05 Nočni program.
VSE / I NAVTIKO
MOTORNI
ČOLNI:
CIGALA
BERTINETTI
BOSTON
WHALER
ELAN
PRIKOLICE:
ELLEBI REGGIANA R. SPLAVI OPREMA
adriaboats
MOTORJI:
MERCURY
TOMOS
GUMIJASTI
ČOLNI:
ZODIAC
NOVURANIA
ACHILLES
EUROVTN1L
CALLEUARI
S.o r.l.
Trst - Riva Grumula 2/A tel. 040/775606
IZREDNE PRILOŽNOSTI MOTORJI IN GUMIJASTI ČOLNI NA ZALOGI
Gledališča
SSG - Trst
»Pravljica za najmlajše«. Pripoveduje Štefka Drolčeva: danes, 27.4., ob 9. uri osn. šola Bazoviški junaki in ob 11. uri F. S. Finžgar - Barkov lje; jutri, 28.4., ob 9. uri. osn. šola P. Voranc - Dolina in ob 11. uri osn. šola F. Venturini - Boljunec; v petek,
29.4.,	ob 9. uri osn. šola K. Štrekelj -Sesljan, ob 11. uri osn. šola J. M. Aleksandrov - Mavhinje; v soboto,
30.4.,	ob 9. in ob 11. uri France Bevk - Opčine.
VERDI
Danes, ob 20. uri sedma predstava Verdijeve opere «Traviata», red B/E. Dirigent Daniel Oren.
AVDITORIJ
V petek, 29. t.m., ob 21. uri »Gidr-dob eardragi* satirični kabaret s skupino «Le Balcon*. Prodaja vstopnic pri UTAT.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Jutri, 28. t.m., ob 11. in 17. uri William Shakespeare: «Troilus in Kresida» za družboslovno ekonomsko šolo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Okrogla dvorana
Danes, 27. t.m., ob 20. uri: R. Que-neau «Vaje v slogu* ponovitev.
Srednja dvorana
Jutri, 28. aprila, ob 19.30: Baletni ansambel državne opere »Dresden: Apokalipsa*.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
Kino
Cappeda Underground Zaprto.
Ariston 16.00 «Yoll». Zlata palma na festivalu v Cannesu.
Eden 17.30 «11 verdetto*. P. New-man, C. Rampling, J. Mason.
Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.00 »Gandhi*. Dvorana št. 2 ob 15.00 «Diario intimo di una giornalista*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 16.00 «Por-ki’s II.*.
Grattacielo 17.00 «Tu mi turbi*. Za-barvni film. R. Benigni.
Fenice Zaprto.
Mignon 16.30 «11 falchi della notte*.
Filodrammatico Zaprto.
Aurora 16.30 «Bonnie e Clyde». P. Villaggio in O. Muti.
Capitol 17.00 «Ufficiale e genti-luomo*.
Cristallo 17.00 «Sapore di mare*.
Moderno 15.30 «Rambo». S. Stallone.
Radio 15.30 «Delizie erotiche*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 »Le ragazze super P*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumlere 16.30 «L’enigma di Kaspar Hauser*.
Vpisovanje v občinske otroške vrtce
Tržaška občina sporoča, da bo vpisovanje v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1983/84 v posameznih šolah od 2. do 7. maja t.l. in sicer od 9.00 do 11.30.
Razna obvestila
Sekcija KPI «J. Verginella« prireja 1, maja tradicionalni praznik v Ljudskem domu v Križu. Ob 17. uri bo kulturni program, nakar bosta govorila C. Tonel in B. Iskra.
Slovensko lovsko društvo F-JK »Doberdob« obvešča kulturna in športna društv , da bo priredilo svoj tradicionalni lovski praznik 4. in 5. septembra v Zgoniku
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois« obvešča starše učencev, da bodo roditeljski sestanki in govorilne ure po naslednjem sporedu: 2. danes, 27. aprila, ob 18. uri za: III. a, III. b, IV. b, IV. a, V. a in V. b>; 3. jutri, 28. aprila, ob 18. uri na sedežu oddelka za geometre v Ulici S. Cilino 18: I., II. in III. razred geometrov. Najprej bodo kratki razredni sestanki, nato pa priložnost za razgovor s posameznimi predmetnimi profesorji.
Letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu SKGZ v Trstu — Ul. sv. Frančiška 20/IH — telefon 744-249 od 9. do 12. ure.
Zadruga planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v soboto, 30. t.m., ob 19. uri in v drugem sklicanju — ob vsaki številčni prisotnosti — v ponedeljek, 2. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornikov in razno.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Glasbena matica obvešča, da so vaje mladinskih pevskih zborov sledeče dni: danes, 27. aprila ob 17.30 drugi zgornji in spodnji glas; jutri, 28. aprila, ob 17. uri četrti glas in v petek, 29. aprila, ob 17.30 prvi glas.
KD Ivan Cankar sporoča, da bo seja odbora v petek, 29. aprila, ob 19. uri na društvenem sedežu.
SKD Tabor Opčine-Prosvetni dom. V soboto, 30. aprila 1983, ob 20.30 gostuje KUD Pivka z Marinčevo »Komedija o komediji*. Režija Marko Vadnjal. Vabljeni.
GLASBENA
(ran
jutri, 28. aprila 1983, ob 20.30 v Kulturnem domu
SLOVENSKI OKTET
iz Ljubljane
Umetniški vodja: Anton Nanut Prodaja vstopnic na sedežu Glasbene matice . Ul. R. Manna 29 in uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ
Člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pozor!
V petek, 29. t.m., v prostorih Partizanskega doma v Bazovici ob 19.30 vaja orkestra, ob 20.30 zbor in orkester. Generalka za prvomajsko slavje v Opatjem selu.
EKONOMIST
Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji
vabi na predavanje prof. GIAN BAPTISTA BOZZOLE
o vplivu novih tehnologij v industrijskem gospodarstvu
danes, 27. t.m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani — Ul. sv. Frančiška 20.
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU
sklicuje
redni letni In izredni ' občni zbor
ki bo v zadružnih prostorih danes, 27. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju s prisotnostjo notarja.
ODBOR
Predavanja
Razstave
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
KD Ivan Grbec - Skedenj priredi v soboto, 30. t.m.. ob 20.30 v društvenih, prostorih predavanje Jožeta Korena »Koncentracijsko taborišče v Gonarsu«. Sodeloval bo tudi moški pevski zbor Fran Venturini od Do-mja pod vodstvom Josipa Tavčarja. Vabljeni.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 27. aprila BISTRA
Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob
20.06	— Dolžina dneva 14.06 — Luna vzide ob 20.24 in zatone ob 6.23.
Jutri, ČETRTEK, 28. aprila • ŽIVAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 19,6 stopinje, najnižja 11.3. ob 18. uri 18,2 stopinje, zračni tlak
1015.6	mb pada, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 64-odstotna. nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 15,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO /E: Davide Francesco Marinšek, Stefano Pagan, Sara Cucchiaroni, Francesca Sommari-va, Cristina Buzin, Veronica Grassi, Luca Salvati, Sara Ciancimino, Ma nuela Vitale, Martina Sossi, Manuel Tikulin, Barbara Lanzilotto, Anna Valdisteno.
UMRLI SO: Fabio Passalent -1 dan, 91-letna Elena Tremul vd. Siriani, 49-letna Liliana Hrvatic, 72-letna Rosa Comuzzi vd. Centazzo, 79-letna Cristina Basenz vd. Segulin, 78-let.na Italia Recanatesi vd. Pilot, 81-letni Giuseppe Canziani, 80-letna Luigia Limoncin vd. Bibuli, 31-letna Antonia Cultraro por. Fir-rincieli, 76 letna Anna Letizza por. Aiborghetti, 79-letna Cesira Piero-bon vd. Venturini. 78 leto Umberto Ciani, 77-letni Felice Pancrazi, 63-letna Olivia Bossi por Bossi, 74 letni Carlo Sodomaco, 81-letna Eli-sabetta Micheli, 87-ietna Giusep pina Gropaiz por. Reggente, 80-letni Francesco Giglio, 86 letna Nicoletta Radosiovich vd. Troian, 70-letni Bru no Fait, 79 letni Francesco Kriz-mancich. 4? letna Anna Bridarolli por. Liuni, 94 letni Fede Terschan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Piazza Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Combi 19. Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2. Piazza Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Piazza Borsa 12. Prosek, Žavlje.
V foyerju doma A. Sirka v Križu je na ogled tazstava Vladimira Raž-ma. Občinstvo si jo lahko ogleda danes (20-22), v „oboto (16-19) in v nedeljo (10-12 in 16 19).
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Edi šelhaus: Razstava novinarske fotografije ob izidu knjige »Fotoreporter*. Razstava bo odprta do 1. maja vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ter od '6. do 19. u^e.
Arheološka razstava «Pred!oka v zgodnjem srednjem veku« je na o-gled, v Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4, do 6. maja. Umik: od 9. do 12 ure in od 16. do 18. vsak dan razen sobote in prazniko
usrnm
Ob turnirju »briškole* darujejo Ladi Ota in Slavko Ota 10.000 ter Mirko Žerjul in Viktor Vodopivec 20.000 lir za KD Jože Rapotec.
Ob predvajanju diapozitivov daruje Mario Magajna 32.000 lir za KD Jože Rapotec.
Koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Danes, 27. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert violinista Kyung - Wha Chunga.
OSMICO je odprl Ivan Antonič Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Boljuncu Da-mian Žerjal. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Švara - Trnovca št. 14. Toči telo in črno vino.
PEDIATER dr. Oskar Volpi sporoča, da ponovno sprejema nove paciente v okviru krajevne zdravstvene enote v ambulanti v Ul S. Ca-terina 1 — tel. 68114.
PRODAM avto fiat 128 coupč letnik 73 v dobrem stanju. Telefon št. 229377.
PRODAM mercedes 240 dizel letnik 1974 v odličnem stanju — edini lastnik. Tel. 040/225101.
OSMICO je odprl v Repnu Alojz Milič. Toči belo in črno vino.
POHIŠTVO KORŠIČ - razprodaja po ugodnih cenah: rustično dnevno sobo. hrastovo otroško sobo, knjižni leseni polici, sedežno garnituro ter raznovrstno pohištvo. Telefon 040/54390.
OSMICO je odprl v Križu Lucijan Košuta - Šimčev. Toči pristno domačo kapljico.
CSMICO je odpri Bruno Zahar v Borštu št. 58.
OSMICO je odprl Ignac Strain Mač kolje • Križpot.
OSMICO je v Nabrežini odprl Du šan Radovič Poskrbljeno za pri grizek
IŠČEM v najem opremljeno stanovanje ali kupim po ugodni ceni stanovanje ■ hišo,* po možnosti na Opčinah ali Krasu z? dobo polet nih počitnic. Telefon 040/228390.
PRODAM hišo z majhnim vrtom v o količi P ljunca. Tel. 040/228390.
TEKNIK
TRST
Šalita
di Gretta 7/1 Tel. 422556 415091
ALARMNE NAPRAVE IA HIŠE IN STANOVANJA BREZPLAČNI PREDRAČUNI!
S KONFERENCO NA E S POM ESU 5. MAJA
Pomemben prispevek Gorice in Nove Gorice k uresničevanju industrijske kooperacije
Strokovnjaki obeh držav bodo prikazali področno zakonodajo Predvideni obiski v tovarnah na sosednih področjih
Na sinočnjem srečanju s časni kar ji, na katerem so predstavniki Gorice in Nove Gorice predstavili konferenco za razvoj višjih oblik gospodarskega sodelovanja v jugoslovansko - italijanskem obmejnem prostoru, ki bo na Espotnegu 5. in 6. maja, smo večkrat slišali, da je treba, seveda upoštevajoč težave, preiti od besed h konkretnim dejanjem. Veliko let namreč govorimo o industrijski kooperaciji, vsi vedo, da je treba upoštevati različno zakonodajo v teh sosednih državah, vendar pa je bilo doslej konkretnega napravljenega bore malo. Zato naj bo konferenca, na kateri bodo spregovorili strokovnjaki s pravnega področja, nekaka odskočna deska za konkretni začetek tega gospodarskega sodelovanja, ki lahko prinese le ugodnosti obmejnemu prostoru.
