501
Politični pregled.
Deželni zbori začeli so svoje delo. V tem zasedanji bodo v Djih prišle mnoge jako važne stvari na vrsto. V češkem deželnem zboru bodo Nemci zopet sprožili misel, da se mesto sedanje kmetske in mestne kurije za volitev v deželni zbor, vpeljeta češka in nemška kurija, tako da bodo Nemci lahko spravili nekaj svojcevv deželni odbor. Sedaj sta voljena dva Nemca v deželni odbor, pa le od vsega zbora s pomočjo veleposestnikov. Mi dvomimo, da bi cehi v to privolili. Na videz je zahteva Nemcev opravičena, v resnici bi pa privela do nemške večine v deželnem odboru. Pomisliti je, da veleposestniki se vedno bolj nagibljejo na nemško stran in so zlasti nasprotni Mladočehom. Ker pa pri novih volitvah pride zopet več Mladočehov v deželni zbor, bi zaradi tega veleposestniki utegnili se Nemcem pridružiti. Prav lahko bi se zgodilo, da bi bili tudi iz skupnega zbora zopet Nemci voljeni v deželni odbor, zastopnika veleposestva bi seveda tudi Nemce podpirala, potem bi Nemci imeli večino v deželnem odboru, Za tak sklep treba dvotretjinske večine, in bodo Cehi lahko preprečili. — V štajarskem deželnem zboiu bodo Nemci spravili vprašanje o celjski gimnaziji v razgovor. Nadejajo se, da s tem pripravijo vlado, da opusti zahtevo osnove celjske gimnazije. Ta sklep bode vsekako močno vplival na zjedinjeno levico. Vlada ga bode pa tudi težko popolnoma prezirala, ker je učni minister sam se izjavil, da se bode v tacih stvareh oziral tudi ua deželne zbore. Ees je, da konservativni Slovenci
potem lahko onemogočijo volilno reformo. Kdo pa ve, če je levici kaj ležeče na tem, da se volilna reforma izvrši. Morda ne zadosti, vsaj je njej le v korist, ako se volilna pravica ne razširi. — V vseh deželnih zborih bode se sprožilo vprašanje o volilni reformi. Gotovo se pa v tem oziru stavili različni nasveti in stavile različne resolucije. S tem se bode to vprašanje le še zmedlo. — Tirolski in predarelski deželni zbor se bodeta zopet posvetovala o novem deželnobrambovskem zakonu. V zadnjem zasedanji nista mogla te zadeve rešiti, ker sta hotela vanjo vsprejeti nekatere določbe glede dvoboja, mučenja vojakov in posvečenja praznikov, ki pa niso ugajale vojaški upravi. Sedaj se bodo pa dotične določbe najbrž še iz zakona izpustile, in sklenilo se v obliki resolucij, na katere se seveda vojaška uprava ne bode ozirala.
Slovenska šola v Velikovcu. — Nemce je grozno pretresla novica, da družba sv. Cirila in Metoda osnuje slovensko šolo v Velikovcu. Posebno bode pa jim ta šola še zaradi tega zoprna, ker jo bodo vodile šolske sestre. Liberalci so veliki nasprotniki vseh šol, v katerih poučujejo redovnice ali redovniki. Da bi osnovo slovenske šole preprečili, je okrajni šolski svet sklenil, da se uvede na dosedanji šoli v prvem in drugem razredu slovenski učni jezik Seveda zaradi tega Slovenci še ne smemo opustiti osnove slovenske šole, kajti to Slovencem ne zadostuje, kar je okrajni šolski svet ukrenil, in bi tudi gotovo takoj preklical, ko bi .,Družba sv. Cirila in Metoda" opustila osnovo slov. šole Velikovski okrajni šolski svet je pa s svojim sklepom naravnost priznal, da je v Velikovcu slovenska šola potrebna. Boji se namreč že, da bode po osnovi slovenske šole sedanja Šola se močno izpraznila. Slovenci pa koroške Nemce pač že predobro poznamo, da bi se dali od velikovškega okrajnega šolskega sveta zapeljati
Porotniki v Istri. — V italijanskem taboru je grozen krik, ker so se mej porotnike vpijali v Istri nekateri Slovani. Kakor zaradi dvojezičnih napisov, tako sedaj podpisujejo protest proti sestavi seznama porotnikov. Dosedaj so v Istri bili je-dini Italijani porotniki, Če tudi slovanščine niso znali. Sedaj, ko imajo prednost vešči obeh deželnih jezikov, bode večina porotnikov Slovani, kajti Italijani le redko kateri zna oba deželna jezika. Da je pravično, da porotniki vselej razumejo^ jezik zatožencev, je menda pametnim ljudem že davno jasno, le isterskim Italijanom to ne gre v glavo. Ker so zmagali v vprašanji o dvojezičnih napisih, nadejajo se, da bodo tudi v tej stvari. Nemogoče to pač ni.