Prisotni so bili zastopniki trgovinske zbornice iz Gorice ter gospodarske zbornice iz Nove Gorice in obeh občinskih uprav. Najprej je na tiskovni konferenci spregovoril predsednik goriške zbornice Lupie-ri, sledil je poseg predsednika novogoriške občinske skupščine Zorka Debeljaka, za njim je govoril go-riški župan Antonio Scarano, spregovorila sta potem še predsednika italijanskega in jugoslovanskega dela mešane komisije za gospodarska vprašanja Giannino Ciuffarin in Lucijan Vuga.
Pojem sodelovanja med Gorico in Novo Gorico je star, prežet s tradicijo, želja je, da bi to sodelovanje še bolj poglobili. Takšno je bilo mnenje Debeljaka in takoj mu je pritrdil Scarano, ko je dejal, da prihaja do takega sodelovanja v času, ko se je zdelo, da se meja zapira; prav zaradi tega je ta pobuda izredno dobrodošla.
Na konferenci ,ki bo potekala v četrtek, 5. maja ves dan, nadaljevala pa naslednji dan z obiskom nekaterih podjetij, bo predvsem govor o možnosti skupnega vlaganja v nova podjetja na obeh straneh meje. Pobudniki zato pričakujejo tudi konkretne rešitve.
Goriška in novogoriška občina dokazujeta s to konferenco, na katero seveda vabijo tudi gospodarstvenike in politike iz drugih krajev, da nadaljujeta s politiko dobrososedskih odnosov, ki je ne more o-kmiti nobena trenutna težava. Ciuffarin in Vuga sta podrobneje obrazložila .kakosjp konferenca potekala. Profeseir—Vladimir Nanut s, tržaške univerze in podpredsednik družbe Friulia tor Tomo Vojnovič, izvede-
nec za področja gospodarskega prava iz Ljubljane bosta govorila o družbenogospodarskih sistemih v sosednih državah. Doktor Antonio Fizco, bančni funkcionar iz Trsta in Franc Gerbec iz Ljubljane bosta govorila o zakonodaji obeh držav, ki urejata višje oblike gospodarskega sodelovanja. Zastopniki treh jugoslovanskih tovarn, Iskre iz Idrije. Kolektorja iz Idrije in Mebla iz Nove Gorice bodo orisali izkušnje v industrijski kooperaciji med Jugoslavijo in Italijo ter Zvezno republiko Nemčijo.
Kot smo že omenili, bodo naslednjega dne, 6. maja, udeleženci konference obiskali nekatera podjetja na obeh straneh meje, da se bodo soočili z obojestransko realnostjo.
Podobnikova razstava v Kulturnem domu
V preddverju Kulturnega doma Gorici so sinoči odprli razstavo novogoriškega fotografskega mojstra Rafaela Podobnika. Predstavil ga je profesor Milko Rener, zatem je gledališka igralka Dragica Ko-
kot prebrala nekaj pesmi. Razstava bo odprta do 7. maja, vsak dan od 17. do 19.30.
Film v Kulturnem domu
V Kulturnem domu bodo danes ob 18. in 21. uri, predvajali italijanski film režiserja Ettora Scola *Una giornata particolare». V glavnih vlogah nastopata Marcello Mastroian-ni in Sophia Loren. Predvajanje filma sodi v ciklus, ki ga prirejata Kinoatelje in Piccolo cineforum.
Razpisano mesto tajnika turistične ustanove
Goriška letoviščarska ustanova potrebuje tajnika. Zaradi tega so razpisali javni natečaj. Kdor se želi zaposliti v tem uradu, naj se o-brne za pojasnila v pisarno ustanove (azienda autonoma di soggiomo e turismo) v Pasaži na Verdijevem korzu 100 (tel. 83870) v uradnih u-rah. Prošnje je treba vložiti do 19. maja letos.
GORIŠKA FOTOKRONIKA
soboto je bil v Gorici občni sbor članov Kmečke banke.
niuiimiiiiiiiiimiimiuiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiKimiiiiHniiiiiiitiiiininiiiiiiiiiiiiniiliiiiiiiiiiiiiniiatiiiliUfliii
OB 40. OBLETNICI VSTAJE
V Krminu je izšla knjiga o tamkajšnjih deportirancih
Med njimi so bili tudi Slovenci
Med tolikimi proslavami dneva odporništva in vstaje proti nacifa-šizmu je imela poseben pomen proslava v Krminu, ki jo je priredila tamkajšnja sekcija bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ob sodelovanju občinske uprave. Predstavili so javnosti knjižnico z naslovom Memorial, v kateri je opisana trnova pot Krminčanov in prebivalcev okoliških občin, ki so jih nacisti odpeljali v svoja taborišča. 95 ljudi je bilo odpeljanih v razne kraje, tudi v tržaško Rižarno, 52 jih je v taboriščih umrlo. Od tistih, ki so se vrnili domov, jih danes živi še 33.
Med njimi so tudi nekateri Slovenci, taki ki so se že pred vojno preselili iz Brd v Krmin in tudi taki, ki so živeli v drugih Občinah krminskega okoliša, Dolenjah, šlo-vrencu, Koprivnem itd. ' r"
iitiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiMittiiittiiiiitiiiiiiiiiitmiimiuimitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiii
TRIJE GORIŠKI SLIKARJI V GALERIJI IL TORCHIO
Razstavljajo Clemente, Calabrese in Košič
V goriški galeriji til Torchio» razstavljajo te dni svoja dela Nuci Clemente, Egdio Calabrese in Andrej Košič. Razstava se vključuje, ali bolje zaključuje pobudo, ki jo je dala galerija ob božiču z cma-lo sliko» in o veliki noči z naivci. Pričujoča razstava je torej nekakšen povzetek obeh razstav s pr-vonagrajenci.
Nuci Clemente se je tokrat predstavila z barvno risbo: všeč ji je predvsem človeška figura, pogo sto pa se zamakne v tihožitje. Prijazni barvni toni in žametno mehčanje senc odlično potrjujejo njeno tehnično podlago. Njena dela pa očitno naglašajo čustveno izbiro motiva, kot da bi se vračala k iskanju pristnega človeškega okolja in človeške topline (in vsebine).
Egidio Calabrese se je že odlično uveljavil kot naivec. Pred časom nam je v svoji potankosti razodeval podobo svoje lukanske pokrajine in človeka v njej: bili so
to izrezi, v katerih je dihala sončna in zelena omamna pokrajina, in človek se je v njej kar vtapljal. Tu pa nam je pridal še drugačno, hladnejšo intonacijo in spet pokazal, da dobro obvlada izrazna sredstva, pa tudi da poetično doživlja pokrajino.
Pri Košiču je treba poudariti značilen premik v smislu nekakšne «sublimacije» akvarela. Motivno je avtor ostal pač pri svojem Krasu, toda akvareli so tu povsem drugače intonirani: na videz, hladnejši v primerjavi s prejšnjimi, dejansko pa taki, da prihajajo že v skrajno prozornim. Pri tem bi bilo odveč poudariti, da Košič suvereno obvlada akvarelno tehniko. Kompozicijsko pa je manj prepričljiv pri arhitekturnih motivih.
Pobuda, ki jo je dala (in jo ne dvomm misli nadaljevati) galerija, postaja prijetno srečanje in kramljanj e z domačimi ustvarjalci, pa tudi kulturni pridih.
(mr)
V knjižici, ki so jo predstavili domačini ter vsedržavni predsednik združenja deportirancev Saba, je o-pisana trnova pot Krminčanov v raznih taboriščih, uvodoma je dan tudi splošni pregled o taboriščih. Sledijo podrobni podatki o deportirancih, tudi upoštevajoč dolge raziskave v pristojnih uradih v več državah. Ponekod so objavljene tudi fotografije deportirancev.
Knjigo so izdali ob štiridesetletnici splošne vstaje proti fašizmu in nacistom.
Člani doberdobske posojilnice so se zbrali na občnem zboru v nedelj®'
Knjiga Milovana Bressana o nacističnih taborečih
Na drugem mestu poročamo o dokumentarni knjigi o Krminčanih, ki so bili v nacističnih taboriščih. V petek. 29. aprila, ob 17.30, pa bodo v pokrajinski dvorani na Korzu I-talija predstavili knjigo Milovana Bressana, predsednika goriške sekcije združenja bivših deportirancev z naslovom »Tauglich — Una storia che non si deve dimenticare*. Milovan Bressan, ki je bil z drugimi Goričani v nacističnih taboriščih, opisuje v tem svojem delu doživetja v lagerijh v letih 1944 in 1945.
Izmenjava listine o pobratenja med sekcijama bivših borcev iz Podgore In Nove Gorice.
J ib oaiJ ./'»neb v;	...»
V Tržiču počastijo stare sindikaliste
Na sedežu sindikata kovinarjev FLM v Ulici Pacinotti v Tržiču bodo danes popoldne, ob 15.30, podelili diplome starim sindikalnim aktivistom. Svečanost je ob proslavah osemdesetletnice sindikalne organizacije v tem kraju. O nekdanjih sindikalnih bojih bo spregovoril prof. Paolo Šema iz deželnega inštituta za sindikalne študije CGIL.
niiiiiiiiiniinitminiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimtniMiiifiiiMfiiiHnMiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiimiv
POVEDANO NA OBČNEM ZBORU
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica, tel 226 165; Opčine: tel 211 (Kil; Prosek:	tel 225 141:	Božje polje
Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel. 209 197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službe od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do
21. ure in praznična od 8. do 20. i
informacije SIP uporabnikom
Plačilo telefonskega računa
Družba SIP opozarja svoje abonente, da je ie pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za II. trimesečje 1983.
S tem oglasom opozar|a vse, kI ročuna 6e niso poravnali, naj to store člmprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo Izognili prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Societa Italiana per 1’Eserclzlo Telefenlco
Tudi posojilnica v Doberdobu je lani povečala poslovanje
Hranilne vloge to te povečale kar za 33,17 odttotka • Veliko denarja prihaja in gre v totedne občine
Pogled na množico na partizanski slavnosti v Podgori.
V SOBOTO ZVEČER
SLA VJE OB 60-LETNICl NANUTOVE GOSTILNE
Izročeno priznanje' SDGZ
Tudi v lanskem poslovnem letu so doberdobski posojilničarji ugodili zahtevam prebivalstva doberdobske občine po posojilih na hiter in uspešen način. Prosilcem iz Doberdoba je šla približna ena tretjina naložb, ko je bilo njih zahtevam ugodeno pa so šla posojila tudi ljudem in podjetjem izven občine. Zdi se. da so potrebe v Doberdobu majhne, kajti le ena tretjina naložb je bila porabljena doma, ostalo pa je šlo ven. Sicer pa je treba tudi vedeti, da je doberdobska posojilnica polovico vloženega denarja dobila doma, drugo polovico pa so ji prinesli v hrambo vlagatelji iz drugih krajev. Tudi zaradi tega je posojilnica v Doberdobu ustvarila tako visok zaslužek ob koncu lanskega poslovnega leta. in sicer 154.115.709 lir. Skoro ves denar so dali v redno in izredno rezervo, približno o-sem milijonov in pol lir so namenili dobrodelnim namenom in podobno.
Na nedeljskem občnem zboru, ki je bil v župnijskem domu, se je zbralo kar precej članov posojilnice. Otvoril je občni zbor predsed-
nik Andrej Gergolet, zatem je ravnatelj dr. Maks Gergolet prebral poročilo obeh odborov, upravnega ter nadzornega, in tudi tolmačil posamezne postavke. Hranilne vloge so lani dosegle 4.440.102.591 lir, kar je za 33,17 odstotka več kot leto prej. To dokazuje, da ima tudi doberdobska posojilnica, podobno kot Kmečka banka v Gorici in posojilnica v Sovodnjah, veliko zaupanja pri varčevalcih, jn da je tudi ona povečala svoje poslovanje nad vsedržavnim in deželnim poprečjem ter nad lani zabeleženo stopnjo inflacije. V lanskem poslovanjju so skoro dosegli pet milijard lir, kar je zelo veliko, če pomislimo, da posluje posojilnica v majhnem kraju kot je Doberdob, prihajajo pa v njeno pisarno, tudi zato, ker ima ugodnejše urnike kot druge banke, tudi ljudje z Laškega. Kot druga kreditna podjetja so tudi oni vložili v vrednotnice precej denarja, bili so previdni pri izdajanju kredi tov, še posebej v času. ko je veliko govora o stečaju in težavah mnogih poslovnih ljudi. Posodobili
so razne službe, tudi v sodelovanju i drugimi posojilnicami v deželi, še zlasti pa so bili tesni stiki s slovenskimi posojilnicami v Sovodnjah, Nabrežini ter na Opčinah in s Kmečko banko v Gorici ter Tržaško kreditno banko v Trstu, s katerimi so imeli tudi nekaj skupnih pobud.
Po poročilih se je razvila živahna razprava, nekateri člani so želeli i-meti dodatna pojasnila k poročilom. Zborovalce je pozdravil tudi predsednik openske posojilnice Paolo Milič. Zatem so na volitvah, namesto članov Andreja Lakoviča in Ra-dislava Gergoleta. ki jima je potekel mandat, izvolili v odbor trgovca Bernarda Sobana iz Jamelj in gradbenika Stanka Košiča iz Doberdoba.
Doberdobska posojilnica posluje letos že 75 let. S kratkima izjemama. med prvo vojno ko se je izselila v Ljubljano, in med drugo, ko se je izselila v Ronke. je vedno delovala v Doberdobu. Poslovala je tudi v času. ko je bila po sili razmer v izgnanstvu
V soboto zvečer so prijatelji, klienti, dobavitelji ter zastopniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja s predsednikom dr. Vito Svetino na čelu počastili 60-letnico neprekinjenega delovanja Na-nutove gostilne na Tržaški cesti v Gorici. Vzdušje v lokalu je bilo prijetno, kot je pač običaj ob takih prilikah, vsi so čestitali Antonu Na nutu ter njegovi ženi Veri, ki spretno vodi delo v kuhinji, zaradi česar je tudi gostilna zaslovela. Podpredsednik SDGZ Viljem Nanut je po kratkem nagovoru čestital slavljen cema ter jima izročil spominsko plaketo SDGZ.
Razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev vabi člane moških zborov, ki bodo nastopili na skupnem koncertu 1. maja v Števerjanu, da se udeležijo skupne vaje. ki bo v petek. 29. a-prila, ob 20. uri na sedežu zveze v Ulici della Croce 3. Udeležba obvezna.
Komisija za doraščajočo mladino
pri SKGZ priredi tudi letos letovanje otrok z Goriškega v Zgornjih Gorjah pri Bledu in v Savudriji. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu SKGZ v, Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84 644 v uradnih urah.
V	večnamenskem so- .alnem centru v Ul. Baiamonti, ki ga vzdržuje goriška občinska uprav« je vsak dan od 9. do 12. ip od 15.30 do 18.30 odprta čitalnica. Na voljo imajo dnevnike »n tednike.
V	večnamenskem socialnem centru v Ul. Baiamonti je še vedno odprta razstava o obrti in umetnosti za vse. V tem centru delujejo tudi razne delavnice, ki so vsako mur odprte.
Razstave
V navtičnem centru Hanni*>® Tržiču razstavlja ronski slikar zo Moreu. To je njegova te osebna razstava.
Carica	p
VERDI 17.30-22.00 «11 verdetto*-£ Newman in C. Rampling. “a ni film.
CORSO '8.00—22.00 »Pappa e cia«. i. Villaggio, m. CarU'^'
L. Banfi.
VITTORIA 17.30—22.00 »Intime s*| sazioni*. Prepovedan mladini 18. letom.
Tržič	'
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Orgi* t* adolescenti*.
PRINCIPE Zaprto.
,\ovu Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Maskirani ^ nik*.	f
SVOBODA 18.30 »Vlak za Kralji0 20.30 »Korenine prividov*-DESKLE 20.00 »Furija*.
DEŽURNA LEKARNA V GOB1*'*
Občinska, Ul. sv. Mihaela, Stan^' tel. 85 136.
DEŽURNA LEKARNA V T
R
Alla Salute,
fon 72-480.
Ul. C. Cosulich,
tal®-
NOGOMET
EVROPSKO PRVENSTVO 4JNDER 21»
Drevi na stadionu «Grezar» v Trstu Italija odločno na zmago proti ČSSR
V prvi tekmi na Češkoslovaškem je Italija zgubila - Pričetek ob 20.30
Po dvanajstih letih se bo italijanska državna nogometna reprezen-tanra spet vrnila na stadion «Gre-*ar» v Trstu, kjer je svoje zadnje srečanje odigrala v maju leta 1971, ko je s 5:2 premagala Nizozemsko. J okviru evropskega prvenstva «un-“er 21» se bo drevi ob 20.30 pomeri-‘a s Češkoslovaško, proti kateri si more dovoliti spodrsljaja. Na skupni lestvici te skupine, v kateri sta še Romunija in Ciper, vodi na-®ireč prav Češkoslovaška, ki je v “jh tekmah dosegla prav toliko **ag. Tudi Italija je odigrala tri tekme: zmagala je proti Cipru in
Tako v Trstu
predvideni postavi
ITALIJA: Rampulla, Bergomi. Ga-“*> Caricola, Bonetti, Icardi, Mau-r°> Battistini, Giordano, Dossena, Mancini (12 Onorati, 13 Ferri, 14 v»!igi, 15 Gabriele, 16 Monelli). ČSSR: Ste jaka), Chovanec, Silha-Klucky, Kubik, Herda, Pavlik, Knoflicek, Luhovy, Griga, Siva (12 "aSin, 13 Mentel, 14 Bertalan, 15 »ovacik, 16 Jeslinek)
SODNIK: Marquez Pires (Port.) DOSEDANJI IZIDI Ciper - Romunija 1:2, Italija -Romunija 2:0, Ciper - Italija 0:1, Č SSR - Ciper 2:0, ČSSR - Italija 2:1, Ciper - ČSSR 1:4.
LESTVICA
ČSSR	3	3	0	0	8:2	6
Italija	3	2	0	1	4:2	4
Romunija	2	1	0	1	2:3	2
Ciper	4	0	0	4	2:9	0
Danes v Trstu: Italija - ČSSR.
R^nuniji, zgubila pa prav v gosteh na Češkoslovaškem.
Prav zato so se «azzurri» tokrat skrbno pripravili. Moštvo bosta o-krepila Giordano, Dossena in Ber-gomi in kot je izjavil Vicini, se prav gotovo ne 'bodo zadovoljili z remi-Jem. Vendar so tudi gostje prepričani, da ne bodo odigrali podrejene y*°ge. Njihov zvezni trener Packert dejal, da so v moštvu izključno i-fRalci, ki nastopajo v klubih A lige. fripomnil je, da bi jim prav pri-Sel neodločen izid, vendar ne bodo Postavljali barikad.
29. maja
Švedska — Italija
BERN — Kvalifikacijsko srečanje ** nastop na evropskem nogometnem prvenstvu med Švedsko in I-telijo bo v nedeljo, 29. maja. Tako
je včeraj sporočil glasnik UEFA, ki je tako praktično sprejela prošnjo Italije, da bi tekmo, ki je bila na sporedu 26. maja, odložili za nekaj dni, ke. bo Juventus 25. maja zaposlen v finalu pokala prvakov v Atenah proti Hamburgerju.
V prijateljskem srečanja
Kalija (olimpijska) danes proti Irski
RIM — Italijanska olimpijska nogometna reprezentanca bo danes o-digrala prijateljsko srečanje proti Irski. »Azzurri* bodo nastopili v naslednji postavi: Galli, Tassotti, Nela, Bagni, Vierchovvood. Baresi, Pellegrini, Sacchetti, Iorio, Mar-chetti, Massaro. Med rezervami (ki
pa bodo gotovo nastopile, kot je povedal Maldini) so Tancredi. Con-tratto, Chierico, Fanna in Sabato, medtem ko si bosta poškodovana Ferrario in Tricella srečanje ogledala s tribun.
KVALIFIKACIJE ZA EP
Danes osem srečanj
V okviru kvalifikacij za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu bodo danes v raznih skupinah odigrali kar osem srečanj:
1.	skupina: Belgija - NDR
2.	skupina: SZ - Portugalska
3.	skupina: Anglija - Madžarska
Danska - Grčija
4.	skupina: Wales - Bolgarija
6.	skupina: Avstrija - ZRN
Sev. Irska - Albanija
7.	skupina: Španija - Irska
KOTALKARICE VIPAVE SO SE IZKAZALE
, ^
4
Kotalkarice društva Vipava s Peči so žele dobre uspehe na deželnem tekmovanju UISP, ki je bilo v Ronkah. Poleg dobrih uvrstitev posameznic, je društvo zasedlo odlično 2. mesto za kotalkarsko skupino iz Ronk.
IZIDI
Začetnice: 1. Toloio (Ronke); 2. Deborah Pahor (Vipava)
Mladinke: 1. Moimas (Ronke); 2.
Katja Tommasi (Vipava)
Juniorke: 1. Ferigo (Ronke); 2.
Barbara Kovic (Vipava) Amaterke: 1. Tanja Peteani (Vipa va); 2. Gallopin (Ronke).
Na sliki: kotalkarice društva Vipava Tanja Peteani, Deborah Pahor, Barbara Kovic in Katja Tommasi z vaditeljico Nado Devetak.
..w" ‘
I
v-.v.v.y.y.w.;.v.y
SLOVENSKE KOŠARKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH
yf
Tokrat boljši izkupiček naših ekip
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI: Ferroviario - Lavoratori del Porto 91:76, Bic - Bor A 92:40, Inter Milje - Barcolana 100:64, To-telco - Basket Trieste 91:55, Balon-cesto - Totelco 64:58 Prevenire -Barcolana 47:42. SGT . Bic 46:126, Stella Azzurra - Ferroviario 53:64, Bor B - Alabarda 86:137, La Tal-pa - Basket Trieste 78:58, Inter 1904 - Totelco 99:52, Stella Azzurra - Autogamma 57:59, Bor B -Basket Trieste 81:59, ACLI Fanin -Prevenire 65:72, La Talpa - Balon-cesto 55:54, Oberdan - Totelco 56:54, Pallacanestro Viva - Barcolana 60:64.
LESTVICA: Alabarda in Ferroviario 18, Autogamma 14, Inter 1904, Bic, Lavoratori del Porto, SGT in Stella Azzurra 12, Bor A, La Talpa, Oberdan 10, Inter Milje in Totelco 8, Bor B 5, Baloncesto in Barcolana 4, Quadrifoglio, Pallacanestro Viva, ACLI Fanin, Prevenire in Basket Trieste 2.
MLADINCI
IZIDI: Saba - Polet 61:30, Alabarda - Inter Milje 95:93, Ferroviario-
Bor 131:66, Stella Azzurra - Sco-glietto 82:86.
LESTVICA: Inter 1904 28, Ferroviario 26, Alabarda 24, Stella Azzurra 16. Inter Milje 14, Saba in Bor 12, Scoglietto 6, Polet 0.