Goriška notarska zbornica je sklenila, da mora notranji uradni jezik biti samo laški. Tudi slovenski notarji bodo torej morali imeti laške knjige in zapisnike. — Odvetniška zbornica v Grorici je pa sklenila protest na pravosodno ministerstvo zaradi poslovanja pri sodiščih na Primorskem
Wekerlovo ministerstvo je palo, to je najvažnejša politična novica na Ogerskem. Kako bode novo ministerstvo^ se ničesa še ne ve. Wekerle sam je baje odločno se izrekel, da v novo ministerstvo ne vstopi. Priporočil je vladarju dolgo vrsto oseb, s katerimi naj se posvetuje o sestavi nove vlade* Mej priporočenimi pa seveda ni nobenega skrajnega levičarja. Zaradi tega pa skrajna levica hudo napada Wekerla in vso liberalno stranko in preti z najhujšo opozicijo. Skrajna levica bi bila najrajše videla, da bi bil cesar tudi Košuta vprašal za svet, koga naj pokliče pri sestavi nove vlade. Sedanja mini-sterska kriza ima baje namen, če le mogoče sklopiti močno večino proti skrajni levici, da se potem začne najodločnejši boj proti skrajnim levičarjem. Pred vsem se bode poskušala narediti zvezo mej sedanjo vladno in pa mej narodno stranko. Kdo bode novi ministerski predsednik, se ne ve, a gledalo so bode na to, da bode kak mož, kateri se bode upal odločno upreti skrajni levici
Francija. — Minule dni se je vršila pred vojnim sodiščem v Parizu obravnava proti kapetanu Dreyfuss-u, ki je zatožen, da  je   iz arhiva  vojnega  ministerstva  izmaknil neke
502
spise in iste izročil nekemu nemškemu agentu. Zatožba se glasi toraj na izdajstvo domovine. Dreyfuss je tajil dejanje, a sodišče ga je na podlagi mnogih neovrgljivih dokazov obsodilo na dosmrtni zapor. — Zbornica poslancev je volila svojim predsednikom namesto pred kratkim umrlega Burdeau-a radi-kalca Brisson-a. Ta izvolitev je zmaga radikalnih elementov. Brisson je poznata politiška oseba.   —
Italija. — Crispi je še vedno ministerski predsednik. Ko bi se bilo kje drugod proti kakemu državniku kaj takega pripetilo, kakor se je proti Orispiju v Italiji, da so ga obdolžili goljufij in sleparstva, na mah bi bil postal nemogoč državnik. V korumpirani Italiji pa ni tako. Kralj si ne zna pomoči, ker ve, da Če Crispija odslovi in pozove koga druzega za prvomestnika vladi, da ne bo naredil nobene dobre pre-membe, kajti znano mu je, da imajo vsi prvi italijanski poli-tikarji v financijelnih zadevah nečiste roke. — Komisija se-natova, ki je pregledala Giolittijeve papirje, izjavila je, da ni našla nič posebnega in razprave vrednega v njih. Stvar se bo torej potlačila. Zares prelepe razmere v ti blaženi Italiji.