KADETI
Barcolana — Bor A 79:88 (33:46)
BOR A: Tavčar 8, Cerasari 3 (1:3), Jogan 9 (1:3), Žerjal 18 (2:3), Smotlak, Volk 15 (1:3), Kovačič 12, Korošec 24.
Borovi kadeti so proti skromni Barcolani sicer dosegli predvideni uspeh, vendar so s prikazano igro zelo razočarali, saj bi .se jim podcenjevanje nasprotnika kmalu drago maščevalo. Čeprav so bili namreč borovci stalno v vodstvu (nabrali so si tudi do 25 točk prednosti), so igrali nezbrano v napadu in neangažirano v obrambi. Izkazal se je le Kovačič, (pav)
IZIDI: Ferroviario A - Libertas 51:47, Barcolana - Bor A 79:88, Kon. tovel - Inter Milje 36:101, Bor B -Sokol 94:118, Stella Azzurra - Scoglietto 71:89.
uiiifiMiMiiHimHiiiiitiiiiiiiiiifiiiiMiiitimiiiindiiiiiiiMiiiimiiniiinftiniiiiiinniiftiiiiHiiiiiiiitmimiiiiiiii i«i»aiiiii>i>iii>iii(iiiiiiiiiviitviiiifi^faiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiaiitiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiBnaiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiitaintnriviRiMiiitaiaiiiaiviiftiiitMifitaiiiiiiiiiiiiiviafi*a«aaiiii*ii«iiiiiiiiiit«fiiiiiiii«iiiiiiiiaiiiiBiiiiiiiiiiin»«ii*B
JADRANJE
PREDSELEKCIJA ZA EP IN SP V PESCARI
Spodbuden uspeh Sireninih kadetov
Mednarodnega srečanja v Follonici se bodo tako poleg D. Starca udeležili še P. Šterni, A. Bogatčeva, A. Panjek in M. Ferfoglia
Na predselekcijah za evropsko in svetovno jadralno prvenstvo v razredu «optimist», ki je bilo od 23. do 25. t.m. v Pescari, so se Sirenini kadeti po šestih preizkušnjah takole uvrstili: 5. Peter Šterni, 11. Arjana Bogateč, 24. Aleksander Panjek, 26. Maksi Ferfolja. Do nedelje (po štirih preizkušnjah) so bili Sirenini jadralci še više na lestvici: Šterni je bil tretji, Bogatčeva deveta, Ferfoglia 18., Panjek pa 27. in je tako edini nekoliko popravil svojo uvrstitev. Slabšim rezultatom sta tokrat botrovali pomanjkanje vetra in pa močnejša postava Sireninih atletov. Skupaj z Davorinom Starcem, ki se je že na nedavni preizkušnji na Gardskem jezeru uvrstil med prvo trideseterico, se bodo sedaj udeležili mednarodnega jadralnega srečanja v Follonici (od 13. do 15. maja).
Na ekipni lestvici je Sirena zasedla 2. mesto in tako prejela pokal, prvi pa so bili jadralci iz Milj. V ženski konkurenci se je Bogatče-

kolesarstvo
8. DIRKA DEŽEL
V1. etapi spodbuden uspeh Italijanov in Jugoslovanov
Morani je bil na cilju prvi, Ropert in Čerin pa 4. oz. 5.
va uvrstila na 2. mesto in prav tako prejela pokal. Nasploh so bili jadralci XI. cone najboljši v Pescari. (A.D.)
SAN ELPIDIO A MARE (Ascoli r>ceno) _ Italijan Ezio Moroni je ^vojii prvo etapo 8. dirke dežel za arhaterske kolesarje, med katerimi ao se izkazali tudi Jugoslovani. Vče-j^išnja etapa je bila zares izred-"*• saj so jo kolesarji prevozili s ^Prečno hitrostjo 47 km na uro. ^0 jutranjem prologu, ki ga je o-svetovni prvak Drogan (N R), se je na startu prijavilo 149 J^kmovalcev iz 24 držav. Po števil-PR* Poskusih, se je najresnejšega r^a lotil Avstrijec Wechselberger, Peteremu so se pridružili le rojak f^henhuber, Kubanec Gonzales, I-aIlian Moroni, Šved Brikt, Ameri-Can Franger in Jugoslovana Čerin
bo 15. maja prošnje u prispevke CONI
Deželni svet CONI je sklenil, da 15. maja zapade rok za vložitev prošenj za podelitev letnega prispevka društvom. CONI podeljuje prispevke tis-“h* društvom iz Furlanije - Julijske krajine, ki so v obdobju teed 1. marcem in 31. decembrom 1982 dosegla najboljše tekmovalne uspehe.
Društva lahko obrazec za Možitev prošenj dvignejo na sdežih deželnih odborov šport-n>h zvez, v katere so včlanjena.
la včerajšnja sedma etapa kolesarske dirke po Španiji dokaj mirna. Osvojil jo je Španec Cuevas, glavnina pa je na cilj prispela v njegovem času. Etapo so zaradi skrario neugodnih vremenskih razmer (sneg in veter) skrajšali za 79 km, ker kolesarji niso mogli skozi tunel. Na vrhu lestvice ni prišlo torej do nobenih sprememb.
SKUPNA LESTVICA
1. Lejarreta (Šp.), 2. Gorospe (Šp ), 3. Hinault (Fr.) po 22”, 4. Fernandez (Šp.) po 25”, 26. Saron-ni (It.) po 5’35”.
Gladka zmaga Italije
DUNAJ — V okviru kvalifikacij za evropsko odbojkarsko prvenstvo je Italija včeraj brez težav s 3:0 (15:3, 15:4, 15:1) premagala Avstrijo. Da nes se bo pomerila s Švico in če zmaga s 3:0, lahko tudi izgubi v zadnjem srečanju z Jugoslavijo, saj I ima odločno boljšo razliko v setih.
Na tekmovanju deskarjev v Lignanu
Mo in Poljšak na solidnem 5. mestu
V	nedeljo in ponedeljek je YCL organiziral v Lignanu regato za deskarje II. div. IYRU, veljavno za naslov conskega prvaka. Regale sta se udeležila tudi predstavnika TPK Sirena David Poljšek in Aleš Žet-ko. Oba sta tekmovala na zelo dobrih Ingradovih deskah, škoda le, da nista imela na razpolago novega modela.
V	nedeljo sta bili na programu dve preizkušnji. Vremenske razmere niso bile najbolj ugodne. V prvi preizkušnji sta naša predstavnika žal slabo startala in kljub dobri vožnji nista nadoknadila zamujenega. Tako je Žetko (težka kategorija) zasedel 5, mesto, Poljšak (lahka kategorija) pa sedmo. V drugi preizkušnji sta svojo uvrstitev nekoliko popravila (Poljšak 4., Žetko 6.).
Naslednji dan je prišla do izraza kondicija tekmovalcev, saj se je veter še ojačil. V 3. preizkušnji sta naša predstavnika dobro startala. Žetko je odlično vozil in zasedel 3. mesto, Poljšak pa je imel veliko smolo, pri obratu tretje boe je nerodno padel, zgubil nekaj dragocenega časa in pristal na 7. mestu. V zadnji preizkušnji je Žetko ponovil prejnšji rezultat. Poljšak pa je z odlično vožnjo zaključil regato na 2. mestu. Na končni lestvici sta oba zasedla zelo dobro 5. mesto, kar je res lep uspeh, če pomislimo na številno in kakovostno udeležbo.
KONČNA LESTVICA
Lahka kategorija: 1. Gandolfo, 2. Marin, 3. Supan, 5. Poljšak.
Težka kategorija: 1. Primosi, 2. Del Ponte, 3. Schiavon, 5. Žetko.
(Da.)
NA TURNIRJU V LIPICI
Kaper 10., Sežana 14.
SEŽANA — Ob odlični organizaciji šahovskega društva Sežana je v hotelu Maestoso v Lipici potekalo republiško prvenstvo šahistov za po kaj maršala Tita. Sodelovalo je 16 moških štiričlanskih ekip in 12 ženskih dvočlanskih ekip iz Slovenije. Po izenačenih bojih v moški konku-
renc sta na koncu imeli največ u-speha. ekipi železničarskega šahovskega kluba Maribor in Murke iz Lesc, ki sta zbrali 13,5 točk. Prvo mesto je zaradi boljšega rezultata po sistemu Buholc pripadlo Mariborčanom. Med primorskimi ekipami je deseto mesto osvojila ekipa Kopra, ekipa Sežane pa je pristala na 14. mestu.
SILVO KOVAČ
ODBOJKA
TURNIR OSVOBODITVE POREČA
Sokol Meblo osvojil prvo mesto
V finalu je premagal Poreč, potem ko je v polfinalu izločil Koper
V nedeljo se je Sokol Meblo udeležil ženskega odbojkarskega turnirja ob osvoboditvi mesta Poreč. Poleg Nabrežink so nastopile še ekipe Kopra, Jugolinije iz Reke in organizator Poreč. Turnir se je odvijal v občinski telovadnici na dveh igriščih. Žreb je določil, da se je Sokol Meblo najprej srečal z ekipo Kopra, ki nastopa v drugi jugoslovanski ligi. V prvem setu so Koprčanke takoj povedle s hitro igro na mreži do rezultata 9:0, vendar je Sokol Meblo kmalu uredil svoje vrste, boljše sprejemal in gradil ter zmagal set z rezultatom 15:12. Ostala dva seta je Sokol Moblo osvojil z večjo lahkoto. V drugi izločilni tekmi je Poreč premagal ekipo Jugolinije z rezultatom 3:1 in se je tako uvrstil v finale za prvo mesto. V tem srečanju se je ekipa Poreča požrtvovalno u-pirala, vendar ni mogla presenetiti boljšega nasprotnika.
V organizaciji ŠZ Gaja
Ediju Gomizlju spomladanski turnir
Edi Gomizelj je zmagovalec spomladanskega turnirja, ki ga je kot vsako leto priredila na Padričah teniška sekcija ŠZ Gaja.
Gomizelj je v finalu premagal Ro berta Čorba z rezultatom 7:5, 2:6 in 6:4. Turnirja se je udeležilo 20 tekmovalcev med katerimi so se izkazali predvsem mladinci. (R. K.) Poreč - Jugolinija ““Jt 3:1
rin
IZIDI
Sokol Meblo - Koper (15:12, 15:8. 15:11) Poreč - Jugolinija
(15:13, 15:10, 11:15, 15:8)
Finale za tretje mesto Jugolinija - Koper	3:1
(15:10, 12:15, 15:8, 15:10)
Finale za prvo mesto Poreč - Sokol Meblo	0:3
(2:15, 4:15, 5:15)
SOKOL MEBLO: Vida in Grazia Le-giša, Kralj. Paulina, Pesaressi, Mervič, Antoni. (Širca)
ŽENSKA D LIGA Olympia Bertolini —Sokol 3:2 (14:16, 15:8, 7:15, 15:7, 15:8)
OLYMPIA. Primožič, Perše Kosič, Bertolini, Mazgon in Tomasini.
SOKOL: A. in M. Pertot, Ušaj, Zandomeni, Venier, Radetič, Per-dec. Gruden.
V nedeljo zjutraj sta se v občinski telovadnici v Štandrežu srečali v slovenskem derbiju D lige 01ympia iz Gorice in nabrežinski Sokol. Po petih setih naporne in tehnično zadovoljive igre je zmaga pripadla 01ympii. Vendar je treba pripomniti, da tudi mnogo mlajše Nabrežinke niso bile brez možnosti, saj so vodile
z 2:1. Goričanke pa so znale zaključiti tekmo v svojo korist prav zaradi večje izkušenosti. Omembe vredno je tudi sojenje, ki je bilo skozi vso tekmo precej čudno in zastarelo.
(J. Š.)
«UNDER 15» (ženske) Luclnico — Sovodnje 0:2 (8:15, 13:15)
SOVODNJE: Luvisutti, Cinzia Cotič, Ingrid Cotič, Devetak, Florenin, Visintin, Pisk, Cemic.
Mlade sovodenjske odbojkarice so sinoči pripravile prijetno presenečenje. V gosteh so premagale ekipo iz Ločnika in s tem osvojile končno drugo mesto na lestvici. V prvem setu so naše deklice lepo začele in tudi takoj povedle. V drugem setu so dobro igrale le sredi niza so nekoliko popustile, na koncu pa le zasluženo zmagale. (K. M.)
RIM — Varese ima vedno več iz-gledov, da bo organiziral svetovno mladinsko prvenstvo C skupine v hokeju na ledu.
LESTVICA: Inter Milje 32, Ferroviario A 31, Scoglietto in Libertas 25 Bor A 22, Sokol 18, Ferroviario B 14, Barcolana in Stella Azzurra 8, Bor B 4, Kontovel 2.
DEČKI
Bor — Kontovel B 163:40 (79:18)
BOR: Urh 13 (3:6). Lippolis 28 (2:3), Barini 30, (0:3). Žetko 24. Carbonara 36 (2:3), Burolo 2, Uršič 4, Mosetti 26.
KONTOVEL:	Berič. Štoka 12
(2:6), Pertot 12, Rupel 10, Gregori 6, Baracci.
SODNIK: Vascotto.
Kot je bilo pričakovati, je Bor v slovenskem derbiju proti drugi Kontovelovi ekipi visoko zmagal. Gre pa priznati, da so Kontovelci pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti.
IZIDI: Saba - Don Bosco 84:98, Grandi Motori - Don Bosco 59:93, Bor - Kontovel B 163:40, Ricreato-ri - Kontovel A 113: 53.
LESTVICA: Don Bosco 28, Servo-lana 26, Saba in Grandi Motori 18, SGT 16, Bor 10, Ricreatorio 8, Kontovel A 2, Kontovel B 0.
»PROPAGANDA*
IZIDI: Grandi Motori - Ente Porto 76:12, Riereatori - Polet 88:66, Inter 1904 - Bor 75:28, Stella Azzurra - Servolana 0:2.
LESTVICI
SKUPINA A: Grandi Motori 18, Ginnastica 16, Riereatori 14, Inter Milje 10, Polet 6, Don Bosco B 4, Ente Porto 0.
SKUPINA B: Don Bosco A in Servolana 16, Libertas 12, Inter 1904 10, Ferroviario 8, Stella Azzurra 2, Bor 0.
Nova Američana za tržaški Bic?
Vse kaže, da temnopoltna Američana Robinson in Harper ne bosta več člana prvoligaškega Bic. Mario De Sisti, ki bo prihodnje leto vodil tržaško peterko (čeprav še ni podpisal pogodbe), se ta čas mudi v ZDA, kjer bo skušal najeti «play -makerja* in pravega centra. Kar zadeva prvega, si De Sisti prizadeva najti kakega bivšega profesionalca, kakršnih je v ZDA na pretek, saj dobrih «majhnih» igralcev res ne manjka. Težje je s centrom, da ni izključeno, da bo Bic celo najel bivšega člana Fortituda iz Bologne Marcelliusa Starksa, ki je letos u-spešno igral v Franciji.
Na »italijanskem tržišču* pa »lovi* Bic mladega centra (Lanzo, ld igra v Mestrah?), medtem ko je skoraj gotovo, da ne bo odstopil reprezentanta Tonuta.
KOTALKANJE
NA ZADNJEM POKRAJINSKEM PRVENSTVU
lltllNIimilMHtNIIIIIMIItllHMIIIIIIIIirNIIIIIINIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIItnillimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllina
Našim najmlajšim ne gre najbolje
F. Suban (Polet) prva med članicami
Polet se je na ekipni lestvici uvrstil na 3. mesto
Tudi zadnje pokrajinsko prvenstvo je bilo za Polet uspešno. Federica Suban je namreč zmagala med deželnimi članicami, Polet pa se je kot društvo uvrstilo na tretje mesto. Od devetih Poletovih kotalkarjev se jih je kar šest uvrstilo na deželno prvenstvo.
Mojmir Kokorovec je bil med deželnimi mladinci po sobotnih obveznih likih v vodstvu, po prostem programu pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, kar mu vseeno dopušča nastop na deželnem prvenstvu.
Med deželnimi mladinkami se je v konkurenci 26 deklet pomerilo devet poletovk, pri čemer je bila s sedmim mestom najboljša Antonella Pavat, ki se je skupaj z Elisabetto Gregori uvrstila na deželno prven stvo.
Med deželnimi članicami je imel Polet najštevilnejšo zastopstvo (pet kotalkarje na skupnih devet). Potem ko je bila po prvem dnevu druga, nas je Federica Suban v pro stem programu navdušila in popolnoma zasluženo osvojila prvo mesto.
Skupaj z njo sta se na deželno prvenstvo uvrstili še Tatjana Malalan in Helena Sosič.
DEŽELNI MLADINCI 1. Dudine (Jolly) 36,8 točke; 2. Giannino (Ferroviario) 36.5; 3. Kokorovec (Polet) 35,3
DEŽELNE MLADINKE 1.	Auber	(PAT)	41,8	točke, 2.
Buchbinder	(PAT)	40.6;	3. Schie-
mer	(Ferroviario)	40,2;	7. Pavat
37,1; 8. Gregori 36,5; 26. Danieli 25,1 (vse Polet).
DEŽELNE ČLANICE 1.	Suban	(Polet)	42,0	točke; 2.
Cocever (PAT) 41,8; 3. Sosič 38,7; 4. Malalan 38 2; 5. Pro 34,9; 6. Kokorovec 35,4 (vse Polet)
DRUŠTVENA LESTVICA 1. PAT 18 točk; 2. Jolly 17; 3. Polet 8; 4. Ferroviario 6; 5. Edera 1; 6. Gioni brez točke.
OBČINSKI DEL MLADINSKIH IGER
Društvo Jolly je priredilo občinski del mladinskih iger, na katerem je ŠD Polet doseglo zelo dober rezultat, saj se je od šestih nastopajočih ko-
talkarjev kar pet uvrstilo na pokrajinski del.
SREDNJA ŠOLA
Fantje: 1. Simone (Ferroviario) 22,9 točke; 2. Dudine (Jolly) 20,7; 3. Kokorovec 19,8; 9. Bessarione 9,4 (oba Polet)
Dekleta: Auber (PAT) 21,8 točke; 2. Castellani (Joliy) 21,1; 3. Buchbi-ner (PAT) 20,6; 7. Pavat 19,7; 10. Danieli 19,3; 15. Gregori 18.8 (vse Polet)
OSNOVNA ŠOLA (KAT. A) Dekleta: 1. Coloni (Gioni) 15.0 točke; 2. Jaconcich (Jolly) 14,7; 3. Laura (Ferroviario) 13,7; 7. Ban-delli (Polet) 13,6
Pokrajinski del mladinskih iger bo v nedeljo, 1. maja, ob 15. uri na ploščadi Patt. triestino
ZSŠDI
obvešča, da bo v okviru predavanj, ki so namenjena odbornikom naših ŠD, v petek, 29. aprila, s pričetkom ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu na sporedu obravnava fiskalne problematike. Predaval bo ekonomist Boris Kuret.
V mladinskih prvenstvih (naš posnetek je s srečanja naraščajnikov Brega in Itale) našim ekipam, razen redkih izjem, ne gre prav najbolje, kot kažejo tudi uvrstitve na posameznih lestvicah teh prvenstev
......................................................................ion.........................................*...........................
..........
NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI
j” Ropert. Po zadnji vzpetini se je .Printa na ciljni ravnini udeležilo i. Pot kolesarjev, med katerimi sta * a oba Jugoslovana. Moroni je bil sprintu hitrejši od Gonzalesa, Jugoslovana Ropet in Čerin pa sta ** morala zadovoljiti s četrtim in Potim mestom, kar je vsekakor lep apeh, saj je bila etapa zelo zahtev na m selektivna.
VRSTNI RED
L Moroni (It.), ki je 128 km dol-*° Progo prevozil v 2 urah 43’30” Poprečno hitrostjo 46,972 km na j 2. Gonzales (Kub.) 5” odbitka, J- Vechselberger (Av.) 7” odbitka, r, perin, 5. Ropert (oba Jug.) 6. Rodriguez terman
(Kub.) po 18", 7. Pet (NDR) po 20".
NARAŠČAJNIKI San Vito — Primorje 2:0
(1:0)
PRIMORJE: Zettin, Doljak, Nabergoj, šuc, Purič, Zancolieh, Zi-darich, Šimat, Corsi, Marcuzzi in Kemperle.
Zadnjo tekmo letošnjega prvenstva so naraščajniki Primorja sklenili s porazom in s klasičnim izidom 2:0. Prosečani so kljub porazu prav v tem zadnjem srečanju igrali dobro in morda odigrali eno najboljših tekem v letošnjem prvenstvu. »Rdeče-rumem* so bili to-igri enakovred
, V.$..	<../
NAJMLAJŠI
Vesna — Campanelle 2:1
(0:1)
VESNA: Bogateč. Sulli, Carotti, Soavi, Sedmak, Mondo, Cusma, Ten ce (Švab), Babič, Bembi.
STRELCA za Vesno: v d.p. v 9. min. Švab, v 22. min. Bembi V zadnjem letošnjem nastopu so najmlajši Vesne slavili .zasluženo zmago nad tržaško ekipo Campanelle. Igra »plavih* je bila vseskozi dopadljiva v dokaz, da so fantje v tem zaključnem delu prvenstva zaigrali vse bolj odločno in požrtvovalno. Predvsem je prišla v tej tekmi na dan boljša telesna pripravlje-
tej*'®
-v .< .‘.v: •-

\ a:
DIRKA PO ŠPANIJI
SABINANIGO — Potem ko je v azburljivj šesti etapi Španec Lejar-
spodrinil Francoza Hinaulta s.,----- -...... .	.
prve8a mesta skupne lestvice, je bi- Zaule 17; Blue Star 12; Primorje 2.
rej po prikazani „
ni nasprotniku, ki pa je imel to ■ nost Vesne, ki je v d.p. povsem na izkoristil dve naiv- Uigrala kot ^anega nasprotnika in s Švabom ter Bembijem preobrnila rezultat,' ki se je dotlej nasmehnil gostom. (Fabio)
IZIDI
Supercaffe . S. Luigi odi.; Vesna - Campanelle 2:1; S. Andrea -Opicina 5:0; Chiarbola - Zarja odi.; Olimpia - CGS 0:2; Primorec - Ro-ianese 0:6.
LESTVICA
S. Andrea 38; Supercaffe 31; Cam panelle. S. Luigi 26; Olimpia, CGS 25; Roianese 18; Opicina 14; Zarja 13; Chiarbola 12; Vesna 9; Primorec 3.
prednost, da je izkoristil dve naivni papaki v proseški obrambni vrsti in realiziral oba gola. (H.V.)
IZIDI
Chiarbola - Triestina 1:1; Olimpia - Fortitudo 2:2; S. vito - Primorje 2:0; S. Andrea - Blue Star n.o.; Muggesana - Montebello prekinjena; Zaule . Campanelle 4:0.
LESTVICA
Triestina 44; Montebello 35; Fortitudo 34; Roianese 33; S. Andrea 32; Muggesana. Chiarbola 21; Cam panelle 20: Olimpia, S. Vito 19
ZAČETNIKI
A SKUPINA
S. Luigi — Breg 1:0 (0:0)
BREG: Turco, Vodopivec (Sancin). Bandi, Ražem, Bevk, Kraljič, Glavina (Zahar), Mauri, Macinich, Prašelj, Pintus.
Tekma je potekala ob stalni premoči domačinov, ki bi si mogoče zaslužili izdatnejšo zmago. Zaradi stalnega pritiska domačih igralcev na Turcova vrata, so bili Brežani primorani odigrati vso tekmo na lastni polovici igrišča. Tokrat se je posebno izkazal Prašelj. (M.Š.)
IZIDI
S. Luigi Breg 1:0; Libertas -Domio 0:1; Muggesana - CGS 1:1; Giarizzole - Zaule 1:0: Chiarbola -Fortitudo 0:0; Portuale - Ponziana 3:0; S. Gicrvanni - S. Vito 7:0.
LESTVICA
S. Giovanni 31; CGS, Portuale 30; S. Luigi 28; Ponziana, Giarizzole 26; Domio 24; Muggesana 23; Breg 20; Chiarbola 19; Zaule 13; S. Vito 9; Libertas, Fortitudo 6.
B SKUPINA
Supercaffe — Kras 1:0 (1:0)
KRAS: Marino Taučar, Frasinel-li, Umek, Mesar, Lusijan Škabar, Mitja Žagar, Alan Škabar (Anton
Taučer), Grmek, Črne, Šuc, Grgič (Mozetič).
Kras tudi tokrat ni imel sreče. Po prikazani igri bi zaslužil vsaj neodločen izid, toda račune jim je prikrižal zadetek, ki je padel že v tretji minuti prvega polčasa, zaradi nesporazuma v Krasovi obrambi. V prvem polčasu so naši igrali precej poprečno, tado v nadaljevanju srečanja so igrali kot prerojeni. Domača ekipa se mora zahvaliti predvsem svojemu visokemu vratarju, ki je ubranil zelo nevaren strel črneta iz velike razdalje ter številne udarce razigranih Krašovcev.
(R. B.)
IZIDI
S. Luigi - Montebello 1:1; Opicina - Campanelle 0:6; Inter S. Ser-gio - CGS 0:0; Chiarbola - Costa-lunga 4:0; Don Bosco - S. Andrea 1:1; Fani - Soncini 0:1; Supercaffe - Kras 1:0.
Soncini 40; Chiarbola 36; Supercaffe 28; Inter S. Sergio 27; Montebello 22; S. Luigi 21; Olimpia, Don Bosco 19; S. Andrea 16; Costa-lunga, Campanelle 15; Kras 13; O-picina 10; CGS 9.
CICIBANI
Primorje — San Giovanni 0:2
(0:0)
PRIMORJE: Štolfa, Ligozzi, Ukmar (Tavčer), Štoka, P. Štoka, Prin-cival, Počkaj.
Na domačih tleh so cicibani Primorja nerodno izgubili proti tržaškemu San Giovanniju, ki na Proseku ni pokazal nič posebnega. Prosečani so namreč večji del srečanja imeli igro v svojih rokah, toda bili so zelo netočni pri strelih "na vrata. Gostje pa, ki so v d.p. izkoristili edini dve priložnosti v vsem srečanju, so realizirali dva gola. (H.V.)
IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Valnatisone — Tarcentina 1:0
VALNATISONE: Beuzer, Franzo lini, Gariup, Drecogna, Zuanella, Iussa, Stulin II., Stulin I., Secli, Cencig, Dugaro (Miano).
STRELEC: v 78. min. Stulin I.
Z zmago proti neposrednemu nasprotniku v boju za obstanek v ligi si je Valnatisone praktično že zagotovil pravico, da bo tudi v prihod njem prvenstvu nastopal v tej konkurenci.
IZIDI
CGS - Chiarbola- 0:8; S. Luigi -Portuale 1:1; Opicina - Soncini 2:3; Primorje - San Giovanni 0:2; Ponziana - S. Andrea 3:2; Giarizzole -Zaule 1:2.
LESTVICA
Ponziana 32; Portuale, Chiarbola 31; S. Luigi 26; Soncini 18; Zaule 15; S. Andrea 14; CGS, S. Giovanni 13; Opicina 8; Primorje 6; Giarizzole 5.
MLAJŠI CICIBANI Breg — Fortitudo	0:7
BREG: Gigliofano Zeriali, Sancin, Vodopivec, Kosič, Gropazzi (Lovriha), Hadler
Mlajši cicibani Brega so končali svoje prvenstvo z visokim porazom. O tekmi najbolj zgovorno govori sam rezultat. V delno opravičilo Brežanov naj povemo, da so zaradi bolezni stopili na igrišče v zelo o-kmjeni postavi. Zagrešili pa so preveč napak predvsem v obrambi.
(M. Š.)
IZIDI
Chiarbola - Soncini 1:8: CGS -Domio 3:1; Breg - Fortitudo 0:7; Campanelle - Inter S. Sergio 5:0.
LESTVICA
Soncini 32; Chiarbola 19; Super-caffč 18: Campanelle 16; CGS 17; Domio 16; Fortitudo 15; Breg 4; Inter S. Sergio 1.
ZAČETNIKI PRIJATELJSKA TEKMA Kras — Jadran Dekani 2:4 (2:1)
KRAS: Marino Taučer, Mesar, U-mek, Černe, Lucijan Škabar. Mitja Žagar, Erik Žagar, Alan Škabar, Marko Škabar, šuc in Anton Taučar.	, -
JADRAN DEKANI:Pavletič (Kocjančič), Kaligarič (Toškan). Kompare (Mihalič), Gomelj (Kocjančič), Prosen, Pečarič (Rodela), Bertok (Slama), Piciga (Prašnikar). Mezgec (Korva). Markovič (Milič), D. ščulac (A. ščulac).
V Repnu so gostovali mladi nogometaši od Dekanov pri Kopru. Krasovi nogometaši so se kljub okrnjeni postavi v prvem polčasu dobro u-pirali gostom. Dekančani so imeli veliko število rezervnih igralcev, ki so v nadaljevanju srečanja strli odpor domačinov. Za Kras je bil obakrat uspešen Alan Škabar. (R. B.)
OBVESTILO Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora — osnovne šole — jutri, 28. t.m., v Ul. sv. Frančiška 20. Začetek ob 20. uri. Seja odbora za vrtce pa bo v četrtek, 5. maja.
L
Uredništvo upravo, oglasni oddelek
TRSI Ul, Montecchi 6. PP 559	Tel, (040) 78 46 72 (4 linije) TU 460270
Podružnico Gorico, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9 000 lir — celoletno 65.000 lir
V SFRJ številko 600 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, zo organizacije in podietja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči ročun zo Italijo Založništvo tržaškega tisko, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubliano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delovnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš 43 mm)
39.000 lir Finančni 1.500, legalni 1 500. osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IV* 18% Oglat* iz dežele Furlamie • Julijske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku o'i upravi iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske zveze časopisnih Jjl
založnikov Fl£6 L
27. QprilQ 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaje in tiskal
£
PO VOLITVAH ZA OBNOVITEV AVSTRIJSKEGA PARLAMENTA
Za slovensko narodnostno skupnost nedeljski izid ni velikega pomena
Izjavi predsednika ZSO Feliksa VHeserja in predsednika NSKS Matevža Grilca
CELOVEC — Nedeljske volitve v Avstriji so živo odjeknile v svetu in seveda v državi sami, saj kaže, da se je doba Kretskega iztekla. Odmev pa je zaslediti tudi med Slovenci na Koroškem, ki so dobršen del glasov oddali prav socialistom, a veliko tudi alterna tivni listi, na kateri je kandidiral tudi Mirko Kert. Podrobna analiza glasov na Južnem Koroškem bo še pokazala, kako so Slovenci v posameznih občinah glasovali, dejstvo pa je, da izid nedeljskih volitev ne bo bistveno vplival na reševanje manjšinjske problematike.
Takoj po objavi rezultatov smo vprašali za izjavo dva najvidnej ša predstavnika koroških Slovencev, in sicer predsednika Zveze slovenskih organizacij Feliksa Wieserja in predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Matevža Grilca.
Feliks Mieser (predsednik ZSO);
Groba analiza volilnih rezultatov na Južnem Koroškem kaže, da so Slovenci v pretežni meri volili socialistično stranko, sledita ALo in KPA. videti pa je tudi, da so ne kateri zaupali svoje glasove konservativni ljudski stranki. Koroški Slovenci smo v drugi avstrijski republiki doživeli in preživeli nešteto volitev. Izida nedeljskih volitev se nam ni treba veseliti, pa tudi razočarani ne smemo biti, čeprav pomeni izid volitev rahel premik na desno. Absurd volitev pa je brez dvoma ta, da tri male stranke (KPO, ALo in VGO) s 180 tisoč protestnimi glasovi niso zastopane v parlamentu, medtem ko je svobodnjaška stranka s samo 230 tisoč glasovi dosegla kar 12 poslancev. To pa pomeni, da se bodo morale demokratične sile, ki delujejo v omenjenih strankah, resno zamisliti, ali ima smisel drobiti lastne sile in s tem koristiti velikim.
Za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem v prihodnjih letih ne bo nič lažje kot v preteklosti uveljaviti in boriti se za narodne pravice, zato ZSO računa v prvi vrsti na samopomoč in akcijsko enotnost kot gibalo napredka in garanta našega nadaljnjega obstoja in razvoja.
Matevž Grilc (predsednik NSKS): Zgubo absolutne večine s strani SPo je bilo pričakovati, vendar ta izid ne bo vplival na položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, kajti socialistična stranka, od katere smo 13 let marsikaj pričakovali, ni dala našemu
boju nobenega doprinosa in ni botrovala nikakršnemu pozitivnemu napredku pri reševanju naših vprašanj, kvečjemu narobe.
Mislim, da bi bilo najboljše za rešitev naših vprašanj sestava «ve-like koalicije*, saj z «malo koalicijo* ne moremo pričakovati nič pozitivnega, ker bi imeli svobodnjaki večjo moč. Za nas je nedeljski izid sorazmerno pozitiven, ker se je del Slovencev priključil alter nativni listi, skratka demokratičnim silam, na katere se moramo naslanjati. In po tej poti moramo nadaljevati, kajti z velikimi stran kami mnogokrat ne najdemo skup nega jezika. V sodelovanju s temi manjšimi demokratičnimi strankami pa vidimo tudi možnost populariziranja naše problematike.
MARIJ ČUK
OB PREDČASNIH POLITIČNIH VOLITVAH
Sindikalni voditelji odhajajo v parlament
Največje vrzeli bodo nastale v CG1L s kandidaturo Marianettija in Garavinija
REVI — Bližnji odstop vlade s predčasnim razpustom obeli parlamentarnih zbornic in oklicem političnih volitev predstavlja . za sindikate nov vir upravičenih skrbi, in to iz več razlogov. Predvsem jih seveda prizadene izginotje (sicer le za določen, a morda tudi daljši čas) neposrednega sogovornika za poga janja o obnovitvi delovnih pogodb za državno in javno osebje, ki je prva posledica padca Fanfanijeve vlade. Za čas do ustanovitve nove, povolilne vlade, bodo sindikati tudi izgubili tiste nekaj opore, ki so jo upravičeno pričakovali od vlade, oziroma od njenih sredstev pritiska, za premostitev nepopustljivosti zasebnih delodajalcev, zlasti Confin-dustrie, ki ovirajo sklepanje delovnih pogodb še za nekaj milijonov delovnih ljudi.
Po drugi strani, in ne nazadnje, pa se porajajo skrbi v sindikalnem vodstvu, ki so povezane z odhodom sposobnih kadrov v politično življenje. Za mnoge vidne sindikaliste namreč napovedujejo že nekaj časa možnost, da sprejmejo kandidaturo tistih strank, ki so jim svetovnonazorsko najbližje. Zaradi tega morajo seveda zapustiti sindikat, ker notranje pravilo določa, da je parlamentarna funkcija nezdružljiva s sindikalnim delom. Doslej so mislili, da se bo vprašanje odhoda vidnih sindikalistov v parlament postavilo šele prihodnjo spomlad, naenkrat pa je problem postal, s predčasnimi volitvami, nujen in pereč.
Najbolj prizadet bo bržkone CGIL, kar ni čudno, saj je največji italijanski sindikat, ki sam odtehta članstvo CISL in UH, skupaj. Čeprav baje generalni tajnik Lama po vsej
verjetnosti ne bo kandidiral in bo torej ostal glavni steber CGIL, bo treba poskrbeti za nadomestitev njegovega namestnika Agostina Marianettija, ki bo skoraj gotovo kandidiral za PSI. Zelo verjetno bo v kandidatne liste vstopil tudi osrednji voditelj Sergio Gara vini, medtem ko namerava Trentin ostati v sindikatu. Pri CISL sicer ostane generalni tajnik Carniti. a zvezni tajniki Romei, Sartcri in Ciancaglini se pripravljajo na volilno kampanjo za KD medtem ko je namestnik tajnika Marini baje v zadnjem času umaknil kandidaturo. Pri UIL je doslej edina verjetna kandidatura vidnejšega voditelja Mattinova (za PSI). Upoštevati je pa tudi treba, da bodo vsi trije sindikati izgubili nekaj kadrov tudi s sočasnimi upravnimi volitvami.
Četrtina mladih brez dela v EGS
LUKSEMBURG — V 10 državah Evropske gospodarske skupnosti zavzema pojav brezposelnosti že dramatične razsežnosti. Pomanjkanje dela vzbuja še toliko več zaskrbljenosti, če UDOštevamo, da je večina brezposelnih mlajših od 25 let. V splošnem je namreč brez službe v povprečju skoraj 11 odstotkov vseh za delo sposobnih ljudi, a med mladino doseže brezposelnost že 26,4 odstotka. V teh povprečjih seveda izstopa Italija, kjer je brez službe
12.2	vseh za delo sposobnih in kar
34.2	mlajših od 25 let, torej vsak tretji.
ZARADI OMEJITVENIH UKREPOV VLAHE
Občutno znižanje pokojnin v Belgiji zaposlenih rudarjev
Shoda v Špetru, ki sta ga organizirala Zveza izseljencev Beneške Slovenije in patronat INAC, se je udeležilo kakšnih 200 oseb
ŠPETER — Kakšnih 200 Beneških Slovencev in Furlanov, ki so delali v belgijskih rudnikih in so sedaj upokojeni zaradi starosti ali invalidnosti, se je v nedeljo zbralo v sejni dvorani občine Špeter Slove-
letos prejemali samo 100-odstotne pokojnine. Doslej so lahko prišli tudi do višjih prejemkov. Za silikozo so, denimo, prejemali 80 odstotno odškodnino, za izgubo sluha od 40 do 70 odstotno, za revmatična obo-
nov. Skupščino sta priredili Zveza lenja prav tako. Poprej so ti od-
izseljencev iz Beneške Slovenije in patronat INAC. To je bilo četrto srečanje rudarjev posvečeno socialnim m zdravstvenim vprašanjem.
Shod je odprl Ado Kont, načelnik patronažne službe INAC v Čedadu, ki ima svoje urade v isti hiši, kjer je kulturno društvo Ivan Trinko. Poleg njega so za predsedniško mizo sedeli še predsednik Zveze izseljencev Beneške Slovenije Ferruceio Clavora. načelnik ustanove INAIL iz Vidma Giuseppe Lo Porto, pred sednik rudarskega sindikata v Belgiji Lucien Chariier in predstavnik oddelka za pljučne bolezni v Vidmu Guglielmo Pitzali.
Poglavitni namen tega posveta je bila informacija, ki jo je predstavnik sindikata belgijskih rudarjev Chariier hotel posredovati zborovalcem o zadnjih omejevalnih ukrepih belgijske vlade glede izplačevanja invalidnostnih pokojnin rudarjem, ki so delali v belgijskih rudnikih. Vedeti moramo, da ogromna večina, da ne iečemo vsi v rudnikih za posleni rudarji prejema invalidnine zaradi poklicnih bolezni kot so sili-koza (bolezen pljuč), prizadetost sluha in revmatičnih obolenj.
Chariier je govoril v francoščini in so ga razumeli vsi prisotni, saj so se med svojim dolgoletnim bivanjem v tej državi naučili francoskega jezika, ki ga govorijo na tistem jezikovnem območju. Povedal je. da rudarji bodo od 1. januarja
vzbuja pozornost tisočev obiskovalcev: deček ima namreč rep in dolg zob, kot živalski sekalec. 18 dni stari deček je pri odličnem zdravju in ga bodo v prihodnjih dneh operirali.
MOSKVA - Viktorja čebrikov*. novega šefa sovjetske politične policije KGB, so odlikovali z najvi-
stotki pri seštevanju lahko prinesli 2l)0-odstotno rento, odslej dalje pa ne bodo mogli prekoračiti 100-od štotkov. Vlada je hotela odpraviti j šjim sovjetskim odlikovanjem, Le-pokojnine tudi za tiste, ki so bili od I ni nov im redom. Čebrikov je lani 1 do 15-odstotni invalidi, vendar so ’ ji sindikati to preprečili.
hm MiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiin n ki m iiiiiii uiii n niiimiuiiiiiiiKi ih iiiiiium iiiii iiji iiin iiiiiii iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiMiiiiiim m iiiMiiiiitiiiimiiiiHM« HiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiiiminMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiimiiiHHHiiHiuiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiimiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
DRZEN PODVIG V DELAVCE PREOBLEČENIH ZLIKOVCEV
Oropali so italijansko zakladno ministrstvo
Odnesli so več kot pol milijarde lir - Skoraj istočasno so oropali tudi bližnjo podružnico Banco di Roma - Za zlikovci ni nobenega sledu
RJM — V Rimu so včeraj oropali nič manj kot zakladno ministrstvo in to na povsem enostaven način, brez večjega tveganja in kot kaže — s sorazmerno maloštevilnim «per-sonalom*.
Rimsko zakladno ministrstvo je ena tistih stavb, ki jih v Rimu trenutno obnavljaio. Ob zunanji fasadi so postavili zato gradbene odre, zidarji pa imajo precej opravka tudi v notranjosti.
ječa krogla, katero je neznanec izstrelil verjetno iz velike razdalje. Stanje male Clare je skoraj brez upno.
PORTO TORRES - Čeprav so «z zanesljivostjo* napovedali, da se bo voditelj neapeljske kamore Ral faele Cutolo včeraj v ječi poročil s svojo 22-letno izvoljenko Immaco-
lato Iacone, se to ni zgodilo. Mia-	__
doporcčenca namreč še nimata vseh | iivcev, kar zagotavlja okrog
PO NEDELJSKIH PARLAMENTARNIH VOLITVAH NA PORTUGALSKEM
VELIKA ZMAGA S0ARES0VIHSOCIALISTOV KI PO PETIH LETIH PREVZEMAJO OBLAST
Socialisti bodo sedaj najbrž sklenili zavezništvo s socialdemokrati
v
Izjave voditeljev strank - Čestitke Craxija in Berlinguerja
LIZBONA — Velika zmaga socialistov na Portugalskem postavlja sedaj v ospredje predvsem vpraša-nie o sestavi nove vlade in o možnih koalicijah. Socialisti so na nedeljskih in ponedeljkovih volitvah prejeli nekaj več kot 36 odstotkov glasov in bodo imeli v parlamentu kakih sto svojih poslancev. Socialdemokratska stranka, ki se mora dejansko sprijazniti s porazom, je prejela zaupanje 27 odstotkov vo-
70 po
i slancev, medtem ko so komunisti
zbrali nekaj več kot 18 odstotkov glasov (44 poslancev) in demokristjani 12 odstotkov (29 poslancev).
Po teh rezultatih je že mogoče napraviti prvi obračun volitev. Socialisti so po petih letih spet na oblasti, vendar to še ne dovoljuje stranki, da bi lahko sestavila svojo vladno večino. Za to bo seveda potrebno politično zavezništvo z drugimi strankami, v prvi vrsti s socialdemokrati in kaže, da vodja le teli Carlos Mo1 a Pinto ni nasproten taki koaliciji. Ko bi do te-
V Etiopiji ugrabili osem oseb
Prav te okoliščine je spretno iz-j potrebnih dokumentov, koristila »štiriperesna deteljica* po-1
(I jetnih rokomcivhov ki ps jG bi Is *,,,,,,,,'*M,***m,,,,*,i'*,,*,,,,,*im,*,'i,,,,i,,,,i,,*,,,'',,,»m»iHiiHui»iMMMiiiMniHiiHiiiHHiiiiiiMnin«»MtinmMiiiiniiiiiimiHiiiimiiiiiiiHiiiiiiiii«fuiHiiiimniiiti»
očitno zelo dobro seznanjena s tem, kdaj. kako in kaj se dogaja v poslopju, kadar uslužbencem delijo mesečne plače. Ker policija računa na take možnosti, vsako razdeljevanje plač temeljito zastraži. Tako j se je tudi včeraj pred zakladnim ministrstvom, v veži in v notranjosti stavbe kar trlo mož postave, da bi preprečili neljubo presenečenje.
Toda medtem ko so z brzostrelkami oboroženi možje postave budno o-pazovali svojo okolico, so se trije roparji, preoblečeni v zidarje, mirno vzpenjali po zidarskih odrih do tretjega nadstropja, kjer so zlezli skozi okno v blagajniško sobo osrednjega računovodstva ter brez poseb: n ih formalnosti zvezali dva zidarja iri čistilko, ki so bili v tem prostoru. Čez čas sta v spremstvu oboroženega stražarja vstopila v sobo dva uradnika s 600 milijoni lir za plače uradnikov. Namišljeni zidarji so potegnili čez obraz krinke in v hipu onesposobili vso trojico. Polastili so se bogatega plena, vseh 6 »ujetnikov* pa zaprli v neki manjši prostor. Medtem ko je množica policije v stavbi varovala »razdeljevanje plač* so se zlikovci mirno in zložno vrnili po isti poti skozi okno ir« se po odrih spustili na ulico, kjer jih je že čakal četrti elan tolpe z avtom: v nekaj minutah so izginili neznano kam.
Ko so se ujetniki čez čas osvobodili in poklicali policijo ter je bila ta sredi svojega dela, sta v isti ulici, le nekaj sto metrov daleč, dva roparja (ki sta se tja pripeljala z motorjem) oropala še podružnico Banco di Roma. kateri sta brez po sebnih težav odnesla okrog 40 milijonov lir ter nato izginila brez sledu,
Nič čudnega bi ne bilo. če bi bila oba ropa celo v medsebojni zvezi, saj skorajda ni verjetno, da se druga roparja ne bi ustrašila številne policije in zavijanja siren v neposredni bližini, če ne bi natančno ve-de'a, komu je ves ta policijski vr vež namenjen.
PERUGIA - Petletna Clara Be nedciii iz okolice Perugie je bila žrtev res nesrečnega slučaja. Med tem ko se je v prisotnosti svoje mame igro'a z vrstniki pred svojim domom jo je v glavo zadela tava
Protivladna etiopska ljudska fronta za osvoboditev Tigraia je konec prejšnjega tedna ugrabila osem oseb, med katerimi je tudi Angležinja Claire Davies, ki jo vidimo na sliki z nekim etiopskim otrokom (AP)
ga res prišlo bi bilo prvič, da nastane na Portugalskem taka vladna koalicija. Socialisti so namreč tudi pred volilno kampanjo zatrdili, da ne bodo sestavili manjšinske vlade.
Poleg zmage socialistov so portugalske volitve pokazale še na dve dejstvi:	popolnoma je izbrisana
skrajnolevičarska ljudska demokratska unija, ob njej pa še monarhisti. Tako so socialisti pridobili okrog 30 poslancev, komunisti tri, socialdemokrati so izgubili sedem sedežev, demokristjani pa kar šestnajst. Zgodilo se je tudi prvič v tem stoletju, da je na volitvah utrpela poraz stranka, ki je bila na vladi. Gre za socialdemokrate, ki so skupaj z demokristjani in monarhisti sestavljali sredinsko desničarsko vlado.
Mario Scares, voditelj socialistične stranke, je takoj po volilnem rezultatu izjavil, da je državi »potrebno družbeno in politično premirje, saj se bo Portugalska le tako izkopala iz krize.* »Gospodarsko stanje je izredno težko,* je še dejal Soares, «in socialisti bodo pokazali zvrhano mero odgovornosti ter pri tem omogočili čim širšo državno solidarnost, brez demago-ških in neuresničljivih obljub.* Soares je ob koncu poudaril, da «bodo socialisti hitro začeli z delom za sestavo vladne koalicije ali za tako vlado, ki bi jo podpiral parlamentarni sporazum.* V bistvu je torej socialistični lider zavrgel možnost zavezništva s komunisti in je dal razumeti, da je edina možna koalicija prav s socialdemokrati. Glede tega pa se socialdemokrat Mota Pinto ni izjasnil in je prepustil vsakršno odločitev vsedržavnemu svetu stranke. Glede volitev je priznal zmago socialistov, ven dar .i® ocenil za »dober in razumen* rezultat izkupiček svoje stranke, predvsem v primerjavi z volitvami leta 1976.
Sam demokrščanski Uder Franci-
|!IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII*IIIUlllllllllllli(>IIHMIIMII|IHII||||IIIIIIMIIIIIIII|IIIIIIHIIII||HI||||||ll||MMIIIIIIIIIIIIIIIIII8lllllllllll|||l|iminilllllllMllllllimillHIHIIIIIIinilHIIIIMIIIM'l*lHIII|||||||||iMI||||||||||||||||||||||||||||
Karabinjerji aretirali tri neofašiste
RIM — Karabinjerji so pred dnevi aretirali Fabrizia Zanija, enega najbolj nevarnih desničarskih skrajnežev v Italiji. Skupno z njim so aretirali njegovo prijateljico Giovanno Cogolli in 22-letnega Anton Giulia Russa, pri kateremu so našli večjo količino orožja in fašističnega propagandnega materiala.
Do aretacije Zanija in Cogollijeve je prišlo 22. aprila, vendar so jo preiskovalci potrdili šele včeraj, potem ko se je vest o aretaciji že pojavila na nekaterih časopisih. Malo kasneje so aretirali tudi Russa, čigar imena prej ni bilo na seznamih karabinjerjev, ki so pri preiskavi neke garaže na Korzu ['Vanda v Rimu. lastnik katere je neki Russov sorodnik, našli pravi arzenal orožja, ki so ga skrili pripadniki neofašistične skupine NAR: strelno orožje z naboji, razstrelivo stotine po-
narejenih dokumentov ter izkaznic vseh rodov vojske in finančnih straž.
Karabinjerji so izvedeli, da sta se pred približno mesecem dni Žani in Cogollijeva vrnila iz Francije v Italijo ter so ju začeli iskati. Nekdo ju je videl v rimskem predmestju Prati in tam so ju tudi aretirali. Oba sta bila oborožena Žani s pištolo in bombo, Cogollijeva pa samo s pištolo, vendar se karabinjerjem nista upirala. Preiskovalci sedaj ugotavljajo, če ni bila pištola, ki so jo zaplenili Zaniju, lasti enega od dveh policijskih agentov, ki sta bila lansko leto ubita v Rimu. Delo pa je zelo težavno, kajti serijsko številko je nekdo izbrisal.
Pri aretiranih so karabinjerji našli vrsto podatkov in beležk, na osnovi katerih so are tirali Russa, o. katerem domnevajo, da je bil
Žani jeva »zveza* v Rimu. Domnevajo, da se je Žani vrnil v Rim, da bi ponovno organiziral neofašistično teroristično skupino, ki so jo policija in karabinjerji s številnimi aretacijami v zadnjem času skoraj popolnoma uničili.
Fabrizio Žani, star 30 let, po rodu Milančan, je eden najvidnejših predstavnikov desničarskega prevratništva. Povezan je bil s Tutijevo skupino in so mu v odsotnosti sodili zaradi dejavnosti v okviru skupin Ordine nuo-vo in Ordine nero. kasneje pa je prešel k skupini Terza posizione, ki jo je nameraval reorganizirati v «oboroženo roko* fašistične organizacije NAR. Zanj so izdali kar 11 tiralic. obtožen pa je med drugim pokola in umora nekega študenta med ropom v Rinili pred letom dni.
sco Lucas Pires je novinarjem izjavil, da bo najbrž zagotovo prišlo do zavezništva med socialisti in socialdemokrati, njegova stranka pa bo trdno stala v opoziciji in se zoperstavljala temu ccentrističnemu bloku*, ki je «obsojen na katastrofo*. Ob vsem tem pa ni mogel zamolčati pekočega poraza, čeprav «se bo _ krščanska demokracija v prihodnje brez dvoma okrepila*. Komunisti so seveda tudi komentirali izid volitev, saj je njihov tajnik Al-varo Cunhal izjavil, da so volitve «pokazale na strm padec reakcionarnih strank*. Če bo prišlo do koalicije med PS in PSD pa bodo komunisti v odločni opoziciji in se bodo zoperstavija'i socialistični težnji. ki hoče vsiliti delavstvu »socialni pakt*.
Tajnik italijanske socialistične stranke Betiino Crasi, je takoj po zmagi poslal Soaresu brzojavko, v kateri čestita ob velikem uspehu in je prepričan, da bodo znali privesti socialisti svojo državo iz kritične faze. Tudi tajnik KPI Enrico Berlinguer je čestital portugalskim socialistom in označil njihov uspeh za »pomemben rezultat delavskega razreda in evropske levice*. Prav tako je Berlinguer ob volilnem u-spehu čestital tajniku KP Portugalske Alvaru Cunlialu.
f*ris/H‘rujU> tu
DIJAŠKO MA lil«
Tudi za zdravniške preglede je vlada uvedla omejitve. Čeprav je silikoza bolezen, ld je neozdravljiva In napreduje, po 65 letu bolnikov ne bodo več pregledovali. Mlajši bolniki pa bodo na preglede hodili bolj poredko kot doslej.
Potem ko je Lo Porto opisal italijansko zakonodajo o zdravljenju poklicnih bolezni, je dal zdravnik Pitzali nekaj navodil silikoznim bolnikom. kako naj živijo, da bodo imeli čimmanj težav. Povedal je. da ni važna samo ekonomska, ampak tudi socialna in zdravstvena zaščita bolnika. Silikozni bolnik res nikoli ne ozdrave, zato pa s to boleznijo lahko dolgo in razmeroma dobro živi, če ne kadi, ne pije m se veliko sprehaja.
Ferruccio Clavora. ki je v itali janščini povzel nekatere misli iz govora predstavnika belgijskih sindikatov, je nanizal tudi nekaj informacij o skrbi izseljeniške organizacije za svoje člane. Tako so povabili strokovnjaka sklada za poklicne bolezni v Belgiji, da je strokovnjakom v Vidmu in v Čedadu posredoval svoje izsledke o zdravljenju silikoznih bolnikov.
Na osnovi teh stikov je italijanski strokovnjak odšel v Belgijo na izpopolnjevanje, kar je imelo za posledico, da se je naš način zdravljenja približal belgijskemu, ki je bil bolj dognan. Clavora je nadalje sporočil, da bodo v nekaj tednih objavili brošuro o 400 Beneški!) Slovencih, ki so delali v belgijskih rudnikih. Ker je v Italiji veliko organizacij rudarjev, bo Zveza izseljencev Beneške Slovenije pobudila vsedržavni koordinacijski odbor, da bi zavarovali njihove pravice v Belgiji in na območju ostalih evropskih držav, (gv)
decembra v vodstvu KGB nadomestil sedanjega sovjetskega voditelj* Andropova.
NE\V DELHI — Indijsko notranje ministrstvo je ugotovilo, da atentator. ki je v ponedeljek ubil glav-nega podinšpektorja indijske polici; je Singha Atvvala. pripada verski sekti sikhov in je trenutno dobil azil v nekem verskem svetišču.
NE\V DELHI — Na obmejnem področju ob pakistansko - indijski meji se je rodil indijski deček, ki
• Ambiciozni načrti Fiata
(Nadaljevanje s 4. strani)
Peugeot s 30,25, nakar sta tu še Ford in VW-Audi ter končno Fiat s 4,9 odstotka, s čimer je doliitel domačega Talbota. Načrti za letošnje leto so pri francoskem Fiatu skromnejši kot pri njihovih nizozemskih kolegih. V planu imajo izboljšanje svoje prisotnosti na tržišču za 0.5 od sto in doseči 110 tisoč prodanih enot. Od teh kaže, da gre najbolje v denar ritmo, ki je lani predstavljal dobro tretjino vseh prodaj, takoj zatem pa panda. ki jo mnogi kupujejo predvsem kot drugi ali tretji avto v družini. Gre upoštevati dejstvo, da je poprečna kubatura v Franciji višja kot v Italiji. Zanimivo je dejstvo, da je največ popraševa-nja po črnih pandah.
Ko govorimo V Fiatu sta v Franciji vedno mišljena tudi Lancia ih Autobianchi, katerih prodaje pa so dokaj nižje. Lani so na primer v Franciji prodali kakih 19.000 enot Lancie. Ostaja vsekakor dejstvo, da je francosko tržišče napornem-bnejše tuje tržišče za torinsko tovarno kot dokazuje tudi podatek, da je dosegel ves promet Fiat France v preteklem letu 3 milijarde francoskih frankov, samo z* reklamo pa je šlo 50 milijonov frankov.
Informacije SIP uporabnikom
Menjava telefonske številke
Družba SIP obvešča, da bodo danes, 27. aprila t.m. meniali telefonsko številko tržaškim abonentom (rajoni Rocol in Kjadln Sv. Alojzij). Interesenti so bili že obveščeni.
Nova telefonska številka bo objavljena v imeniku 1983/84.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. 12 (informacije v zvezi z naročniki - brezplačna služba).
SP
Societd italiana pei 1’Esercizio Telefonico

pam železnina
|y|	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
za industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (|ndu«'rl|U* con«)
DOM JO, 112 • Tel 114 979
Od 26. aprila do 14. maja
IZREDNA PRODAJA PO ZNI2ANIH CENAH
Obv. občini - 22. 4. 83
Lipica
29., 30. aprila in 1. maja 1983
Mednarodni jahalni turnir v dresuri (CDI)
PROGRAM:
v petek, 29. aprila 1983
ob 8. uri — naloga «PRIX SKT. GEORG« ob 14. uri — naloga «PRIX INTERMEDIAIRE N-2»
v soboto, 30. aprila 1983
ob 7. uri — naloga «PRIX INTERMEDIAIRE N-1« ob 14. uri — naloga «GRAND PRIX DE DRESSAGE«
v nedel|o, 1. maja 1983
ob 9. url —.»KuR - PROSTI PROGRAM« ob 14. uri — naloga »GRAND PRIX SPECIAL«
(finale tekmovanja v dresuri)
ob 16. uri — nastop llpiške ekipe v klasični šoli jahanja ob 16.30	— zaključni defile in podelitev pokalov zmagovalcem
Nastopilo bo 59 konj iz 9 držav: Italije, Avstrije, Nemčije, Švice, Sov|etske zveze, Romunije, Belgije, Švedske in Jugoslavije. Letošnjega turnirja se bo tudi udeležila bivša svetovna prvakin|a, Švicarko Christine Stueckelberger.